''ostri 'ia piačana v gotovini
Maribor, petek 11 ?unuar^ 1935
Ste«/. 9
Leto IX (XVI)
m
W\
ARIBORSKI
Cena 1 Ošn
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. It / Teiaton uredništva 2440, uprave 245t (shaja razen nedetje in praznikov vssk dan ob 10* url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku * Oglass sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra” v Ljubljani # Poštni čekovni račun št. 11.400
99
JUTRA
99
Grafom Čehorovakom
Med tem ko je sprejel jugoslovanski 'n rumunski, nemški, poljski in celo madžarski tisk rimske temelje za ureditev srednje Evrope po sporazumu med L a -
v	a J o m in M u s s o 1 i n i j e m z zelo mešanimi občutki, previdno rezervo in Potrebno kritiko, opažamo nasprotno v češkem neko skoraj odkrito navdušene in z nekakim zadovoljstvom se nagla s&’ da je Češkoslovaška avantgarda za novi sporazum in bo zato tudi njen zu-"anji minister dr. Edvard B e n e š prvi, ki bo obiskal Rim in stisnil Benitu Mus-s 0! i n i j u prijateljsko roko. Dasi to češko zadovoljstvo dobro razumemo, se nam vendarle zdi malo preveč neženi-rano, preveč neženirano napram onim Slovanom, ki nimajo takih vzrokov veseliti se rimskih načrtov. Zato morda ne bo prav nič škodovalo, ako opozorimo na velike razlike, ki obstojajo v tem ozi-ru in morajo bratom Čehom pač biti že davno dobro znane.
Bratska Češkoslovaška je imela leta 1918. srečo, kakršne mi Jugoslovani in še posebej Slovenci nismo imeli. Dobila je vse svoje nacionalno češko in slovaško ozemlje in mimo tega še naravne geografske in zgodovinske meje ter Pod-karpatsko Rusijo, ki ji omogoča teritorialno neposredno zvezo z Rumunijo in preko te s tretjo članico male antante, Jugoslavijo. Na ozemlju, ki meri nekaj nad 140.000 kvadratnih kilometrov zaokrožuje okoli 15 milijonov duš, od tega fra le 9,688.770 Čehov in Slovakov, do-pripada otalih skoraj pet milijonov narodnim manjšinam, od tega samo Nem p e m po zadnjem uradnem ljudskem štet j*} 3,231.688 in Madžarom 691.923, ki ^ve skoraj vsi več ali manj kompaktno Na državni periferiji. Kompaktno čisto češko ozemlje sega samo na dveh mestih d<> državne meje Češkoslovaške. Iz tega sledi, da so Čehoslovaki spravili v svojo svobodno državo vse svoje nacionalno ozemlje in vse svoje kompaktno naseljene ljudi. Čisto narobe se je pa zgodilo nam Jugoslovanom. Naše nacionalne meje se le malokje krijejo z državnimi. Skoraj na vseh straneh, kamor se ozremo, celo napram revizionistični Madžarski, sega naše nacionalno ozemlje več ali manj preko državnih meja. Drugod pa sečejo državne meje naše nacionalno, stoletja čisto in kompakno ozemlje docela samovoljno kar po sredini in puščajo izven mej cele pokrajine s stotisoči Jugoslovanov, ki niso samo odrezani od nas z mejo, ampak tudi zatirani tako, kakor ni bilo v dosedanji zgodovini še nobeno evropsko ljudstvo! Mimo tega nas pa te meje tudi nenaravno J°Čijo od nacionalno in geografsko naših izhodišč v veliki svet, naših pristanišč!
Po tej ugotovitvi se morejo pač naši oratje Čehi brez rezerve navduševati za Pakt o nevmešavanju v zadeve sosedov, ki se v Italiji in Avstriji tolmači “°t resignacija na pravice zahtevanja spo stoVanja narodnih manjšin, ki so zaščite-”e bodisi v pisanih mirovnih pogodbah Pa v nepisanih dolžnosth evropske , i|lre dvajsetega stoletja! Njim prinaša ta pakt prijeno zavest, da se z njim Jemcem in Madžarom onemogoči pritoževanje pri Društvu narodov, nam pa Špenko bolečino ob misli na to, da bodo Po ri'cir< sto in stotisoči naših nesrečnih bratov še bolj zapuščeni, kot so sedaj. 1,1 kar pomeni za brate Čehe in Slovake Večno ffarantiranje sedanjega stanja, ne izmeni tudi za nas! Prav tako pa pome-ni za nas in Rumune razširjenje rimskih Gospodarskih p ro t o k o 1 o v na dr ^ve male antante v gospodarskem ozi-ri' škodo, med tem ko bi prineslo Češkoslovaški možnost večjega plasiranja
Konferenca male antante v Liubljani
Davi so prispeli v Uubliano Jevtič, Beneš m Tifulescu in se v Jevtačevom salonskem vozu sešii k posvetovaniem o položalu po rimskem sporazumu - Podrobnosti o prihodu
LJUBLJANA, ll. januarja. Na iniciativo letošnjega predsednika stalnega sveta male antante, romunskega zunanjega mi-iastra Titulesca, se je danes sešel v Ljubljani stalni svet vseh treh zunanjih ministrov. Sestanek je postal potreben zaradi izmenjave misli. Od zadnje konference zu nanjih ministrov v Ženevi so se izvršili mnogi dogodki, ki enako zanimajo vse tri članice male antante. Ljubljanski sestanek je pa tudi zaradi tega zelo važen, ker se bodo na njem storili sklepi, od katerih bo odvisno nadaljnje urejevanje srednje Evrope. Ljubljano so sl zunanji ministri izbrali za sestanek zato, ker je zemljepisno najprikladnejša.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je prispel v spremstvu svoje žene in svojega tajnika dr. Kučere v Ljubljano da
vi	z rednim brzovlakom ob 6.15. Njegov
salonski voz so takoj odklopili in postavi- • li na prvi tir. Ob 8.18 je prispel z orient-skim ekspresom v Ljubljano ministrski predsednik in zunanji minister Bogoljub Jevtič, šef njegovega kabineta M. Kojič pa je prišel v Ljubljano že včeraj, da pripravi potrebno za sprejem. Takoj po pri-hodu je odšel Jevtič v Benešev salonski voz, kjer ga je prisrčno pozdravil in izročil njegovi ženi šopek cvetic. Z mona-kovskim brzovlakom je pa prispel iz St. Moritza romunski zunanji minister Titu-iescu s svojo ženo In šefom kabineta Nl-novso. Po prisrčnem pozdravu so se podali vsi trije zunanji ministri v Jevtičev salonski voz, kjer se je pričela konferenca.
K sprejemu ministrov so se zbrali na postaji podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, policijski ravnatelj dr. Kerševan Itd.
Ministrski predsednik Jevtič je sprejel podbana v svojem salonskem vozu in se več časa z njim pogovarjal.
Konferenca zunanjih ministrov je trajala dopoldne do 13. ure, ko so odšli mini stri v bansko palačo, kjer jim je bilo prire feno kosilo. Kako je veliko zanimanje za to konferenco, dokazuje velik naval domačih in tujih poročevalcev listov.
LJUBLJANA, 11. decembra. Ob 11.30 sta se podali ženi dr. Beneša in Titulesca s postaje v mesto. Iz salonskega voza ju je spremil Jevtič, ki je bil takoj obkrožen od časnikarjev. Na razna vprašanja jim je smeje odgovoril: »Saj dobro veste, da se pri nas vse dobro izteče. Več vam bom lahko povedal, ko bodo naša posvetovanja končana.« Nato se je Jevtič vrnil v svoj salonski voz.
Priorave m plebiscit v °osaariu
ODREDBE POVELJSTVA MEDNARODNE POLICIJE. — OBJAVA REZULTATOV. — NAMESTITEV BEGUNCEV.
SAARBR0CKEN, 11. januarja. Pri poveljstvu mednarodnih redarstvenih čet se opaža že ves teden velika delavnost. Poveljstva razpravljajo zlasti o razvrstitvi čet za časa glasovanja v nedeljo. Treba je zastražiti vor Silne lokale, zlasti pa glasovalne žare, ki bodo takoj po končanem glasovanju odposlane v Saarbriicken in izročene glavnemu plebiscitnemu odboru. Posebno bo pa treba zastražiti poslopje, v katerem se bodo šteli glasovi. Na dan plebiscita bedo na vseh važnejših mestih postavljene straže s tanki in strojnicami.
SAARBROCKEN, 11. januarja. Glav ni plebiscitni odbor je sklenil objaviti izid glasovanja v ponedeljek 14. t. m. zvečer. Izid bo potom radia razglasil predsednik glavnega plebiscitnega odbora Rhode v nemškem in francoskem jeziku. Najprej se bodo objavili rezultati posameznih glasovalnih edi-nic, nato pa skupni rezultati, in sicer
po vrstnem redu: število glasov za Nemčijo, število glasov za Francijo, število glasov za status quo in število neveljavnih glasov. Nato bo Rhode sporočil skupni rezultat in Izjavil, da je to poročilo- neuradno, ker bo uradno poročilo izdal šele svet Društva narodov.
PARIZ, 11. januarja. Agencija Radio poroča iz Metza, da so francoska cblastva za nedeljo ukrenila obsežne korake na meji Posaarja, kamor so poslale garde mobile. Francija računa, da bo v primeru ako izpade plebiscit v korist Nemčije, mnogo tisoč Posaar-cev pobegnilo v Francijo. Obmejni organi so dobili nalog, odposlati vse begunce takoj v notranjost Francije. V moselskem departementu bodo mogli ostati samo rojeni ali naturalizirani Francozi. Dokončane so priprave za namestitev do 40.000 emigrantov. Pripravljene so tudi že vojaške sanitetne postaje..
Nemiija are dalie svojo pot
ANGLEŠKA UGOTOVITEV IN NEMŠKI
DO RIMSKEGA
LONDON, 11. januarja. Delavsko glasilo »Daily Herald« razpravlja v uvodniku o rimskih protokolih in političnem položaju, ki je s tem nastal v Evropi ter sklepa, da so se razmere razvile tako, da se bo Nemčija morala vrniti v Ženevo ter priznati vzhodni ali podonavski pakt, da bo za to dobila enakopravnost v obo-
ODGOVOR O STALIŠČU NEMČIJE SPORAZUMA.
roževanju, ali pa bo popolnoma obkrožena in izolirana.
BERLIN, 11. januarja. »Essener Natio-nalzeltung«, ki ima dobre zveze z generalom Goringom, ugotavlja v svojem komentarju k francosko-italijanskemu sporazumu, da se je fašistična Italija odrekla svoji dosedanji zunanji politiki v korist
produktov njene industrije in boljše tarife, torej zopet same važne koristi! Mi bi morali v taki družbi v resnici podpirati le Avstrijo in Madžarsko in italijanska pristanišča na škodo naših jugoslovanskih.
• Zato naj nam bratje čehi in Slovaki
ne štejejo v zlo, ako se za njihovo navdušenje ne moremo navduševati in nas pri tem moreče tlači k tlom zavest, da bo novi »sporazum«, ako bo dosežen, za nas zopet nova težka žrtev, ki smo od | vseh že itak doslej v vsakem oziru naj-| več žrtvovali! Zato bi bili bratom če-' hom in Slovakom iz vsega slovanskega
srca hvaležni, ako bi pri svojem navdu-ševanju vsaj za hip pomislili na n a s in naše i n t e r e s e in bi se pri tem zavedali tudi tega, da za nas ni začetek in konec vsega v zunanji politiki le strah pred Nemci, kakor je za Francoze in nekatere druge, ampak je na naših mejah nekdo drugi, ki se ga sicer prav nič ne bojimo, ki pa je po svojem značaju vse bolj nevaren kakor so robustni Nemci. Ako hočemo ostati zvesti slovanskemu bratstvu, ki smo si ga prisegli, potem ne smemo — kadar se navdušujemo — misliti samo nase!	-r.
fantoma nekakšnega francoskega prijateljstva. Dokler je bila fašistična politika revizionistična, je krila v sebi še neko moč, sedaj pa je popolnoma brez moči. Samostojnost Avstrije ni bila v Rimu v ničemer bolj zagotovljena, kakor je bila doslej. Zaradi tega Nemčija kljub vsem grožnjam z obkolitvijo in izolacijo ne bo kapitulirala pred tem in takimi pakti, ampak bo šla brezobzirno dalje svojo pot ki se ji zdi edino pametna in pravilna.
G6mboseva zmaga
BUDIMPEŠTA, 11. januarja. Za novega ! poljedelskega ministra je imenovan dose-I danjl državni tajnik ministrskega pred-sedništva dr. Daranyi. V kratkem urad-; nem komentarju se naglaša, da je s tem | zaključen proces rekonstrukcije Gombo-seve vlade. Nepristranski listi poročajo, da je grof Bethlen s to rekonstrukcijo popolnoma izigran, ker je novi ministe'-Daranyi najožji Gombosev pristaš,
ABESIN1JA VZNEMIRJA.
LONDON, 11. januarja. »Daily Te!e-! graph« poroča, da se je na seji ministrskega sveta ugotovilo, da se abesinsko vprašanje naglo zaostruje in bi moglo voditi do nevarnih zapletljajev.
HITLER BO GOVORIL V RADIU.
BERLIN, 11. januarja. »United Press« poroča, da bo dne 30. januarja t. 1., torej na isti dan kakor lani, sklican nemški državni zbor, da proslavi obletnico prevzetja državne oblasti po narodnih socialistih. Pred tem sestankom državnega zbora pa bo Hitler, čim bodo znani rezultati plebiscita v Posaarju, imel še velik političen govor v radiu.
DAVIS VERUJE V SPORAZUM.
WASCHINGTON, U. januarja. Včeraj je Norman Davis poročal Rooseveltu o rezultatih londonskih pogajanj za pomorski sporazum. Kot senzacija se navaja, da je Davis zatrjeval Rooseveltu, da bo najkasneje v teku 1. leta dosežen popoln sporazum med Anglijo, Ameril-'"
in Japonsko.
NEMCI NAŠLI PETROLEJ.
BERLIN, 11. januarja. Pri vrtanju v ;kolici Bruchsala na Badenskem so odkrili petrolejski vrelec, ki daje 15 ton : nafte na dar..
j »Čuvajte Jugoslavijo !**
Dnevne vesti
Akrila za soomenik kralja Aleksandra
DELO MARIBORSKEGA SPOMENIŠKEGA ODBORA.
Odbor za počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru, ki mu načeljuje župan g. dr. Lipold, je dobil od mestne občine na razpolago potrebne prostore in uradništvo, ki je sku paj z blagajnikom ravnateljem g. B. Pogačnikom in tajnikom g. dr. I. Senkovi-čem opravilo že ogromno delo.
Pred vsem se je sporazumel z ljubljanskim odborom, da se mu prepusti za zbiranje prispevkov za spomenik v Mariboru vse ozemlje bivše mariborske obla sti, samo prispevki državnih uradnikov •se bodo zbirali skupno in stekali v Ljubljani, nakar se razdele, zopet po omenjeni teritorialni razmejitvi. Sklenil je nadalje, da naj vsak od 120 odbornikov prispeva sam ali pa zbere vsaj 1000 Din. Razpokal je 500 nabiralnih pol in knjižic z listki, kakor tudi 250 blokov z listki po 10 Din. Pole in bloke je poslal vsem dr-
žavnim uradom, županom, šolam, denarnim zavodom, zavarovalnicam, društvom župnijam, trgovini, obrti in industriji, hi nim posestnikom, zasebnikom, kot zdr. nikom, odvetnikom itd., vojaškim ob! stvom in drugim.
Odposlal je okoli 10.000 oklicev in za prosil župane, naj bi prispevali za vsakega župana vsaj po 1 Din; hišne posestn ke, naj bi nabirali prispevke pri najemnikih, kakor tudi društva, ki bi izpolnila svojo dolžnost pri pobiranju članarine. Po šolah bi se pobirali prispevki na bloke tako, da bi daroval vsak učenec ali dijak po 1 Din na mesec. Mimo tega so se naprosila gledališča, kinogledališča,
i.
učenca Martina Kosa, 26-letno zasebno uradnioo Anico Mlekuževo in 56-letno vdovo Alojzijo Korenovo.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« vode. Po zkušnjah, nabranih na klinikah za no-anje bolezni, je »Franz Josefova« gren-,a izredno dobrodejno odvajalno sred-vo. »Franz Josefova« voda se dobi v leh lekarnah, drogerijah in špecerijskih . govinah.
Najdeni predmeti v vozovih mestnega vtobusnega prometa. V avtobusih so se ašli v zadnjem času sledeči predme-4: 4 ženski dežniki, 7 ročnih torbic, mali i.ovčeg, velika košara, otroška košarica, ! moške palice, moški dežnik v palici, velik železni sveder, 6 cevk za kolo, rab Men likalnik, moški klobuk, dečja čepica, par ponošenih ženskih čevljev, pletena rokavica, železna batna črpalka »Gar-
Narodno g^^ai^e
REPERTOAR.
športna društva itd., da pobirajo poseb-
j vens K. 21«, ženska ruta, ženska jopica,
ne primerne pribitke pri vstopnicah. Prispevki se bodo, kot se bodo stekali, sproti objavljali v dnevnikih.
Nadlocja beračen a po hišah
PREDLOG POLICIJSKEMU OBLASTVU IZ VRST MEŠČANSTVA.
Beračenje po hišah je v Mariboru že dolgo huda nadloga, sefiaj, ko je pritisnila zima, pa postaja že naravnost neznosno. Vsakih pet minut se oglasi zvonec in gospodinje, služkinje itd. morajo odpirat. Pred vrati stoje mladi, srednji in stari, suhi in debeli, bolni in zdravi, lepo oblečeni in razcapani in vsi prihajajo z isto vizitko: »Sem brezposeln.« Ker skrbi za potrebne meščane občina potom svojega sociaino-političnega urada ali pa Pomožne akcije, so ti nadlegovalci vsaj po ogromni večini ali z dežele v mesto pritepeni tujci ali pa faloti, ki izrabljajo »brezposelnost«. Nekateri celo sirovi in nasilni.
Meščani smo tega zvonenja in nadlegovanja že do grla siti. A kako naj si pomagamo? Preden najdemo stražnika, je nadlegovalec že daleč. Ako zasluti tako nevarnost izgine ko kafra. Ali naj jih
naše gospodinje in služkinje »aretirajo« in terajo na policijo? Ali naj letajo ves dan odpirat vrata in naj dajejo milodare. To je nemogoče. Človek da za Pomožno akcijo in razne druge ustanove, kje naj vzame še za te nadlegovalce. Ako jim pa ničesar ne da, pričnejo često robantiti in groziti.
Treba je torej nekaj ukreniti, tako nc more več dalje! Naj bi se vsaj za dva ali tri dni pripravila s strani naše policije »zaseda« v obliki detektivov ali stražnikov v civilu, ki naj bi nadzirali vsak svojo ulico in legitimirali vsakogar, ki stika so po hišah. Takega nadlegovalca je lahko spoznati. Ko pride iz enih hišnih vrat, zavije v druga. Tedaj bi bil čas, da bi organ policije stopil za njim in pogledal, kaj išče. V dveh ali treh dneh bi bi! na ta način Maribor gotovo temeljito očiščen, brez . tega. pa ne bo nikoli.
ženska torbica z denarnico, v kateri je blagajniški izkaz veleposestnika g. Miloša Oseta, datiran s 14. julijem 1934 in s podpisom Ane Petrič. Predmete naj lastniki dvignejo pri Avtobusnem prometu na
Glavnem trgu.
Pravoslavno Silvestrovo EC a. var na Jadran
sporoča bratom pravoslavne vere, da jim pr'redi sporazumno s pravoslavno občino in parohijo v nedeljo 13. januarja Silvestrovo s primernim sporedom in vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi.
Grenka usode žensFe s cesfe
Poskusen samomor stare znanka s policije In mariborskih lahkoživcev.
V	mladosti se je Elza G. izučila za ši-v iljo. Kaj kmalu pa se je skregala s svojim poštenim srcem, zapustila je delavnico in šla na ulico. Bilo je to za časa svetovno vojne. Takrat so taka dekleta dobro živela. Pa tudi po svetovni vojni jim hi šlo slabo. Krize te ženske sploh ne poznajo. Pognala jo je samo Elza, ker se je bližala že četrtemu križu. Moški so izbirčni in imajo rajši mlajše.
Zato Elza čestokrat ni imela sreče. Pomagati pa si je znala na ta način, da je popolnoma ujela v svoje mreže nekega šoferja, ki ji jo pomagal pri izvrševanju njenega poklica. Šofer je bil oženjen. Med njim in Elzo pa ni bilo vse v redu. Za vse te spletke je izvedela šoferjeva žena in vložila tožbo proti Elzi. Razprava je bila že razpisana in bi se bila morala vršiti te dni. Čeprav je bila Elza navajena vsega hudega, čeprav je že več krat sedela v zaporu, ji je tokrat bila pot pred sodnika silno težavna, tako težavna, da je sklenila vzeti si življenje. Priznala je to sicer svoji znanki, tudi ženski s ceste, ki jo je tolažila, vendar pa Elza njenih tolažilnih besed ni poslušala.
Naposled je dozorel v njeni notranjosti samomorilni načrt do konca. Preskrbela si je stekleničico strupene tekočine in se podala v neko restavracijo. V stranišču so jo našli nezavestno in močno smrdečo po karbolineju. Poklicali so takoj reševalce, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Tam so ji zdravniki rešili življenje. Ko bo prišla iz bolnišnice, pa bo prav gotovo zopet nadaljevala staro pot svojega življenja.
[ ki je osrečila njegov zakon s sinom edincem, ki je lani maturiral na tukajšnji klasični gimnaziji in bil sprejet v pomorsko vojaško akademijo. Čestitkam številnih prijateljev se pridružujemo tudi mi in kličemo obema še na mnoga zdrava leta!
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delno sposobnost.
Nenadna smrt mariborskega obrtnika.
V	Slovenski ulici stanujočega ključavničarskega mojstra Vladimirja Sohella je preteklo noč zadela srčna kap. Zvečer je nič hudega sluteč legel v posteljo, zjutraj pa so ga našli mrtvega. Pokojnik je bil star 35 let in ga je nenadna smrt pobrala v najlepši moški dobi. Blag mu
spomin:
Srebrna poroka. Včeraj je slavil v krogu svojih domačih ter prijateljev srebrno poroko s svojo družico Marijo kaznil-aiški narednik g. Franc Butoln. Jubilant je stopil v odgovorno in težavno kaztiil-niško službo leta 1907. pri moški kaznilnici v Mariboru. Nekaj let nato je stopil z jubilantko gospo Marijo pred oltar,
Iz sodne službe. Za sodnika je imenovan Josip Fister pri okrajnem sodišču v Slovenskih goricah, Fran Rupar pa pri okrajnem sodišču v Prevaljah.
Opozorilo železniškim upokojencem. Legitimacije, ki so jih železniški upokojenci oddali lani v decembru na postaji koroški kolodvor, so dospele. Izdaja jih potniška blagajna A na koroškem kolodvoru, kjer naj jih dvignejo.
Ljudsko gibanje. V preteklem tednu je zagledalo v Mariboru luč svet 20 otrok, od teh 12 dečkov in 8 deklic. V stolnici sta se poročila trgovski pomočnik Viktor Bračko in prikrojevalka Avguština Bosinova, v frančiškanski cerkvi sta stopila pred oltar vrtnar in posestnik Andrej Jemec in posestnikova hčerka Cecilija Kovačeva, v starokatoliški cerkvi pa sta sklenila zakonsko zvezo trgovec in gostilničar g. Alojzij Pšunder in gostilničarjeva hčerka Marija Pcskova, oba iz Radvanja. Smrt je pokosila: 79let staro posestnico Amalijo Fajdigovo s Smetanove ulice, 11 let starega delavčevega sina Maksa Figo, 42-!etnega trgovca Josipa Frica, 3 tedne staro učiteljevo hčerko Marico Korbanovo, 81 let staro zasebnico Rozo Pitnerjevo, 55 let staro hišno posestnico Ano Sternovo, 49-letno vdovo Serafino Mašerovo, 24-letno zasebnico Amalijo Bitenčevo, 77-letnega že lezr.ičarja Mihaela Jamška, 11-letnega
Podružnica Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru se je preselila iz dosedanjih prostorov v Narodnem domu v nove prostore v Grad na Grajskem trgu. poleg Grajskega kina. Podružnična pisarna prične poslovati v novih prostorih v soboto, dne 12. t. m. med običajnimi uradnimi urami. Odbor.
Obisk Senjorjevega doma. K našemu poročilu od 9. t. m. pripominjamo, da je bil Senjorjev dom zaseden polno samo v času počitnic, da pa so sedaj mariborske družine večinoma odšle in je v zim-sko-sprotnem tečaju še kakih 15 udeležencev. Ker je letos tudi drugo nadstropje urejeno, je za obiskovalce udobno prenočišče zasigurano.
Mestno tržno načelstvo s pridom skrbi za naše zdravje. Zdravje mariborskega želodca je prav za prav v rokah mestnega tržnega nadzorstva. Ono vodi zadnja leta strogo kontrolo nad vsem uvoženim blagom. Mariborske pekarne je lani pregledalo dvakrat, mesnice pa 12-krat. Pri mesarjih in Špeharjih je ugotovilo 16 ne-dostatkov, mleko in mlečne izdelke je pregledovalo vsak dan in je ugotovilo pri 198 vzorcih mleka 162 dobrih in 36 slabih, ali 18.18 odstotka. Odkar se je kontrola nad mlekom postrožila, ima Maribor na trgu zelo zdravo mleko. Zaradi kršitve tržnih in higienskih predpisov pa se je lani prijavilo 23 oseb. Če upoštevamo, da nima Maribor prepotrebne moderne tržnice, lahko mirno trdimo, da skrbi mestno tržno nadzorstvo s pridom za' zdravje mestnega prebivalstva.
Lanski sejmi. V Mariboru je bilo lani 2S sejmov za govejo živino in 52 sejmov za prašiče. Na sejme so lani prignali 2.563 volov, 386 bikov, 9.718 krav. 433 telet in 402 konja, skupno torej 14.502 glavi. Če računamo, da je bilo od tega prodanih 8.097 glav živine, lahko trdimo, da je bila kupčija precej dobra. Na sejme za prašiče pa so lani pripeljali 12.104 rilce. Prodanih je bilo 4.983 prašičev. Kupčija na sejmih za prašiče je bila lani slaba, kakor nam to povedo gornje številke. Mariborski sejmi so bili lani dobro obiskani. Nekoč so sloveli kot najboljši, sedaj se pa .pozna tudi na njih gospodarska kriza.
Rdeči križ v Krčevini. V nedeljo 13. januarja ob 15. uri v krčevinski šoli Ne-stroyewa veseloigra s petjem in godbo »Utopljena«. Vstopnina običajna. — Dohodek v društvene namene.
Ogenj na Pobrežju. Včeraj okrog 16. ure je izbruhnil na Pobrežju v stanovanjskem poslopju posestnice Vere Perger-ieve ogenj. Vnele so se saje v dimniku, kar je imelo za posledico, da je pričelo goreti podstrešje, O požaru so bili takoj obveščeni pobrežki gasilci, ki so se podali na kraj nesreče in po 2-urnem gašenju preprečili nevarnost. Ogenj je stanovanjsko hišo uničil in je škoda precejšnja. Krita pa ni z zavarovalnino in je zato nesreča za posestnico hujša.
Petek, 11. januarja: Zaprto.
Sobota, 12. januarja ob 20. uri: »Vijo-| lica z Montmartra.« Gostovanje Erike Druzovičeve. Prvič. Red D.
Nedelja, 13. januarja ob 15. uri: «Gu-galnica.« Globoko znižane cene od 15 do 2 Din. — Ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra.« Gostovanje Erike Druzovičeve.
Najprivlačnejša opereta poslednjih mariborskih sezon je nedvomno »Vijolica z Montmartra«. Kalmanova glasba tega de la je barvita, mestoma povsem operna, razgibano dejanje pa je vzeto iz življenja pariških bohemov. Zaradi izredno velikega uspeha pride »Vijolica« tudi letos v abonma ter bo pri vseh predstavah gostovala spet Erika Druzovičeva, odlična članica zagrebške opore, ki je kakor ustvarjena za naslovno partijo tega dela. Ostala zasedba je lanska, le barona Rot-šilda igra B. Stupica. Režija je Skrbin-škova. Kdor ne želi »Vijolice« v abonma, naj to javi pri gledališki blagajni, da mu nakaže kako drugo predstavo. — Prva predstava »Vijolice« bo v soboto
12. t. m. za red D. Ponove jo v; nedeljo
13. t. m. zvečer.
Globoko znižane cene veljajo pri nedeljski popoldanski predstavi. Uprizore velezabavno veseloigro »Gugalnica«, letošnjo najuspelejšo veseloigro. Za malenkostni znesek 4 Din dobi gledališki obiskovalec pri tej predstavi že sedež.
Krstna predstava Golouhove basni »Od zore do mraka« bo v teku prihodnjega tedna.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v, petek 11. januarja ob 20.15 nadaljuje in konča svoje predavanje o strebrih moderne kirurgije g. primarij dr. Mirko Černič. Razpravljal bo o modemih izsledkih na področju omame in omrtvičenja ter
0 ustavljanju krvi. (Skioptične slike.)
V	ponedeljek 14. t. m. predava g. glavni urednik Radivoj Rehar o »Veleposestnikih in kočarjih med narodi«.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 12. t. m. Ob 12.15: narodne pesmi od blizu in daleč na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, narodne od blizu in daleč na ploščah; 18: radio-orkester; 18.15: aktualnosti; 18.30: radio-orkester; 18.50: francoščina; 19.20: francoske arije na plo-. ščah; 19.30: nacionalna ura; 20: zunanjepolitični pregled; 2020: čas, jedilni list, program za nedeljo; 20.30: Makso Reš bo pel kuplete, vmes harmonika solo; 21.30: čas, poročila; 21.50: radio-orkester.
Štiri žrtve poledice. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj popoldne 4 ponesrečence, ki so padli na poledenelih tleh. V Principovi ulici se je spodrsnila 58-letna delavka Marjeta Šusterjeva in si zlomila desno nogo pod kolenom, na državnem mostu je padla 24-letna delavka Pavla Pernekova iz Zrkovc in si hudo poškodovala desno stegno, v Krekovi ulici je padla na poledenelih tleh 67-letna zasebnica Ana Radičeva in si zlomila levo nogo v gležnju, huda nezgoda pa je doletela tudi 53-letnega pisarniškega Ravnatelja Štefana Medveda, ki je padel na poledeneli cesti in si zlomil palec na desni roki.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke ppstaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5 stopinj C pod ničlo, minimalna temperatura je znašala 5.4 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 11 stopinjah 753, reduciran na ničlo pa 749; relativna vlaga 90; vreme'je tiho in oblačno, zemljo pokriva 39 cm debela snežena plast, vremenska prognoza; počasna razjasnitev, temperatura bo še padla.
Vremensko poročilo s pohorskih vrhov. Davi ob 7. uri je bilo vremensko stanje pri naslednjih pohorskih postojankah sledeče: Mariborska koča in Pohorski dom: —11 stopinj, 60 cm novega sne ga; Ruška koča: —13 stopinj C, 70 cm novega snega; Klopni vrh —14 stopinj C, 50 cm novega snega; koča na Pesku: —.14 stopinj, 40 cm novega snega; Senjorjev dom —16 stopinj, 50 cm novega snega; Rimski vrelec: —8 stopinj, 45 cin novega snega; Peca: —18 stopinj, 40 cm novega snega na staro podlago 80 cm; Mozirska koča: —10 stopinj, 40 cm novega snega na staro podlago 40 cm.. Smuka vsepovsod idealna, izgledi za ne-
1 deljo najboljši.
Mestni tinančni odbor proučuje letošnji proračun
DO POSTAVK SOCIALNEGA SKRBSTA JE DELO ŽE GOTOVO. NEKATERE SPREMEMBE UREDBE O UVOZNINI.
finančni odbor mestne občine maribor vizijski odsek soglasno odobril in spre-
ske ie imel zadnje dni več sej, na katerih ie posebej finančni odsek temeljito in stvarno obravnaval letošnji proračun mestne občine mariborske Doslej so bile vse postavke do socialnega skrbstva temeljito predelane in so bile skoro vse soglasno sprejete in odobrene. Finančni odsek pa bo svoje delo nadaljeval na seji, ki jo bo imel v ponedeljek 14. t. m. in bo na tej seji tudi svoje delo najbrže končal, V okviru finančnega odbora pa se je osnoval še poseben odsek, v katerem so tudi zastopani pridobitni sloji mesta Maribora, katerega naloga je natančno proučiti uredbo o prirastkarini in no-yo uredbo o uvoznini. Tudi ta odsek je imel te dni svojo sejo in temeljito proučil obe naredbi ter soglasno sklenil nekatere spremembe.
Uredba o prirastkarini ni nič novega, letošnja je po vzgledu ljubljanske bolj Precizno izdelana, tako, da so v njej odstranjene razne nejasnosti glede predpisa Prirastkarine. Zaradi tega bo delo veliko lažje in pravičnejše. Kar je v uredbi novega in zelo velikega pomena, je Poglavje, po katerem se smatra prirast-karitja kot realna davščina, ki bo imela prednost pred privatnimi terjatvami. Pobira pa se ob knjižnem ali izvenknjižnem Prenosu obdelane ali neobdelane nepremičnine ali deleža nepremičnine, ležeče v okolišu mestne občine mariborske.
Uredba o uvoznini, ki jo je za letošnje budžetno leto izdelalo mestno knjigovodstvo, pa bi nekoliko bolj trdo zadela nekatere oridobitne panoge. Zato so bile v uredbi potrebne nekatere korekture in te spremembe je že omenjeni re-
jel.
Mestna uvoznina se bo pobirala od vse ga blaga, ki dospe po katerikoli poti na ozemlje mestne občine mariborske po po sebni tarifi, ki je sestavni del nove uredbe. Noben tej davščini podvrženi predmet ne sme priti v mesto v promet, dokler ni izvršena prijava in plačana odpadajoča davščina. Blago pa se mora v iz-ogib kazenskim posledicam prijaviti najkasneje v teku 24 ur. V postavki, katero blago je uvoznine oproščeno, je komisija črtala blago mestne občine mariborske, dostavila pa, da je uvoznine .oproščeno tudi žito, namenjeno za mlatenje in pa po vratne pošiljke, ki jih trgovec ali kdorkoli ne sprejme. Postavke 4 nove uredbe odsek ni spremenil, pač pa je dostavil, da se odbije za blago v sodih ali zabojih 10 odstotkov od teže kot embalaža. Ostalih postavk odsek ni spremenil. Le v tarifi so nekatere spremembe, ki pa se bistveno ne spreminjajo. V prvo postavko spadajo žepne ure vseh vrst, črtajo pa se godbeni instrumenti. Tretji postavki tarife so podvrženi mimo že navedenih še klobučarski izdelki, 4. postavki miirno že navedenih novi sodarski izdelki iz trdega lesa, 5. tarifni postavki, godbeni instrumenti in vse ostale ure, 6. tarifni postavki mimo že v tarifi navedeni novi sodarski izdelki iz mehkega lesa, v 9. tarifni postavki se črtajo klobučevinasti izdelki, v 11. tarifni postavki se črtajo parketi in šperplošče, ki so podvržene
13.	tarifni postavki.
Odsek pa bo tarifo še ponovno proučil in je pričakovati, da bo spremenil še nekatere postavke, zlasti kar se tiče za gumijastih izdelkov.
Mariborski želodec nima dna
NEVERJETNE KOLIČINE JEDAČE IN PIJAČE JE POUŽIL MARIBORSKI ŽELODEC IN BAJNE SO VSOTE, KI JIH JE IZDAL ZA TE DOBRINE.
V	razvedrilo našim čitateljem v teh dolgočasnih zimskih večerih smo objavili že nekaj številk, ki nam povedo, ko-iko Mariborčani pojedo in popijejo na *eto. če preračunamo zaužite dobrine v dinarje, dobimo bajne številke in človek ne bi mogel misliti na krizo in gospodarsko depresijo. Danes, ko varčuje ves svet, ko se človek omeji le na najnujnejše, nam take številke, čeprav so suhoparne, razodevajo potrebe človeškega telesa. Sicer pa je bilo na svetu vedno tako, da se enim godi boljše ko drugim, da nimajo eni denarja, drugi ga pa imajo, pa tudi ti slednji žive po svoje in se
,?re5Ine*° .s^ozl vse težave življenja. - včerajšnji številki smo navedli količine blaga, ki je bilo prodano lani na tna-
V. Trofimov:
ŽeniS se le
Ivan Petrovič Tolstopuzikov je bil bled mlad dečko. Že tretje leto je služil kot mlajši pomočnik v trgovini z gramofonskimi ploščami. Zaradi njegove skromnosti in poštenosti sta ga cenila gospodar Ln starejši pomočnik ter ga neredko Puščala samega v trgovini.
Ivan Petrovič ni pil, ui kvartal. Kadil Je pipo in zardel do ušes, če je v ma-nufakturni izložbi videl dele damske toalete.
Ali se je tako skromnemu človeku tre-°a zaljubiti? In v koga? V gospodarje-v° hčer Marjo Kuzminišno.
Kako se je to zgodilo, tega niti sam ni 'ttogel razumeti.
;>Kak§3n par bova vendar midva«, je večkrat premišljeval Tolstopuzikov in se gledal v zrcalo, »saj sem suh kakor Jrska. Še moj priimek se mi posmehuje. Nje pa skoraj objeti ne moreš. In vendar Jo ljubim«.
Kadar je bil v trenutkih ljubavnega sa-njarenja Tolstopuzikov sam v trgovini, tedaj je vselej navil gramofon in položil nanj ploščo: »Ne govori, da se je mladost zgubila ...« Sam pa jc polglasno m jokavo spremljal
riborskem živilskem trgu in ki so ga s slastjo pospravili požrešni Mariborčani. Popolnoma upravičeno jih nazivamo požrešni, kajti če preračunamo vse to blago v dinarje, izvemo, da so izdali lani za meso, perutnino, divjačino, sadje, sočivje, zelenjavo, vino, žganje in pivo ter tobak približno 70 milijonov dinarjev. Za meso so potrošili približno 17 milijonov, za morske in sladkovodne ribe okrog 200.000 Din, za perutnino nad 2 milijona, a za sadje, sočivje in zelenjavo okrog 16 milijonov dinarjev. Za vino okrog 13 milijonov, za žganje in pivo okrog 4 milijone, za tobak pa nad 20 milijonov dinarjev.
Ni pa v gornjih številkah všteta potrošnja za kruh, mlcvske izdelke, mleko in
»Kaj bo, če bom moral snubiti?« je nekoč pomislil mladi zaljubljenec. »Menim, da me ne bodo zato postavili pred sodišče. Saj nisem kradel gramofonskih plošč, če me odklonijo, potem bo moralo biti sanjarenja konec. Vsekakor pa lahko snubim. Marja Kuzminišna mi je mnogokrat dala napitnino, me vlekla za rokav, mi stopala na kurje oko in poleg tega imam še 20.000 rubljev gotovine. To tudi ni^ kar tako, posebno, 63 jo vrhu vsega še ljubim. Kupila bova nekaj plošč in odprla svojo trgovino.«
Tolstopuzikov je sklenil čakati prve prilike, ki se mu je kmalu res ponudila. Marja Kuzminišna je prišla nekoč v trgovino.
»Ali ste sami?« je vprašala in težko sedla na stol.
»Tako je. V samoti obupujem.«
Ivan Petrovič sc je odkašljal v pest.
»Glej jo — priliko! Kar pričnem!« je premišljeval in poželjivo gledal na svoj »predmet«.
»Dovolite, da vain kaj zaigram?« je vprašal in jel zbirati gramofonske plošče.
»Zaigrajte . . .«
Tolstopuzikov je položil cigansko romanco: »Oči črne, oči strastne . . .«
Marija Kuzminišna se je ozrla na Iva-
mlečne izdelke, razno specerijsko blago, razne luksuzne predmete, obleko in obuvalo. Hvale vredno bi bilo, če bi se našel med našimi čitatelji tako dober in požrtvovalen računar in bi nam to vsaj približno izračunal.
Sokois«
»orc
REVIJA MARIBORSKIH SMUČARJEV.
V nedejo 13. t. m. bo v Mariboru prva večja zimsko-sportna prireditev, in sicer bodo klubske tekme mariborskih zimskošportnih klubov. Tako bodo v nedeljo prvič v letošnji sezoni startali tekmovalci klubov SK Železničarja, ISSK Maribora, SK Maratona in Mariborskega smučarskega kluba in tekmovali na terenu v okolici Treh ribnikov. Start bo ob 13.30 pri gostilni »Lovski dom«, kjer bo tudi cilj. Tekmovalo bo okrog 150 smučarjev, in sicer seniorji, juniorji in subjuniorji posameznih klubov. Tekmovanje bo gotovo zelo zanimivo že z ozirom na to, ker bodo prvaki posameznih klubov startali pri tekmovanju za državno prvenstvo, ki bo 22. t. m. na Gorenjskem.
SK Železničar, zimskošportna sekcija.
Vsi verificirani tekmovalci naj prinesejo s seboj v nedeljo verifikacijske izkaznice zaradi overovljenja za leto 1935.
Lažje je zmagati kot izgubiti... Po povratku romunske nogometne reprezentance iz Aten so se odigrali na bukare-štanskem kolodvoru veliki neredi. Na kolodvoru se je zbrala množica ljudstva, ki je demonstrirala proti romunski reprezen tanci. Ko je ekipa stopila iz vagonov, so demonstranti vrgli na igralce gnila jajca in krompir. Premagana reprezentanca je seveda bila užaljena nad takim sprejemom, pa so se igralci spravili nad publiko ter dejansko obračunavali z demonstranti. Pri tem splošnem pretepu so baje nekateri igralci bili hudo ranjeni. Romuni so namreč sigurno računali, da bo Romunija dobila letos Balkanski pokal, pa je poraz 0:4 izzval strahovito nezadovoljstvo. ki je prišlo do izraza na buka-reštanskem kolodvoru.
Tekmovanje za smuško prvenstvo jugoslovanskih univerz bo v nedeljo 13. t. m. v Kamniku. Trije najboljši tekmovalci bodo zastopali našo državo pri tekmovanju evropskih univerz v St. Moritzu, ki bo začetkom prihodnjega meseca.
Ustanovitev Koroške zimsko-sportne podzveze. V nedeljo 13. t. m. ob 11. uri dopoldne bo v Dravogradu ustanovljena nova Koroška zimsko-sportna podzve^-za, ki bo obsegala ozemlje Šaleške, Mislinjske, Mežiške in gorenje Dravske doline. Z ustanovitvijo te zveze bo zimski šport, ki se med našim narodom vedno lepše razvija, dobil v osvobojenem delu naše Koroške novih vzpodbud. Da se ta važni športni dogodek častno proslavi, prirede tega dne vsi smučarji navedenega področja smuški izlet v Dravograd
na Petroviča, ki jo je gledal naravnost v oči.
Ona se je nečesa domislila, hitro vstala, poiskala drugo ploščo in jo dala na gra mofon.
»Odidi, ne glej, skrij se pred mojimi očmi . . .«
Tolstopuzikov je nestrpno čakal konca in nastavil drugo ploščo.
»Deli z menoj mojo usodo . . .«
V odgovor na to jc Marja zopet izbrala ploščo in jo položila na gramofon, ki ie zaigral:
»Ne, ne ljubim te tako goreče ...«
Tolstopuzikov jc mrzlično gladil svojo bradico in hitro položil novo ploščo:
»Tetka Aglaja bi skoraj umrla . . .«
Pomota ga je spravila v precejšnjo zadrego in hitro je ustavil gramofon.
»Zakaj ste ustavili?« je koketno vprašala Marja Kuzminišna. »Meni jako ugaja ta romanca. Kadar imamo doma goste, jo vedno igram.«
»Kaj naj ti zaigram, da boš razumela krik mojega zaljubljenega srca?« je premišljeval Tolstopuzikov in premetaval plošče: »Aha, glej!«
»Ljutezni je ves svet pokoren!«
Tolstopuznikov si je s tresočo roko otrl potno čelo, Marja pa je napravila nepotrpežljivo kretnjo in poiskala novo ploščo.
Sokolsko društvo Maribor
Maiu e
Smuški odsek. — Službena navodiia.
Sokolsko društvo Maribor Matica priredi v nedeljo 13. t. m. prvi smuški izlet iz Maribora preko Sv. Urbana do Sv. Križa nad Mariborom. Zbirališče pri paviljonu v mestnem parku. Odhod točno ob 8. uri, povratek v Maribor ob 17. uri. Vodnik: br. Vlado Venuti. Bratje in sestre smučarji vsi na ta izlet, saj se bomo podali na našo sev. mejo! Iskreno vabljeni pa so tudi prijatelji Sokolstva. Zdravo! Smuški odsek.
REDNA TELOVADBA SOKOLA MATICE.
Načelenik sokolskega društva Maribor Matica poziva vse brate telovadce in vse sestre telovadke, kakor naraščaj in otroke, da bo pričetek redne telovadbe v ponedeljek 14. t. ra. Zdravo! Načelnik.
Sokolska župa Maribor. Župna uprava obvešča vse svoje sokolske edinice, da je razposlala okrožnico glede občnih zborov.
Prednjaški izpiti mariborskih društev
so v soboto, dne 12. t. m. ob 15. uri v Narodnem domu. Nadaljujejo se pa v nedeljo ob 9. uri v telovadnici. Kandidati naj se ob navedeni uri zglasijo v Narodnem domu. Načelnik.
Otroški spor.
T o n č e k: »Kaj se pa jokaš. Pepček?« Ali ti Mirko ni dal pol jabolka?«
Pepček: »O, saj mi ga je dal. Samo pol črva mi noče dati!«
Ni nevarno.
Pastor je vprašal mater neke filmske zvezde, zakaj dopušča, da nastopa njena li&srka v tako pikantnih filmih.
»Čemu ne, saj je to njen poklic,« je odgovorila mati in pristavila, da njena hčerka teh filmov pozneje ne sme gledati.
Skladišče svetov.
Neki profesor je prišel v trgovino z namenom kupiti globus. Ko ga je ogledoval je globoko vzdihnil.
»Oh, kako majhen je ta božji svet.«
»Pojdi Janko,« reče trgovec svojemu pomočniku, »v skladišče in prinesi gospo«■ du profesorju večji svet.«
»Kaj mi bo neki odgovorila? Že vem!«
»Vse se klanja zlatemu idolu!«
»Kaj naj vendar to pomeni? Ne gre mi v glavo?«
»Ta idol je zlato tele . . .«
»Zdaj razumem, Marja Kuzminišna hoče povedati, da ji nisem par, ker živini v bedi ... To sem že v naprej vedel, zakaj sem sploh začel?«
Položil je poslednjo ploščo:
»Nihče potolažiti me ne more . . .«
Nenadoma pa so se odprla vrata in vstopil je gospodar Kuzma Semjonič.
»Se zabavata?« je dejal mehko. »Ni za to. Tudi jaz bi se rad pozabaval s kakim čajem. Pošlji vajenca ponj, Vanja!«
»Ni ga tu. Kuzma Semjonič.«
»Tudi jaz bi rada izpila skodelico čfi-ja«, je pripomnila Marja Kuzminišna.
»Pojdem pa sam!«
Tolstopuzikov je pograbil čajnik in skočil k vratom.
»V nedeljo ob dvanajstih na bastijif« mu je tiho šepnila Marja.
Tolstopuzikov je od veselja butnil v vrata.
»Kaj naj to pomeni?« je premišljeval, ko je šel preko ulice. »Ali se ona norčuje ali z gramofonom laže. Počakajmo do nedelje . . .«
7 Mariboru.
■OBKiO^r^:'.
A. K. Grln:
Bopasiuo
Roman.
Najprej je predlagal, da se izbere ona pustolovka, ki jo je nekoč Byrd omenil v moji prisotnosti, katera nosi tudi moje ime. O vsem tem nisem vedela ničesar. Bila sem tedaj popolnoma obupana zaradi ponesrečenega nastopa v operi in imela sem le eno željo, da se odtegnem javnosti in njenemu zaničljivemu posmehu. Bila sem nesrečna, a ne hudobna. Moji častihlepni načrti so bili uničeni, a nikoli nisem mislila poseči po pogrešnih sredstvih, da si priborim ugled in bogastvo. Tedaj sta me nekega dne obiskala hudobneža, da me pregovorita. Pripovedovala sta, da je velikansko premoženje brez gospodarja in meni se lahko igraje posreči ga pridobiti z mojim imenom in lepoto, naj se h izročim njihovemu vodstvu.
Z ono drugo Jenny Rogersovo, kateri sta hotela prej podeliti premoženje, se jima ni posrečilo; njena umetelnost je tako malo uplivala na gospoda Degrawa, da je niti več pogledal ni. Samo mladi nedolžni deklici se je moglo posrečiti, pridobiti zase plemenitega moža, če nevede obrne nase njegovo občudovanje in sočutje. To so mi razložili iri povedali, da imam vse te lastnosti, da se mi poskus
posreči. Gre samo za to, da igram majhno vlogo, ki mi gotovo ne bo delala preglavice, ker sem za gledališče izobražena. Potem je treba s pripovedovanjem o svoji nesreči pridobiti sočutje gospoda, in milijoni so moji! Poslušala sem ju; vse je bilo tako priprosto in brez hudobije. Morala bi zaužiti prašek, ki me zaziblje v spanje smrti podobno, in če se vzbudim in vidim gospoda Degrawa v sobi, moram hliniti začudenje in ogorčenje, da me niso pustili umreti, kakor je to bila moja želja. Vse drugo pride samo. Ko bi imela že vse bogastvo, naj dam vsakemu stotisoč dolarjev kot delež za njun trud.
Nisem imela matere ne prijateljev, moj poklic je bil uničen in tukaj se mi je nudila sijajna bodočnost, pripraviti si brez nevarnosti vse na hip. Ni čudo, da sem neizkušen otrok, podlegla skušnjavi.
One druge Jenny Rogersove nisem videla nikoli, Tudi Montelli me ni več obiskal. Portugizinja pa se je preselila k meni, ne da bi se pokazala v pravi luči, ker ie takoj spoznala, da nisem njej enaka, 'n da mi ohrani otroško nedolžnost, s katero je upala pridobiti Degrawa, ki se ni dal premotiti.
Vse hudobije, ki jih je uganjal Montelli z deklicami mojega imena, so mi bile prikrite. Živela sem brezskrbno in čakala samo na uro, ki mi jo določita oba zarotnika, ko se naj začne ona komedija.
Končno je prišel dan in ležala sem v strahu in trepetu na postelji. Ni me bilo groza pred morebitnimi posledicami goljufije, temveč le pred dolgim smrtnim spanjem, v katerega se naj pogreznem. Toda Portugizinja je bila pri meni in me je navduševala. Že skoro v nezavesti sem slišala njen raskav glas, ki mi je šepetal:
»On je lep, signorina, zbudil vas bo, kakor bajni princ začarano kraljičino; ne bojte se ničesar!«
Morala sem se nasmehniti in sem mir no zadremala, kakor zaspi utrujen otrok zvečer. Nato so odšli in njena sestra An-netta jo je nadomestovala, kajti Degravv je poznal Portugizinjo že od mrtvaške postelje Delancyja. Annetta je bila manj premetena, zato ji tudi niso vsega zaupali, temveč ji le povedali, kaj naj stori, ostalo je moja stvar.
Med tem se je dogodila velika zmota. Portugizinja je zamenjala oskrbnika De-lancyjevih milijonov z onim Hamiltonom Degrawom, čigar naslov je čitala na ateljeju, koder jo je često vodila pot. Ko je še nekoč vrhu tega videla prihajati iz Glevelanda znanega gospoda iz dotične hiše, je bila uverjena o svoji stvari. Menila je, da se je gospod Degravv posvetil slikarstvu, da zakrije svoj pravi namen bivanja v Newyorku.
Montelli je bil istega mnenja in oba sta spoznala zmoto šele tedaj, ko je bilo do-
poslano pismo, ki Te je privabilo na to mesto. Tako sc je zgodilo, preljubi, da so pri zdramitvi moje oči zagledale Tebe, in že prvi pogled Ti je odprl moje srce. Obenem sta se me pa polastila sram in kes, da sem privolila v ta načrt in bilo mi je zelo težko, igrati svojo vlogo mirno in odločno do konca.
Toda dobro sem se naučila svoje vloge. Mislila sem, da si Ti oni mož, ki odda milijone, zato sem pripovedovala svojo zgodbo, da Te gane, prikrila pa svoje pravo ime, da se Te ne polasti sum, dokler namen ni dovršen.
Uspela sem bila sigurno. Kazal si zanimanje, občudovanje; če sem tudi občutila kes nad svojim igranjem, sem se vendar veselila nad uspehom nastopa. Pa Ti si hotel več izvedeti; zahteval si pojasnila, čemu ta komedija, ki bi naj ugodno vplivala nate. Vsaka neresnična beseda Tebi nasproti mi je bila muka za mojo, iznova se oglašujočo vest, a trenutni položaj me je silil, prevzeto vlogo nadaljevati in jo igrati do konca. Storila sem to torej, kakor da vprašam Annetto, kaj se je bilo zgodilo in sem Ti potem pripovedovala izmišljeno zgodbo, ki mi jo je natvezila Portugizija. Še preden sc mi je posrečila, ponudil si mi viteško svoje varstvo pred Montellijem in si kazal tako vdanost, da je bila moja bo dočnost za vedno zasigurana.
(Se bo nadaljevalo.!
mm
lIč?r?kov:ti sredstvi ameriških policistk: srrehljai in kaliber 32
TlfCAJI V OSTREM STRELJANJU. — OBOROŽENE KAKOR MOŠKI POLICISTI. — MATERE IN BABICE MED P OLICISTKAMI.
Znana okolnost je, da imajo ameriške J kozvanim »suhim« strelskim tečajem, na policistke v ljubeznivem smehljaju in j katerem se udeleženke vadijo najprej v ostrem jeziku najučinkovitejši sredstvi: tem, da čim hitrejše uveljavijo uporabo pri vzdrževanju reda in pri vršenju svo- J orožja. Ko se doseže čim večja hitrost in je dolžnosti. Tu pa tam se v slučaju po-1 spretnost v predstrelskih veščinah, sledi trebe pridruži še nekaj neubranljivih pri- ostro streljanje. Po končanem tečaju pri-
Ztiodba lepe ruske knepime
sreCa in smola kneginje nadežde nikolajevne ŠČERBACKE.
jemov po predpisih jiu-jitsu, ki imajo za posledico neminovno kapitulacijo eventualnih upornikov in nemirnežev.
V teku let pa so nastopile nevarnosti, ki jim ameriške policistke s tem orožjem niso mogle biti kos. Zato so se sedaj uvedli posebni tečaji, na katerih se ameriške policistke vežbajo v sigurnem streljanju in uspešni rabi orožja. Vodilni komisar newyorške policije je odredil, da se ima vseh 155 ženskih policijskih uradnikov vsake tri tedne udeleževati posebnih strelskih vaj in skušenj. Tudi so se policistke oborožile s samokresi najnovejšega kalibra št. 32 ter uvrstile s tem v isti oboroženi red z moškimi sopoklicni-ki. Vežbanje v sigurnem streljanju in uspešni rabi orožja re prične najprej s ta-
dejo na vrsto strelske tekme med moškim in ženskim policijskim kadrom.
Kar bo naš ženski svet prav posebno zanimalo, pa je dejstvo, da ni nikjer zapisano ali določeno, da bi morale pripadati policistke samskemu stanu. To pravilo ne bi moglo tudi tedaj držati, če se upošteva, da se neporočenim sicer daje prednost pri sprejemanju v policijsko
Pariz ima zopet svojo senzacijo. Kakor poročajo pariški listi, je najlepša ženska bivše ruske visoke aristokracije, kneginja Nadežda Nikolajevna Ščerbatova vložila tožbo proti grofu de Brandtu, ker ji je obljubil zakon, pa ni izpolnil svoje obljube. Ves Pariz z velikim zanimanjem pričakuje, kako se bo ta ljubavna zadeva končala pred sodniki.
Kneginja Nadežda Nikolajevna je zaposlena v nekem velikem modnem salonu v Parizu. Prvič je bila poročena z bal tiškim grofom Fermorom in izhaja iz najstarejšega ruskega plemstva. Njeni starši so morali pobegniti iz Rusije pred boljševiki in so rešili precejšen del premoženja, tako da je mlada Nadežda živela v Parizu brezskrbno življenje, prav
službo in da se po morebitni poroki obi-! ta^° ^ak°r v Petrogradu. Pred nekaj leti
čajno odrečejo nadaijnemu službovanju. V Newyorku in tudi drugod je veliko poročenih policistk. Pa ne samo to. Tudi veliko mater je med njimi in celo nekaj babic. Skrajna službena starostna meja znaša namreč 45 let. Babice-policistke! Kedaj bomo nekaj takšnega v Evropi doživeli?
Misteriji človeške usode
PODNEBJE, LETNI ČASI TER KRIMINALITETA.
O vplivu temperature in letnih Časov na kriminalnost je pisal že sloviti raziskovalec prof. Brearley. Med prvimi, ki so se bavili z vprašanjem odnosa med podnebjem in letnimi časi na eni strani ter zločinstvom na drugi strani, je bil znani Guerry. Ugotovil je, da je število zločinov proti človeški osebi v vroči južni Franciji dvakrat tako veliko kakor v mrz iejši srednji in severni Franciji. Tudi Lombroso je dognal to zakonitost s posebnim ozirom na italijanske razmere, kjer pride v severni Italiji na 100.000 prebivalcev 7,22 umorov, v srednji Italiji 15,24, v južni Italiji pa 31,00. Tudi ameriški kriminalisti so se zanimali za to vprašanje in so v tem svojem raziskovanju prišli do zaključka, da je bilo v severnejših delih Zedinjenih držav izvršenih veliko več zločinov kakor v južnih predelih. Sloviti ameriški raziskovalec Theunisch je odkril zanimivo okolnost, da prevladujejo v južnih pokrajinah zločini proti osebam, v severnih pa proti lastnini.
Čim se je ugotovilo, da igra pri tem zločinskem nastrojenju vodilno vlogo lega pokrajine In zemlje, je postalo jasno, da so tesno povezani s temi zločinskimi
pojavi podnebni vplivi. Tako se je ugotovilo, da je bilo v Angliji in Walesu iz- j vršenih 54°/o vseh umorov preko pomladi ir. poletja, 46°/o pa preko jeseni in zime. Nadalje je dognal Ferri glede Francije, da so se umori izvršili v pretežni meri za časa političnih prevratov ter v vročih poletjih. Isti pojav je odkril Aschaffenburg za Nemčijo. Po dolgotrajnih študijah se je uveljavila domneva, da se izvršujejo zločini pod vplivom solnčnc svetlobe ali solnčne toplote ali pa še neznanih činiteljev, ki povzročajo ob nastopu poletja pri vseh živih bitjih neko draženje živcev. Tudi samoumorov je poleti vedno več.
Pa tudi glede časa, ko se razplamti pre tepaška žilica, so se dognale podobne stvari. Posebno v Ameriki so se ti pojavi točno preiskovali. Najmanj nasilja proti osebam je bilo v deževnih in oblačnih dneh, ponekod pa je ob vročih dneh doseglo število nasilij proti osebam štirikratno višino kakor preko zimskih mesecev. Brezdvomno je torej spričo gornjih rezultatov znanosti, da obstojajo n e-sporni vplivi podnebja na človekovo dejanje in nehanje.
se je spoznala z grofom de Brandtom, ki je potomec visokega francoskega plem stva. Srečno sta živela tri leta in skupno napravila več ekspedicij z avtomobilom v severno Afriko. Veselo sta se zabavala v njegovem dvorcu in po najmodernejših pariških hotelih.
Nekega lepega dne pa se je mladi grof naveličal kneginje Nadežde. Vzela ga je noč in je izginil iz Francije. Šele čez delj časa je zapuščena kneginja izvedela, da je odpotoval njen grof v Končičino. Kakor njo, tako je tudi njene starše doletela huda nesreča. Izgubili so vse premoženje. Po nekaj mesecih pa je mlada kneginja zvedela, da je grof Brandt nevarno zbolel v Siamu. Preskrbela si je denar in je s prvim poštnim letalom odletela v Siam.
Začudeno jo je grof pogledal; zopet sta bila prijatelja in skupno sta se vrnila v Francijo. Mlada Nadežda je rodila hčerko, toda grof je zopet nekega dr.e izginil kakor kafra. Hudo je bilo mladi materi kneginji pri srcu, ko so ji povedali, da je
bil grof Brandt zaročen z neko bogato Angležinjo. Dala se je pregovoriti in je takoj vložila tožbo proti grofu, ker jo je tako nesramno varal. Pravijo, da je grof Brandt zato zapustil kneginjo Na-deždo, ker so obubožali njeni starši, do-čim je njegova nova izvoljenka hčerka večkratnega angleškega milijonarja in bogatega veleposestnika. Zadnjo besedo pa bo seveda izreklo sodišče.
Uspehi angleškega letalstva.
Po poročilih »United Press«, so angleška letala preletela lani skupno 76 milijonov kilometrov in tako potolkla zadnji rekord, ki je bil dosežen predlansko leto in ki je znašal 71 milijonov kilometrov. Lani je doletelo angleško letalstvo 19 hujših nesreč, pri katerih je izgubilo 28 ljudi svoje življenje. Najbolj črno leto za angleško letalstvo pa je bilo leto 1926., ko je doživelo 54 zračnih katastrof, pri katerih je poginilo 85 oseb. Policijska in patrolna služba angleškega letalstva se razprostira na področju preko 16 milijonov kvadratnih kilometrov. Letala lete vsak dan preko treh kontinentov, in to večinoma po zelo nevarnih progah.
Boj proti trgovcem z belim blagom.
Zaradi hude krize so tudi kmetje na Japonskem popolnoma obubožali in je zajela nekatere japonske kraje celo huda lakota. Bedo japonskih kmetov pa so izkoristili brezvestni trgovci z belim blagom, ki nagovarjajo kmeta, naj jim prodajo svoje hčerke za nekaj let. Dekle ta spravljajo trgovci v javne hiše. Po vesteh iz Tokia je bilo tam zadnje čase aretiranih več tisoč oseb, ki so se bavile s tako umazano kupčijo. Bili pa so to večinoma sami kmetje, ki so prodajali svoje hčerke, dočim so trgovci srečno odnesli svoje pete.
Razno
PRILJUBLJENI »MIKI-
MIŠKA« KONCERT bo v nedeljo. 13. januarja v
fTAMPlO^.
~ T. SOKLIČ )
Zastopnike spreimem
- - „	-	, ia i DANAŠNJA SPECIJAL1TETA
mali dvorani »Uniona« od 18. j morskih rib Kovač (St. Piero) do 24. ure. Vstopnine ni. 109 rakovi repi. ocvrti, itd. Restavracija »Novi svet*. Jurčičeva ul. 7.	U7
Prodam
AUTOMOBILISII!
Poslužujte se kurjene pralnice, ki jc tudi za zamrzne-ne hladilnike. Dnevna in noč na telefonska služba 2109. Garaža Volker.
GRAJSKA KLET
v snegu v soboto. 12. t. m.
???
101
NOVA GLADKA SPALNICA
oreh, pobarvana. 1600 Din. kuhinja, belo emaiilirana, 80t> Din, naprodaj. Mizarstvo, Miklošičeva 6.	J15
KONJSKO MESO
od 2 Din naprej kg naprodaj v Vojašniški ul. št. tl. Klobase in prekajeno meso 6 Din kg.	118
Službo dobi
KAVARNIŠKO
BLAGAJNIČARKO sprejmem takoj, prednost pisarniška praksa. Ponudbe pod »Novo podjetje« na upra-vo »Večernika«._____119
Kupujte svoje po-‘rebSilneorinailh inserentih!
Izda kMSercij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja *n urp-dtrlk: RAD1VOJ REHAR
STANKO DETELA v Mariboru.
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik