114. štev.
Velja v Ljubljani in
po pošti:
telo leto	...	K	180 —
pol leta	.	,	.	*	90 —
letrt leta	.	.	.	„	45 —
tn mesec	„	15'—
Za inozemstvo:
telo leto ... K 24®'— pol leta. ...» 120 — tetri leta . . . „ 60-— za mesec . .	»	20 —
Za Ameriko
celoletno
polletno
četrtletno
4 dolnrja 2 dolarja 1 dolar.
tnlkl gaj pošiljaj no go nakaznici.
se zaratunajo po
   nem prostora In sicer
1 mm visok ter 55 mm iirck prostor za enkrai 1 K 50 vin., za večkrat popust,
Y Ljubljani, četrtek 13. maja 1S20.__________Po;,""'a	illačaaa	v	8>lOT,“l-	m.	leto.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu 1     štev. 8. Telefon štev. 44.	---
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frank ;rajo. — -	Rokopisi	se	ne vračajo.	—............
Nezaupnica Nittiju. — Demisija italijanske vlade.
LDU Rim, 12. maja. Ministrski predsednik Nitti je doživej v zbornici poraz, na ta način, da je njegov predlog o interpelaciji, ki zahteva naj se o poštnih in brzojavnih nameščencih ne debatira, propadel s 193 proti 112 glasovom. Predlog socialistov o interpelaciji. ki se tiče gibanja poštnih in brzojavnih uslužbencev, naj bi se o tem debatiralo, je bil sprejet z glasovi ljudske stranke. Nltti ie zahteval odklonitev in zaupnico.
LDU Rim. 12. maja. Vsled glasovanja v zbornici bo iutrlvladapodalaostavko. *
Na predvečer dneva, ko se ie nameraval ministrski predsednik Nitti odpeljati v Pallanzo k pogajanjem z jugoslovanskimi delegati, da bi končno uredili jadranski problem, je
doživel v parlamentu občuten poraz Ljudska stranka, ki ie dosedai vedno lavirala med vlado in opozicijo, le to pot stopila odločno na stran sociia-listov. lim pomogla do večine ln tako strmoglavila vlado.
Demisiia Nittita In njegovega kabineta ie izredne važnosti tudi za nas* posebno še. če bode sestavila novo vlado današnia onozicilonalnavečina. Sociialistlčna vlada, če pride na krmilo bo morala na vsak način v smislu svojih resolucij spremeniti tudi zunanjo politiko, zlasti pa bo morala odločno revidirati jadranski program dosedanjih italiianskih vlad.
Prva posledica demisiie Nittiieve vlade na bo, da bodo oogaiania v Pallanzi odpadla. Pašič in Trumbič bosta lahko nadaljevala potovanje v Pariz prel, kakor sta mislila.
Pallanza.
AMERIKANCI V KOROŠKEM PLEBISCITNEM OZEMLJU.
LDU Dunaj, 12. maja. Po poročilu lista »Mittagszeitung« so se pehali danes član ameriške komisije Lubois, ameriški trgovinski ataše In zastopnik Usta »Associsted Press« z avtomobilom v St. Vid, da se informiralo v koroškem glasovalnem okrožju o tamošnjih razmerah. Iz Koroškega odpotujejo gospodje v Ljubljano in Zagreb.
ZAČETEK NORMALNEOA USTAVNEGA ŽIVLJENJA NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 12. maja. Uradni list
»Češkoslovenska Republika« javlja, da bo prva seja narodne skupščine 26. maja. Poslanska zbornica se bo sestala ob enajstih, senat pa ob sedemnajstih. Dne 27. maja bosta obe zbornici v skupni seji z novo volitvi-jo potrdili predsednika Masaryka.
DRAG1NJSKE DEMONSTRACIJE V PRAGI.
LDU Praga, 11. maja. Danes je prišlo do cestni!) demonstracij delavstva proti skrajšanju količine kruha in proti vedno rastoči draginji. Kakor piše »Pravo Lidu« poročajo tudi z dežele o izgredih. Predmestni trgovci so spričo razburjenja med demonstranti zaprli trgovine.
UMIKANJE ITALIJANSKIH ČET S TIROLSKEGA.
LDU Innsbruck. 11. mala. Kakor poročajo listi, so se snoči začele umikati vse italijanske čete, ki so se nahajale na severnem Tirolskem.
ZAJETO KOMUNISTIČNO TAJNO FOROČILO.
LDU Berlin, 11. maja. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Koda-nja: Kakor doznavajo »Berlinske Tl-dende« iz Kovna. Je litvinska policija v V/irballuu aretirala trt boljševlške kurirje, ki so prišli iz Nemčije In so hoteli nadaljevati potovanje v Moskvo. Okrog života so imeli ovite več metrov dolge trakove, na katerih je bilo napisano izčrpno poročilo o delovnem načrtu špartakovske propagande. Poročilo je sestavljeno v ruščini in obravnava propagando v Italiji, na Poljskem, Cehoslovaškem, Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji in Galiciji. Iz njega sledi, da ima propaganda na francoskem precejšnje uspehe in da sta lista »Le Pcuple« tn »Le Populaire« naklonjena boljševiš-kemu gibanju. Glede Nemčije pravi poročilo, da vsi razredi stavljajo največje upe na vzpostavitev odnošajev z Rusijo. Poročilo naglaša potrebo, da moskovska vlada pošlje odposlance v Berlin. Končno se obvestilo pritožuje. da ne prihaja dovolj denarja iz Rusije.
Naša delegacija te v Pallanzi.
O instrukcliah. ki lih ie dobila v Beogradu smo približno poučeni. Dr. Trumbič le pred svojim odhodom delal. da se morala obe državi pripraviti na žrtve. Me vemo na V;ako daleč smeio »odnehati« italiianski dele-gatje. Zadnji postulati Italije, ki so nam znani, so bili obiavllemi v korespondenci o jadranskem vprašanju predloženi angleškemu parlamentu *
Dokument Nr. 4 se glasi:
(Prejeto 6. januarja.) Gospod Nitti gdu. Llovd Georee-u. (Osebno in zaupno.)
London. 6. Januarja 1920. Dragi mi minister predsedniki
Z ozirom na nalin razgovor danes zlutrai, si usojam tu-le priložiti list, na katerem podaiam svoie nasvete, ki bi. do mojih mislih, vodili do zadovoljive rešitve jadranskega spora.
Bodite prepričani itd.
F., Nitti.
Priloga za Nr. 4 Memorandum.
Italila zahteva, da se izvede londonski pakt. Da se pa odpravijo te-žkoče, ki so vsied tega nastale, in da se doseže, brez nadalinega odlašanja. splošen sporazum, ie italijanska vlada pripiavljena spreleti na- j st opni kompromis: —
1. Prosta reška država po Wtlxo-novem načrtu, toda z melami londonskega pakta na nieni iužnozapad-ni strani proti Italiji.
2. Ampak v prosti državi mora biti rtško mesto s svoiim okrajem (corpus separatum) garantirano s Statutom, ki bo uspešno ščitil njeno iltalianita«, katera bi bila. zaradi velike slovanske večine v prosti državi. boli v nevarnosti kakor ie bita pod Ogrsko.
3. Reški corpus separatum v prosti državi mora dobiti cesto na zapadli s pasom ozemlja ob nji vse do italijanske meje.
4. Creski in lastovski otok pripadeta s tistimi vred. ki jih je že dodelil VVilson. Italiji.
* Correspondence relating to the Adriatic auestion. Presented to Par-P.ament bv Command of His Ma-jestv. London, 1920.
5. Zader, prosto mesto s pravico, da si izbere svoie diplomatično zastopstvo. Garantiie glede razmerju med zadrskimi meščani in dalmatinskim teritorijem.
6. Efektivna nevtralizacija otokov in pa cele obale ter vzhodnoiadran-skih luk od Reke doli do Vojušinega ustja.
7. Italijani na Reki in v dalmatinskih mestih si smeio voliti italiianske državljanstvo, ne da bi zapustili ozemlie.
8. Garantije glede gospodarskih podletil v Dalmaciji.
To le bil ultimo z italiianske strani. Da ie sedanii rimski program modificiran, le gotovo. 2e notranje razmere niso v Italili take da bi smela italijanska vlada gnati s polno paro proti nam. Govor, ki sa ie govoril na Montecitoriiu on. Treves v soboto ie oster epilog k sanremskim konferencam. Treves le naglašal. da živita Italija in Jugoslavija v takem medsebojnem razmeriu. da bi se utegnilo izDremcniti v grozo.
Italija ne sme ničesar več riški-rati. Kakor vse kaže se bo v Pal-lanz! razrešil — ali pa presekal — vozal. ki se do nlega še niso bili upali diplomat! v San Remu.
Pred kalvarijo.
Znano je brutalno postopanje Nemcev s pomočjo avstrijskih vlad
napram koroškim Slovencem. Pri- i tisk je bil tak, da se ie naša severna narodna meja naglo pomikala proti jugu. Vsako leto so jih na tisoče ponemčili. Na zgodovinskem Gosposvetskem polju še čujemo tupatam slovensko govorico, toda mišljenje naroda je nemško. V obeh plebiscitnih conah živi narod slovenski, ki so ga deloma že popolnoma potujčili. Veliko jih je, ki so sicer Slovenci, ki govore slovenski jezik, a se več ne zavedajo, da so sinovi slovenskih korotarskih kmetov, tako ponosnih na svoje narodne tradicije ln svobodo. Samo tuintam, zlasti pri slavnostnih prilikah, kadar čujejo zvoke slovenske narodne pesmi in resnično besedo o zgodovini koroških Slovencev, pričajo solze v očeh. da se jim je — morda za kratek hip — nekaj vzbudilo v globini duše. kar priča, da nit med pradedi in njimi še ni popolnoma pretrgana. O vzrokih bi se dale pisati knjige, glavni vzrok pa je samonemško šolstvo. Jaz n. pr.
sem imel izredno srečo, da se nisem pogubil, ker so v meni pravočasno vzbudili narodni čut. Vkljub temu sem bil primoran s svojimi stariši — stariši so namreč še uživali nekoliko slovenskega pouka v šoli — dopisovati nemško, dokler se nisem za silo naučil slovensko pisati. Kdor teh razmer ni sam skusil, temu ni mogoče dopovedati, kakemu pritisku smo bili izpostavljeni koroški Slovenci. Upam, da se je sodnikom sveta s strani naše delegacije to pojasnilo. Antanti tudi ne bo neznano, da živi na Primorskem najzavednejši del našega naroda. Gotovo so nam samo iz tega razloga odrekli plebiscit na Primorskem, dovolili pa tam, kjer so nas Nemci skozi cela stoletja dejansko uničevali. Pa še tu so izpustili najzavednejše kraje, kakor je beljaška okolica in ziljska dolma. Ti samoslovenski kraji so namreč izključeni od glasovanja!
To krivično postopanje se bo britko maščevalo. Francija bo kmalu izprevidela, da je napravila zelo slabo šahovsko potezo. Namesto, da bi nas nase navezala, nas odbija oa sebe in proti svoji lastni volji ojačuje Nemca. Slep je, kdor misli, da se da naravni razvoj preprečiti. Avstrijski Nemci se bodo prej ali slej spojili z Nemčijo. Lansko leto meseca maja sem v Celovcu prisostvoval zborovanju državnega podtajnika dr. Deu-tscha, ki je med burnim odobravanjem izjavil: »Vsi naklepi antante, da bi razdvojila nemški narod, ne bodo nič pomagali. Usiljena nam meja med nemško Avstrijo in Nemčijo ostane samo na papirju.«
Plebiscit ie tu in narod, ki so ga neusmiljeno bičali, bo moral na Kalvarijo, da Izpije kupo do dna. šele nato bo sledilo vstajenje. Vprašati pa moramo, alf se je z naše strani vse storilo? Ali so na mestu naši uradniki, učitelji in ostala inteligenca, ki je bllaposlana na Koroško? laz in rojak S., ki sva bila pred kratkim pozvana v Borovlje na neko konferenco, ki pa se ni vršila, v tem pogledu nisva dobila najboljšega utiša. Pri tej priliki omenjam, da le istočasno prišla na okrajno glavarstvo pritoževal se deputacija nekega pokrajinskega narodnega sveta radi vagona koruze, ki jo je prijel nekj zagrizeni nemškutar ter jo skrivoma delil med svoje somišljenike, dočim naši svojim ljudem niso imeli ničesar dati. — Najboljše, s pravo ljubeznijo vršijo poleg domačinov zavedenih Korošcev svojo dolžnost begunci Primorci, predvsem učitelji
“feSs
UgSjTi-gjjLgrg
msmss&ssssKBm
¥ E R A.
(Dalje.1
Tajni svetnik je stal v svoji sobi, kjer je bil postavljen buffet za nocoj- [ šnji večer in je nadziral najetega na- j takaria, ki je postavljal vino. V praznični obleki, — na prsih redi, pod pazduho clatjue — je bil videti še prav postaven in eleganten.
Mahoma je napolnil Verin vijolični vonj ves prostor, tajni svetnik se ! je ozrl. in ona je stala med vrati je- j dilnice, ki je bila prirejena kot dvorana.
»Vera!« le vzkliknil stric presenečen, skoraj prestrašen.
»Kaj želiš, cher onele?«
»Takoj pridem za teboj v salon, ljubo dete.«
Vera se Je ondi zadovoljno ozirala. »Nikoli bi ne bila mislil^, da Je
možno to sobo tako čedno urediti. V kotu zelenje, pod njim napol skrita zofa, in kožuhovinasta odeja, pregrajena preko nje ter moje svilnate blazine — prav lično, kakor ustvarjeno za kramljanje in vabeče na malo sladko igro — nous verrons!« (Videli bedemo).
Veliko zrcalo ie popolno odražalo njeno kraljevsko postavo. Oblečena je bila v svilnato obleko turkj-sove barve, gube so se v serpentinah kakor kače ovijale njenih malih nog, ki so tičale v prozornih črnih svilnatih nogavicah in lakastih čre-
veljčkih, okrašenih z zlatimi zapena-mi. Ob vsaki kretnji dolge vlečke sc je pokazalo valovje dragocenih čipkastih spodnjic. Život je bil gloo: ko iztezan, brez rokavov, na ramah so ga spenjale samo baršunaste in nad njimi briljantne spone. Vsa toaleta pa je bila prevlečena s pomtlacom. Strogo pravilno oblikovanega, labodje belega vratu ni zakrival nikak nakit, — v laseh, ki so bili kakor običajno visoko počesani, pa se je zibala spredaj briljantna pušica. Roke so pokrivale dolge bele rokavice, preko njih so bile nanizane najdragocenejše ozke zapestnice.
»Tako slovesno, dragi stric?«
»Ljubi otrok«, — odkašljal se je nekoliko — »prosim te, nikar ne bodi huda name, ako te opozorim na nekaj: Izredno lepa sl !n elegantna., oprosti... malo preveč celo. Želel bi bil, da Je tvoja toaleta — tukajšnjim razmeram primerno — priprostejša.
Veri se je zdela ta govorica dokaj drzna, toda znala se je krotiti in je odgovorila mirno: »Vsaka moja toaleta bi bila za tukajšnje razmere precleganfna, — ampak mislim, da moramo izkazati knezu svoje spoštovanje.«
»Seveda moramo; gotovo se bodo vse dame ozirale na to — toda vedeti moraš, ljuba Vera, da v malem mestu vsaka tujka takorekoč bode v oči.«
Bobnal je s prsti po mizi, kajti postalo mu je tesno, .vzbudilo se Je v
njem nekako čustvo odgovornosti, ki ga ie porodila misel: če bo le znal naš naivišji gospod brzdati svoje srce. Z iznenadno odločnostjo je prijel Vero za roko.
»Dasi se podajam v nevarnost, da se boš morda jezila natne, ljuba moja, tl moram vendarle še nekaj reči: Prosim te, ne pozabi nocoj niti trenotek, da si v N. In ne v kakem pariškem ali peterburškem salonu! Bodi priljudna tudi napram starejšim damam in — m — reči hočem — korektna v vsakem oziru napram knezu.«
Njena potrpežljivost je pri kraju. Jako razdražena je odgovorila: »Učila se bom tvoje nauke na pamet ter si tako dolgo ponavljala, Vera ti nisi v Parizu ali Peterburgu, da bom že napol glupa — in potem vsekakor ne bom nikomur opasna.«
»Sedaj pretiravaš ti ne jaz!«
Bil je hud. Zato je krenila drugam ter ga začela gladiti z roko po prsih.
»Dobro, skleniva mir. Kako more biti človek tak medved, ako je videti še tako brhek in mlad kakor ti!«
»Čarovnica — zdi se ml. da je tebi težko priti na konec. Pojdi, obljubi mi, da se hočeš nekoliko potruditi, ker sicer bo nesreča splošna,« — 1 obrnil je sedaj vso zadevo na šaljivo stran — »dvoboji, strta srca! Usmili se ubožčkov, saj moraš sama videti, kako nevarna si, tl sladka stvarica!«
»Ako. ml vsi isto in opeto.vano za-
trjujejo. moram biti končno tudi sama prepričana o tem.«
Smeje je dvignila svojo vlečko ln stopila pred zrcalo, kjer se je tako dolgo bavila sama s seboj, dokler niso prišle ostale domače dame. Tetka je brez besed zastrmela vanjo, Agata — dasi očarana — je bila mnenja svojega očeta, Beato pa Je | trla zavist.
Večer se je začel normalno, in pri- ! jetno.
Vera se je vedla docela comme il faut (kakor se spodobi), premagala se je celo toliko, da je starejšim damam poljubila roko ter uljudno govorila z mladimi. Seveda jo je vedno obdajal cel krog gospodov, častniki so bili uprav zadivljeni ter so imeli vsi rdeče glave, kakor da so se že napili šampanjca. Bojazljivi mladeniči se niti niso upali stopiti v njeno 'j bližino in so jo občudovali samo Iz daljave. Drugi zopet so se ponašali s svojo rusko in francosko učenostjo. Smehljaje je prenašala vse: brez misli na prihod kneza bi jej to ne bilo mogoče — kako počasi je mineval časi Pri plesu so se naravnost trgali zanjo, niti za hip se ni mogla od- | dahniti; to pa jej ni bilo ljubo, kajti ; bala se je. da se preveč razgreje, kar j bi škodovalo njen! polti. Sama pri ' sobi se je rogala malomestni družbi in jo je v duhu že živo slikala chčre maman kneginji. Končno Je bilo tri četrt tia enajst. Ročno se je izvila Iz svojega kroga ter odšla v svojo sobo,
kjer je moral ves čas goreti plin. Stopila je urno k toaletni mizici ter začela po njej brskati.
»Ta nesrečna plinova luč nikakor ni ugodna moji polti.«
Pobožala si je nalahno lice in ušesa z zajčjo šapico s srebrnim držajem, se še malo popudrala in vlila par kapljic parfuma na čipke života; dobro se je premotrila v zrcalu —-in bila je zadovoljna. Naslonila se je nazaj in zaprla oči, lepe ustnice pa so se smehljale.
Nekie ie udarila ura. »Onze hc-ures!« (Enajst).
Na hodniku, ki je tvarjal spredaj čveterokotno vežo, je našla strica in teto; prvi se je vedel silno slovesno, tetka pa je bila zelo razburjena.
»Podvizaj se. Vera. gremo sprejet na stopnice. Postavi se na svoje mesto, na levi strani vrat v salonu.«
Niti na misel ni prišlo Veri, da bi hitela, nasprotno, stopila je k zrcalu v predsobi in je polglasno zapela: .Kralj se bliža, kralj se bliža na ma-skaradni ples.«
Najeti natakarji so se suvali s komolci, Ivana pa se je sramovala.
Šele ko je zaslišala Vera knezov glas, je smuknila lahkih nog v dvorano.
Visoki gospod je vstopil. Oblečen je bil v generalsko uniformo, ki mu je jako dobro pristojala. Vodil je tajno svetnico, za njim je šel svetnik z Demhofom. Naklonivši se, je knez Izpustil roko gospodinje.
Jn železničarji U ao vajeni narodnih boiev. Grešilo se Je torej v tem oziru, da se za Koroško ni izbralo najboljših ljudi. Tam, kjer ie treba vršiti neumorno delo narodnega prebujenja. ne bi smelo biti časa za oštarije. O čudnem razmerja med uradi m nar. sveti danes ne bom govoril Opozoriti pa moram Še na neko drugo napako. Kakor sem se prepričal gre vse naše stremljenje za tem, da pridobimo za našo stvar zagrizene neinčurje in Nemce sploh. Gre se jim na roko z živili ter postopa napram njim v vsakem oziru zelo popustljivo. tako da Prt agitaciji nimajo nid vezanih rok. Pri tem pa se zanemarja in zapostavlja naše najboljše ljudi tako da nekateri že obupujejo. Ta taktika ie docela zgrešena. Dobro poznam zagrizene nemčuije in Nemce — saj sem med njimi gor zraste! — zato lahko trdim, da Je pri teh ljudeh vse »futranje« — bob ob steno. Predvsem naj se podpre naše narodno-zavedne Korošce, da ne izgube volje in poguma do vere. V Jugoslaviji ne smejo videti druge izdaje Avstrije 1 Vso skrb in ljubezen pa se mora posvetiti zapeljanim, še ne prebujenim, da se vzdramijo ter spoznajo v nas svoje prave bi ate. Poglavarje zapeljanih zagrižene nemčurje in Nemce naj bi se ne obkladalo z ekstra — dobrotami, pač pa strogo pazilo nanje, da ne izvršujejo dejanj proti interesom naše države. Z nadaljevanjem dosedanjega postopanja odbijemo še to od sebe, kar je že naše, oziroma, kar je na poti k nam.
Nemška propaganda onstran demarkacijske črte Je v izbiranju propagandnih sredstev mojsterska. Kakor kaže imajo denarnih sredstev dovolj na razpolago. Z Nemci m m-mcurji v našem pasu imajo tajne zveze. Naš štrajk je bil voda na njihov mlin. V agitačnib pisarnah, ki so Jih v to svrho otvorili, delujejo poleg »Soldatenratov« tudi intemacljonal-ei. »Naprcieva« pisava jim mora bi d kajpada zelo dobrodošla. Konštatira-ti moramo, da najnovejša pisava tega lista nikakor ni v soglasju z novoletno proklamacijo jug. soc. dem. stranke. »Naprej« se zvest svojemu staremu internacijonalnemu programu v nedelskt številki jezi nad na-cijonallstičnimi agitatorji, Id baje slovenske delavoe »siKJo«, da se Že sedaj izjavijo, da bodo glasovali za Jugoslavijo. Nemški delavci da lahko zbežijo v Nemško Avstrijo, — toda ubogi slovenski delavcil Ton Naprejeve pisave dokazuje, da so se Jugoslovanski soc. demokrati samo toliko časa kazali Jugoslovane, dokler so se njihovi od vlade plačen! agitatorji na Koroškem lahko vozili v avtomobilih ter agitirali proti monarhiji in s tem — za sosednjo soc. dem. republiko.
V pasu A ne gre samo za goto zmago, temveč za častno zmago. Opozoril sem na nekatere nedostat-ke. ker je nam še neodrešenim koroškim Slovencem vse ležeče na tem, da častno zmagamo. V častni zmagi vidim tudi našo rešitev. Zato vse na noge! Tudi soc. demokrati! Strankarstvo naj se vsaj za ta čas likvidira, če že ni mogoče, da gre ta grenki kelih za vedno mimo nas.
Prezident češke republike.
Kakor so sporočili Usti, bo prezident Češkoslovaške Republike odstopil. da se morejo izvršiti ustavna prezidenta oz. se bo ta izvršila ne da
bi prezident odstopil.
Ustava CsR določa v NSC ustavne listine Češkoslovaške republike
(zakon z dne 29. feb. 1920), da voli prezidenta Narodna Skupščina t. 1. poslanska zbornica in senat v skupni stil Za veljavnost volitve le treba prisotnosti nadpolovične večine vseh članov (poslancev to senatorjev). za izvolitev tripetinske večine prisotnih. Pasivno volilno pravico ima vsak 35 let star državljan republike. ki ima pasivno volilno pravico za v poslansko zbornico.
Prezident se voli na 7 let !Več kot dvakrat zaporedoma ne more biti nihče izvoljen. Kdor le bil dvakrat zaporedoma izvoijen. ne more biti na novo izvoljen pred potekom 7 let od dneva, ko je končalo zadnle obdobje. Na prvega prezidenta Republike se vse te določbe ne nanašajo.
Ce prezident umrje ali če zboli, da ne more svojega urada vršiti, vrši njegove funkcije vlada, ki za posamezne ukrepe lahko pooblasti švolega predsednika.
Ako traja bolezen več kot 6 mesecev. ali če Je prezident več kot 6 mesecev zadržan, tedal izvoli Narodna skupščina za toliko časa. dokler bolezen traia ali preneha zadr-žek, prezidentu namestnika, če to sklene vlada. Za tak vladni sklep Je treba tri četrtine vladnih Članov.
Prezident republike ne sme biti obenem član Narodne skupščine.
Glavni sedež prezidenta Je Praga. (Ima torej 1 lahko še druge sedeže.)
Vladno to Izvršilno moč. ki ni izrecno priznana prezidentu. izvršuje vlada.
Med dragim ima prezident poleg pravice priporočati v razmotrivanje razne odredbe, ki Jih smatra za potrebne (pravica inlcijative), tudi pravico vračati sprelete zakone. Ce dobi vrnjeni zakon pri poimenskem glasovanju nadpolovično večino vseh članov obeh zbornic, se razglasi kliub prezidentovemu vetu.
Kazensko se more prezident pre ganjatl le radi veleizdaje in to pred senatom na obtožbo poslanske zbornice.
Drugače ie za njegove Izjave odgovorna vlada. Vsi prezidentovl ukrepi morajo biti sopodpisani od odgovornega člana vlade.
Nova, ustavna volitev prezidenta bo vsekakor zelo zanimiva vsled velikega števila klerikalnih poslancev Vn vsled Nemcev In Madžarov. Volitve prezidenta bodo pokazale, če se da najti baza za realno složno delovaje v blagor prebivalstva republike. Volitve prezidenta bodo pokazale, kdo le ta kdo ni za državo.
Beležke.
Vsi pred narok	f
Dr. Beneš, čehoslovaškl minister za zunanje zadeve, je odgovoril na drugo Cičerinovo noto, da obstoja med CsR in Rusijo popolno soglasja glede stikov, ki naj se začnejo med fibema državama.
Dosedaj je obstojala med CsR In Rusijo neke vrste vojna napetost, ker je sovjetska vlada smatrala češke legije za svoje nasprotnike. Zato je Ci-čerin ponujal Češki v svoji prvi noti mir. Po izmenjavi not je prišlo v tej točki med CsR in Rusijo do soglasja. Cičerin je z zadovoljstvom konstati-ral in odobril dr. Beneševo stališče, vsled česar mu sedaj dr. Beneš sporoča, da bo brez zavlačevanja poslala češka vlada v Rusijo komisijo, ki naj naveže gospodarske stike med obema državama.
Tako Cehil Mi pa ustanavljamo ruske konzulate za emigrante, med katerimi iščemo boljševikov. To so vri naši stiki z Rusijo, žalibog da s tisto Rusijo, ki je — bila in ki je ni >eč
Kdaj bomo iipregledali? Ali je današnja Rusija za nas res še vedno odveč?
Konferenca v Spaa.
Dosedaj so vse antantine mirovne konference precej Idilično potekale. Zmagovalci so si delili umrtvičeni plen, ki se jim ni mogel upirati. Včasih sp se malo med seboj sporekli, da bi se ohladili so šli enkrat v Londoa, potem v letovišče San Remo. Nazadnje so si pa izbrali Spaa, da bi se z Nemci pogovorili. Kako se zna antanta z Nemci pogovar aH je že pokazala. Kakor bi imela nekako iadl-stično veselje r.ad premagancem Kar nagledati se ga ne more v njegovih krčih. Dosedaj je bilo tako. V Spaa se pa pričakuje nekoliko drugačnega dejanja. Nemci so menda že malo »k sebi prišli.« Državni finančni minister Wirth Je v Draždaneb izreke! sledeče: »Vsakemu bi pokazal vrata, kdor bi me hotel prepričati o državnem bankrotu. Pojdemo v Spaa In porečemo antanti, da nam more le s solidarnostjo pomagati. Usoda nemške marke ie tudi usoda francoskega franka. Poidemo v Spaa, da tam vse pošteno In odkrito razložimo. Ce bi pa morali samo postulati, o Cern se drugi posvetujejo, tedaj pa tja raje ne gremo.«
Nemci se torej prebujajo — ln konferenca v Spaa obeta postati zelo zanimiva.
Razna poročila.
Jugoslavija.
Povišanje stanarine v Sarajevu.
LDU. Sarajevo, 11. maja. V ponedeljek se je vršila enketa radj stanovanjskih najemnin. Po zaslišanju mnenja vseh interesentov bo izdala vlada naredbe p proporcijonal nem povišanju stanarine. S tem se bo skušalo omejiti oderuštvo s stanovanji za siromašne sloje-
Vladni komisar v Osijeku.
LDU Osjefc. 11. maja. Predvče-ralšniim ie doše! v Osiek banski svetnik Orubič, da prevzame posle mestnega župana. Bivši osieški župan se ie poslovil od uredništva.
LDU Os jek, 11. mala. Vladini po-verienfk za osleško obfino ie sklical za 14. L m. ob 15. sejo mestnega zastopstva, na kateri bo razglašeji banski dopis od 6. t m o suspenziji župana ter se bodo določili dohodki župana in odredila volitev novega
župana. Kakor poročajo, bodo zavzeli komunisti na tei seH stališče da so bili mestni zastopniki izvolleni od Uudstva in da lih moTeio samo volile: odpoklicati. Zaradi tega se ne bodo podvrgli vladni odredbi ter bodo zahtevali naj so proti njim uvede pre iskava. da se doŽene krivda.
Gostovanje osješke opera
LDU. Osjek, 1L maja. ' Osješka opera odide v petek na gostovanje v Sarajevo.
Dijaške štipendije.
Zagreb, 12. maja. Kakor poročajo Usti. namerava vlada s prih. šolskim letom odtegniti diiaštvu še nadaljne ugodnosti (hrano, stanovanje itd.), češ. da dijaštvo ne izvršuje svollh dolžnosti.
PREPOVEDAN IZVOZ tiNTL IZ CESKE.
LDU Praga, 1L maja. Izvozna komisija Je do nadaljnega prepovedala
izvoz živil iz Cehoslovaške.
Podrobnosti o turški mirovni pogodbi.
LDU Rim, 12. maja Listi priobčujejo posameznost; o turški mirovni pogodbi. Grška dobi razen traškega ozemlja, v Smirni vse ozemlje, ki ga je zasedla leta 1919 v Mali Aziji. Turška vojska sme šteti 15.000 mož, do-čim se mora mornarica popolnoma razpustiti.
Zavezniki obstreljujejo rusko obrežie.
LDU London, 12. maja. Prvi lord admhalitete v Alterlongu le izjavil na vprašanje v spodnfl zbornici ali Je res, da obstreljujejo ladie zavezniških dr žav rusko obreže: to ie vsekakor res in se bo toliko časa nadaljevalo. dokler ne bodo bollševiki pripravllenl začeti pogajanja radi premirja z zadnjimi četami generala Denilkina pod poveljstvom generala Wrangela.
Rusko-turška zveza.
LDU Pariz, 11. maja. Iz Teherana poročajo, da so ruski sovjeti in turšk’ naciionalisti sklenili vojaško zvezo, ki obsega deset tofir.
Potiske izgube ori zasedbi Kijeva.
LDU Berlin. 11. mala. »Vossische Zeitung« Javlja iz Varšave: Pri zasedbi Kileva so pollske čete Imele zelo maihne izgube. Vsega skupaj Je bito sto mrtvih ta 300 ranjenih.
Senator Knox — predsednik Zdrul držav?
LDU Pariz. 11. maja. »Echo de Pariš« Javlja iz Washlngtona: Skoro gotovo bo za ameriškega predsednika izvoljen senator Knox, kateri Je, dasi nasprotnik zveze narodov, vendar boli poučen o evropskih razmerah. kakor večina drugih Amcrikan-cev in ki ve. kako pravilno le, da Amerika izpolnjuje svoje dolžnosti nasproti svetu.
Nova poštna stavka v ItalfiL
LDU Rim, 11. maja. Vsled odredbe ministrov za pošto in brzojav, ki je odredilo disciplinarno preiskavo xa voditelje obstrukcije v poštni in brzo-
] lavni službi, so davi nameščenci Dri I poštnih in brzojavnih uradih v Rimu, Genovi in Milanu stopili v stavka
Za češke šole na Dunaju.
LDU Dunaj, 11. maja V avstrijski narodni skupščini le češki poslanec Dvorak izvajal: Češki otroci na Dunaju so doslej brez šol. Dunal meni. da more imeti v tem vprašanju svet za norca. Dejstvo, da so Cehi pri vo-
litvah v avstrijsko narodno skupščino dobili 65.000 glasov, dokazale, da žive na Dunaju češki otroci. Češka manjšina zahteva svoja prava, in sicer ista prava, kakor Nemci za sve-le otroke, namreč poduk v materinščini.
Češkf demokratje stopijo v vlado.
LDU Praga, 12. maja. Narodno« demokratska stranka je včeraj na skupščini v Brnu sklenila, da vstopi v vlado. Dr. Engliš prevzame finančni portfelj.
Prvi ženski podžupan na Češkem ,
LDU Praga, 11. maja. V Jfigern-dorfu je bHa izvoljena za podžupanjo gospa Cizela Tomaškova. To le prvi primer v čehoslovaškl republiki, da Je zasedla tako mesto ženska.
Proces proti Munl.
LDU Praga, 11. maja. »Prava Udu« JavHa. da se za teden dni prične proces proti Muni.
IZGREDI V LINČU.
Komunisti so odstavil] vlada
LDU. Linz, 11. maja. »Voiksblatt« javlja, da so komunisti že včeraj dati nalepiti plakate, da je vlada odstavljena- Tudi po drugih krajih so komunisti širili letake, hujskajoče na prevrat in poživljajoče delavce na pohod proti Linzu.
Voditelji se izgovarjalo s pijanostjo.
LDU. Linz, 11. maja. (DunKU). Kakor poroča »Wiener Tagblatt«, so posamezni takozvanl vodje včerajšnjih demonstracij v svojem zagovoru izjavili, da so bili popolnoma pijani. Kakor javlja isti list iz Welsa, so tamkaj vsled netočnih informacij lmškib dogodkov proglasili splošno stavko. Zaupniki iz Linza so se napotil! v Wels, da pojasnijo položaj.
Vladni popis dogodkov,
LDU. Linz, 11. maja. Deželna vlada je danes popoldne izdala oficijalno poročita o včeraišnlih dogodkih, iz katerega sledi, da sta med govorniki, ki sta govorila množici, bila dva z Dunaja dospela voditelja komunistov, ki sta ščuvala občinstvo. Nastopanje varnostne straže je bilo zelo težavno zaradi tega, ker je bilo med množico veliko število radovednežev, zlasti žensk in otrok, ki so z brezprimevno nespametjo, nemara zaradi tega, ker niso razumeli resnosti položaja, zaprli vse dohode na glavni trg ta s tem pomagali zločinskim elementom. Množica je včeraj večkrat poizkušala navaliti na mestno hišo m na policijsko stražnico, pa je bil napad s pomočjo ljudske brambe vedno odbit. Ponoči Je deželna vlada zahtevala s Dunaja ojačenja, ki je že tudi dospelo, da zameni utrujene varnostne straže.
Gospodarstvo.
Ivan Albreht:
»Koroške pravljice*«
(Konec.)
Ko se )e človek preko predgovora in uvoda, ki oba govorita tudi
o Slovencih, da je s tem bolj hinavsko hlinjena strokovnjaška objektivnost, srečno preril do pravljic samih, se razveseli v nadi, da pride vsaj zdaj na svoj račun. Toda miš Je zopet brez dlake. Pravljice so koroške, dežela je dvojezična, torej bi braleo pričakoval slovensko in nemško pisanih reči. Tega ni! No, pa recimo, knjiga Je namenjena Nemcem, naj bo torej pisana v nemščini 1 Kaj pa je sicer s pravljicami? Ali so zapisane tako, kakor jih ljudstvo v resnici pripoveduje? Ne, niso! — Ali so na kak način obdelane? Ne, niso! Pač pa so spakedrane tako klavrna da jih člo-vek komaj sporna. Kal je delal mof S tistimi ki Jih je nabral po nemSKih krajih, me končno ne zanima. Za to uslugo naj se mn zahvalijo Nemci sami Neka! drugega pa le patenta naša
lasti. To Je tako konsekventno in številna da se ne bom spuščal v posamezne primere. Pri naših pravljicah dr. Graber dosledno zabriše vsako globina — da bi menda bolj kazal na njihov nemški značaj?! Naš stavek (— to samo za malenkosten vzgled —): »Toniu. toniu« (sc.: tonilo, potopilo se bo), ki se nahaja dosledno v vseh varijantah dotične pravljice, nanašajoče se na neko Jezerce, pravzaprav luža Pri Bajtišah v Rožu, torej v čisto slovenskem kraju, preloži mož v nemščino tako:
»Wenn ihr vom Tanzen aufhčrt lit, Werd’t ihr zur Hčlle gehen mil«
Mesijansko figuro berača, ki spet nastopa dosledno v vseh varijantah omenjene pravljica (slišal sem jih sam tekom treh let Iz najmanj petdesetih ust), pa kar enostavno izpusti. Mogoče mu Je premalo nemška?
; Zakaj Je ob takih eksperimentih mož tako nesramen, da reklamsko kriči v predgovoru: »— dto Saga wie sle Im VoUcsmundB bebt, soli gg WortC kammen?
škoda, da le toliko lepote — kajti to rad priznam, da je v knjigi zbranega zelo mnogo gradiva — zavite v plašč šovinizma in mrliškega nerazumevanja. —
Cona B je pokonci knjiga se po izložbah ponuja ljudem ln sto in sto nemških src utriplje v strahu, kaj bo s Koroško, ko pride dan glasovanja. Ko bi le vedela ta stotera nemška srca, kakšno pobalinstvo ie na nemški knjigi ki do polovice obstoja iz Slovencem ukradenega blaga, svarilni napis: »Alte Rechte, besonders das Recht der 1'bersetzung in fremde Sprachen, p.uch von einzelnen Stil-cken der Sammlung, vorbehalten.«
Brez strahu, gospoda, tatovom ne bomo kradli! Poleg mnogih drugih lepot pozna namreč naše narodno blago tudi stavek: »Ukradeno blago nima teka!« Dr. Graber in vsi ostali njegovega kova pa nad bi si zapomnili odslej, da smo zdaj mi zapisali na svojo last: »Vse pravice pridržane.«
Spominjajte se »Družbe sv. Cirila in Metoda I
BORZA
LDU Dunaj. 11. maja. Marice 441, Švicarski franki 3725, francoski 1300, italijanske lire 1100, dolarji 205, ogrske žigosane krone 96- -112, čebo slovaške krone 370—390. nove dinarske note 575—625.
Čutih. 11. maja. Berlin 11.60. AJew-York 570, London 21.90, Pari* 37, Milan 28.50, Bruselj 39, Praga 9.75, Dunaj 275
m
-f Grem!] trgovcev v Ljubljani
naznanja svojim članom, da se bo vršila prodala pet zavojev papirnatih poniav dne 15. maja t. L na državni železnici, ne pa na j’»žnl. kakor se le napačno poročalo.	—	k.
-I- Zvišanje diskontne mere n* Češkem. Bančni zavod finančnega češkega ministrstva Je zvišal diskontno obrestno mero od 5 na 6fv, lombardno obrestno mero pri državnih papirjih od 5 ta pol na 6 ta pol od sta Dri drugih papirjih pa od 6 ua 7%.
+ Za katere valute je dovoljen Izvoz blaga. LDU Beograd, 7. maja. Na podlagi člena 4 ririepa ministrskega sveta, IV. št. 4858 od 17. aprila t L ki ureia Izvozno trgovino in ki le objavljen v »Službenih No-vinah« št. 91 od 27. aprila l L se določa: da se izvoz blaga v Inozemstvo more vršiti samo z nastopnimi tujimi valutami: ameriškimi dolarji angleškimi funti, švicarskimi franki francoskimi franki belgijskimi franki. španskimi pezetami. holandskimi goldinarji italjanskimi Imami ali grškimi drahmami. Ta tufa valuta se more položiti samo v čekih, ne pa v efektivnem novcu, Izvzemši vrednost do 1000 francoskih frankov. Za način zavarovanja valute veljajo dosedanji predpisi po katerih je delala inozemska centrala, lzlemoma se
z ozirom na razloge v sklepa miril« strskega sveta I it. 3245 od 19. novembra 1919 ta 1 it 12.614 od 5. aprila 1920 dopušča Izvoz pekmeza in suhih sliv za dmaria nemško marke in čehoslovaške krone. Podpis: Finančni minister Veltaar Jankovič m. p. I št 18.073. Beograd, 28. aprila 1920.
+ Nova Industrija. Angleži so začeli ustanavljati društva, ki bodo imela nalogo dvigati potopljene ladje. AdmiraHteta je pravila te vrsta društev že potrdila ter jim obljubila podpora
-f- Promet s premogom v Čeho-riovaški Ceboslovaška vlada pri. previja nov projekt za štedenje s pregoni. Namera ja ustanoviti posebea državni premogovni svet, ki naj bi določal pogoje dobave in cene premoga. kontrolira izvoz premoga ta predpiše glavne smeri trgovini z ogljem, Obenem se je stavil predlog, da se uvede taksa na produkcijo premoga do 20% od bruto-proizvedene rude. Namen tega projekta j§ razen fiskalnega ta, da se upTava premogovnikov stavi pod državno kontrola
NOGOMETNE TEKME BEOGRAD-LJUBLJANA.
Slavno občinstvo opozarjamo še enkrat na današnlo intresantno nogometno tekmo med Beogradskim športnim klubom in Ilirijo. Pred tekmo od 17. do 18. ure na igrišču koncert godbe »Dravske divizije«. Blagajna se odpre ob do4 17. uri. Ob vsakem vremenu. — Za današnjo tekmo ie Uiriia postavila sledeče moštvo: Petan. gol: Pretnar L, Kanc. obramba; Zupančič 11.. Tavčar. Vrančlč. krilci; Deržaj, Bregar. Pretnar II. Oman. Vidmajer, napad; sodnik Ferjančič.	—	k.
Dnevne vesti.
■ —- Hitite a zamenjavo SO to 20 kronskih bankovcev! 50 in 20kronski bankovci se zamenjujejo še samo do
15.	t m. Po 15. maju izgubijo ti bankovci vso svojo vrednost V prometa še ostanejo nadalje 10, 2 in 1 kronski bankovd
— Ponarejeni S dinarski bankovci »Včerni list« poroča: Danes smo dobili na vpogled ponarejen 5 dinarski = 20 kronski bankovec. Bankovec je tako očividno ponarejen in risbe na njem se tako ločijo od risb na pravem bakovcu, da ga Je takoj spoznati. Zato naj si te vrste denar vsakdo ogleda, predno ga spravi, da ne bo imel škode. Risbe so skrajno površne in pomanjkljive. Kdor si enkrat natančno ogleda pravi bankovec, bo brez ežave ločil ponarejenega od pravega. — Baje krožijo že tudi ponarejeni 40 kronski
— Nakazila za obleko. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani ne izdala odslej naprej nobenih izkaznic za nakup manufakturnega blaga v Oblačilmci za Slovenijo. Vsakdo nai si potrebno manufakturno blago oskrbi potom svolib spodaj navedenih zadružnih central oziroma zadruge, pri kateri le včlanjen. Le v izrednih slučajih (ako bi zadruga ne razpolagala z zahtevanim blagom) smelo sledeče zadružne orgarizacile izdaiati svojim članom nakaznice za nabavo manufakturnega blaga v de-talini trgovini oblačilnice za Sloveiil-io in sicer: 1. Nakupovalna zadruga v Ljubljani, 2. Gospodarska zveza v Ljubljani, 3. Samopomoč v Ljubljani,
4.	Splošna gospodarska zadruga za privatne nameščence v Ljubljani, 5 Gospodarska poslovalnica državnih železnic in 6. Gospodarska poslovalnica lužne železnice. Vse občinstvo se opozaria, da se v lastnem interesu strogo drži teh navodil, ker bi sicer ške*0 sarno ner>otrebne polne stro-
~ 2« ustanovitev zveze Intelektualcev v Jugoslaviji V Beograjski vseučiliščnl dvorani se je vršilo te te dni zborovanje duševnih delavcev, na katerem se je razpravljalo o usta-noviivi zveze intelektualcev. Izvolil se Je pripravljalni odbor. Predsednik odbora je vseučiliški profesor Jovan Cvijič, Slovence zastopa dr. Franjo Jež. načelnik invalidskega oddelka v socijalnem ministrstvu.
— Povrnil se le v domovino član naše mirovne delegacije g. prot. Friderik Juvančič. Pred njegovim odhodom iz Pariza ga je imenovalo francosko pisateljsko društvo (Socidtč des Gen s de Lettres) svojim dopisujočim članom, društvo francoskih dramskih pisateljev in skladateljev (Socičtč des Auteurs et Compositeurs dramatiques) pa svojim oficijelnim zastopnikom za Jugoslavijo.
— Osebne premestitve. Vladni tajnik dr. Fran Ogrin, dosedaj vodja okr. glavarstva v Kočevju, je pride-!'jen v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve; okrajni glavar Anton Mencinger v Radovljici je premeščen za okrajnega glavarja v Kočevje; vladnemu tajniku dr. Josipu Hubadu, dosedaj pri predsedništvu deželne Vlade za Slovenijo, je poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva v Radovljici.
— Občni zbor Slovenske Matice se vrši dne 13. junija t L in sicer za leto 1919. in 1920.
— Podčastniška šola v Zagreba Komanda četrte pehotne podčastniške šole v Zagrebu bo dne 30. maja 1920 sprejela 500 mladeničev v sve-Jo šolo. Pogoji za sprejem sc: a) naše državljanstvo, b) rojstvo v terito-rilu 4. armiiske oblasti, c) starost 17 do 20 let, č) dovršitev 2 razredov gimnazile ali realke, nalmanl pa 4 razredov ljudske šole. d) ncomade-ževano vedenje, e) dovolitev stari-šev, f) samski stan. Lastnoročno pisane prošnje le do 30. mala 1920 predložiti komandi šole. Sola trata poldrugo leto. Absolventi se uvrste Ji,0* nodnaredniki v nehotne polke. iT^ventanti. ki dovršilo šolo z od-
' , .! Vr,° dobro, imajo pravico do
častnikova izpita.
— Uvedba razredne loterije. Kakor poročajo se uvede v Jugoslaviji razredna loterija v korist porušenim
krajem.
— Izdelava tobačnih proizvodov.
Beograjska uprava državnih momv Polov je poverila izdelavo tobačnih proizvodov dvema velikima tovarnama, ker stare srbske tovarne niso bile več kos vsemu delu.
— Stavka kojašklh pomočnikov J, fagr®bu. 10. t m. so stopili zagrebst Krojaški pomočniki v stavko, ker Se njihovim zahtevam ni ugodilo,
~ Obilica krompirja v Zagreba. ^ zaKreb§ki listi, prihaja tudi na wwwbaa tm
krompirja ta po nenavadna tdzldfi cenah.
— Padanje cen v AngKJL Loo-
donski listi poročajo, da v zadnlem času stalno padalo cene raznim žiy-ljenskim potrebščinam. Zlasti cene čevllem in moškim oblekam so znatno padle. Cena slanini ie padla tekom enega tedna celo za en šiling pri funtu.
- Avstrijski državni nameščenci stavijo nove zahteve glede zboljšanja prejemkov, za kar bi bilo potrebno pol mlliarde. Avstrilska vlada o teh novih zahtevah še ni sklepala
— Velike množine kobilic v Cm! gori. Kobilice, ki pustošjo polja v Bosni so se v velikih množinah pojavile tudi v Cmi gori, kjer prete uničiti setve. Vlada je dala na razpolago 25.000 dinarjev za smodnik in petrolej, da se mrčes pokonča.
— Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin tr«8, Wolfova ul 1. ki Je pristen do mač zavod. Kako uživa zaupanje ter lepo napreduje, kaže dejstvo, da Je imel letos že nad 30 milijonov K prometa. Hranilne vloge in vloge na ta-koči račun obrestuje po 4 odstotke. Večje hranilne vloge s četrtletnim odpovednim rokom obrestuie po 4 in en četrt odstotka, s polletnim odpovednim rokom pa celo po 4 in pol odstotka. Izvenllubllanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, ako želijo vlagati prihranke y Jugoslovanski kreditni zavod tako, da nimajo nikakih stroškov s pošiljanjem. Hranilne knjižice dobe po pošti. Celo amerikanski Slovenci pošiljajo vloge v ta zavod.
— Avtomobilu! promet na Koroško se otvori o binkoštnlh praznikih. Za enkrat se otvori kot prva proga Kranj Jezersko Železna Kaplja. Avtomobil za 12 oseb odhaja iz Kranja popoldan ob 3 uri In dospe na Jezersko ob 4.30, v Železno Kapljo pa ob 6 uri popoldne. Ta proga ima zvezo z ljubljanskim vlakom, ki odhaia ob
11.50 iz Ljubljane. Iz Železne Kaplje odhaja avtomobil v smeri proti Kranju cb 5 uri zjutraj ter prispe ob 3 v Kranj, tako da le tu v postavljena zveza z vlakom, ki prihaja iz Gorenjskega ob 9.28 in ob 10.28 v Ljubljana Opozarjamo na to nad vse ugodno zvezo posebno naše izletnike, ki nameravajo posetiti divno Jezersko. Ob zadostni udeležbi se vpeljejo ob nedeljah in praznikih tudi še posebne avtomobllne vožnje, ki bodo imele zveze z lutramiim turistovskim vlakom. Začetkom junija sc otvori ob Vrbskem Jezeru transversalna avto-vožnla ob Vrbskem lezeru iz Loco vasi v Vetrtaj in nazaj, kar bode za tulski promet ob tem najlepšem Jezeru Jugoslavije nalvečiega pomena.
— Za družbo sv. Cirila in Metoda
v zasedenem ozemlju je nabrala g. Ana Černič v Krčevini pri Mariboru 120 K mesto venca smrtno ponesrečenemu železničarje Cirilu Gregorin. Denar hrani oprava lista.
— Izlet na Koroško priredi v sobota 15. t m. drž. višja realka s po-sebnjm vlakom. Fna Skupina gre na
‘Baško jezero, druge dve pa na Vrbska Izletnikov bo nad 600.
Ljubljana,
^ Pozori Drž. stanovanjski urad le odpovedal obratne prostore »Zvezni tiskarni« na Starem trgu 19. Da moremo postaviti za tiskarno novo poslopje. kupimo stavbišče ali hišo s primernim vrtom ali dvoriščem. na katerem bi se lahko postavilo poslopje za tiskarno. Cenjene ponudbe na upravuištvo »Jugoslavi-
= Javo! državni In privatni nameščenci iz zasedenega ozemlja (od vsake kategorije po 2 osebi) Imajo v sobota 15. maja ob 17. uri pri »Novem svetu« (Gosposvetska cesta) sestanek. na katerem se bodo prečitala pravila novega društva.	K
= Zasebno uradnlštvo I V nedeljo dne 16. t. m. ob 9. uri predpoldne se vrši v verandi restavracije »Pri Novem svetu«, Gosposvetska cesta 14, tretji redni občni zbor celokupne or-I ganizacije. Točna udeležba dolžnosti Društvo zasebnega uredništva. K
= Pevsko društvo »Slavec«, Pevska vaja moškega zbora v petek, dne 14. L m. odpade in se vrši v torek, dne 18. t. m. točno ob 8. uri zvečer.	K
— L medicinski ples. Vnovič opozarjamo na našo prireditev v prid medicinski knjižnici Pričakujmo, da nas bodo vsi, ki so prijeli vabila v oetelt M. mala Doifistm «'svoltfti prihodom v natobUncBem številu Odbor d. J. M.	K
— »Sokol« v SefanJI vasi priredi 3 Cetiiek dRft M. & m. ekpdtnnllo .*
proslavo Masarykove sedemdesetletnice, spotfeno z nastopom članic in gojenk, v prostorih br. Ivana Briclja. Začetek ob 15. popoldne. Komur je mar sokolska ki napredna stvar v ljubljanski okolici, ta naj ne zamudi posetiti te prireditve! Tndi godba Je na raspolago za majniško zabavo. K udeležbi vabi odbor.	K.
= S petrolejem polit sladkor. Neznani zlikovci, predrzni iu brezvestni so vlomili v skladišče trgovke z moko, Ane Velkavrh, na Rimski cesti št. 3 ter odnesli 12 kg sladkorja, vrednega 700 K. ostalega pa polili * petrolejem.
— Zagonetna tatica. Kleptomanija? Na Vodnikovem trgu le včeraj ob 8. zjutrai aretiral stražnik Ivan Bavdaž neko 45 letno. malo. suho ženščina zelo borno blečeno. Trgovcu Ivanu Grošlju, ki prodaja na stolnici jalca, je izmaknila 500 K In 8 jajc. Zasačili so io. Denar je deloma vrgla po tleh. Stražnik je vpraša po Imenu, stanu In bivališču. Stereotipno odgovarja: »Ne vem!« Na policiji pred Dermanenčnim uradnikom Isti odgovor: »Ne vem!« Zenska noče povedati svojega imena. Napravili so zapisnik: N. N. (ženska) v zapor zaradi tatvine. — Ko Jo le stražnik po cesti pellal v zapor, mu le rekla: »Dal možu nazal in mir bo!«
= Hitro orijeti konjski tat! Hlapec Martin Palčič iz Kriške vasi le služil pri trgovcu Osvaldu na Jesenicah. Včeraj po noči le iz Osvaldovega hleva ukradel konja in odšel s njim proti Ljubljani. Meti Predosljami in Kranlem pa le začel spraševati za pot. Bila ie že rana ura. ko so Hudle hiteli na kranjski kolodvor na ljubljanski vlak. Palčič je vprašal g. nadučitelja Miheliča* »Gospod, kod le pot v Kranj?« Gospodu Miheliča le postal človek sumlihr, zlasti, ko ga le pozneje zopet slišal spraševati za pot v Liubllano. Ko se 1e g. Mihelič pripetial v Ljubljano, je stvar takoj naznanil policijskemu ravnateljstvu. Tu so tako! zavrteli zvonec telefona na stražnico v Šiški: »Halo! Halo! Pazite na takega m takega človeka, ki bi jahal na kon ju.« — Komal le bita stražnica obveščena že le možato priiahal po cesti mimo stražnice vedrega !n brezskrbnega obraza konjski tat. Palčiča so spravili v zapor; konja pa k »Figovcu« v hlev.
— Velikanska tatvina manufak-turneua blaga v Zalogu. Orožnikom v Zalogu se le posrečilo Izslediti dražbo vlomilcev, ki so zrabili prve momente splošne železničarske stavke v svole svrhe. Ob zbruhu železničarske stavke !e obstal na kolodvoru Zalog en vagon manufakturnega blaga. ki le bil iz Trsta namenjen v Zagreb. Vagon ie spremila! poseben spremljevalec, ki se ie ob vesti, da izbruhne splošna stavka železničar lev, takoi z zadnliin vlakom odpellal v Zagreb, boleč se, ostati kje na progi. Ko ie stavka končala, le spremile valeč prišel po vagon. Tedaj pa so konštatirali. da le od 42 bal blaga Izginilo 9 bal v skupni vrednosti 800 tisoč K. Vlomlci so odnesli tudi nekaj kilogramov kakaoa In masti. Tatvino so takoj lavili orožnikom, ki so * vztrainim poizvedovanlem aretirali neka! storilcev, med njimi dva žel. oremikača. Kateri tvrdki le bilo blago ukradeno, doslej nismo mogli dognati
Maribor.
Cvetlični dan le danes v Mariboru. Čisti dobiček je namenjen za kuhanje amerikanskih živil za mariborske otroke.
Dsr amerikanske misije — dva vagona živil za mariborske otroke sta na potu. Živila se bodo delila kuhana. kuhinje morajo Imeti poseben amerikanski napis, ker so ood nadzorstvom amerikanske mlsile. Knhinl bo šest.
Glasbena Matica Maribor priredi v nedeljo 16. t. m. dop. ob 10 v Gčtzovi dvorani s sodelovanjem gospe Druzovičeve ln s svojim pevskim zborom pomladanski koncert.
Tatvina v Freundovl tovarni za nsnje. V noči od nedelje na pondeliek ie bilo v tukajšnji Freundovl tvornl-ci za usnle ukradenih raznih kož v vrednosti krog 40.000 K. Tatovom so | bale že na sledu.
Razpis. Službi letniške paznice fn | sodnega sluge sta razpisani pri okr. sodišču v Mariboru. Qlesi »Uradni list 57«
I „ Celje.
Splošaa gospodarska zadruga *a Slovenijo, podružnica Celle vabi svole člane na sestanek, ki se vrši 14. m. ob 20 v mali dvorani Narodnega doma v Cellu.
Otroški vrtec (n Glasbena Sola šolskih sester v Celju ponovi Igro s petjem na željo občinstva danes 14 L ob 15. Narodwen doma.
ZVIŠANJE EKSEKUCIJSKIH PRISTOJBIN ZA ZAOSTALE DAVŠČINE.
Delegacija ministra financ v Ljubljani objavlja:
Ekonomsko -finančni komltet ministrov ie odredil v seii od 31- marca 1920 pod št. 10530-G. D. N. F., da se od sedaj naprel kot eksekucijske pristojbine za zaostale davščine pobiralo v Slovenili iu Dalmaciji sledeče I pristobine:
za opomin od vsake polne krone *— 4 vin.
za rubež od vsake polne krone
— 4 vin.
za prodajo od vsake polne krone
— 2 vin.
toda tako. da znaša pristotblna za opomin najmanj 50 vin. in pristojbina za rubež ali prodajo najman) 1 K. Vse dosedanje odredbe, ki se ne skladajo s temi določili: se ukinejo.
Nova ureditev teh pristojbin je bi la potrebna, ker dosedanje pristojbine z daleka niso več krile faktičnih stroškov, ki so državi narasti z Izterjevanjem lavnih davščin.
RAZPIS SLU2&
Prejeli smo:
Ministrstvo za socijalno politiko potrebule tri obrtne nadzornike (prl-vredne kispektore) ki bi v smislu odredbe §§ 1 In 8 naredbe o delovnem času nadzirali položaj rudarskih delavcev in skrbel!, da se naredba o delovnem času pri rudarskih podjetjih točno izvršuje. Pravico potezah se za razpisano mesto, hnalo samo rudarski Inženirji. Sedeži teh obrtnih nadzornikov so: za Hrvatsko s Slavonijo ki za Slovenijo v Ljubljani, za Srbiio in Voivodinlo v Beogradu ter za Bosno, Dalmacijo In Cino Goro v Soralevu.
Plača obrtnega nadzornika znaša od 4500-6000 dinarjev poleg draginj-skih doklad in dnevnic za potovanje. Prosilci nal vpošljelo svoje prošnje z dokumenti oafkasneie do 25. mala 1.1. — Iz pisarne Ministrstva za socl-ialno politika dne 3. maja, 1920 L, št. 10922.___________________________
Aprovizacija.
Telečje meso od telet »Vnovče-valnice za živino in mast« bodo prodajali v četrtek ter v petek t j. 13. in
14.	t. m. sledeči mesarji: Ocvirk, Selan, Janež, Petrič, Rihtar ml, Preselj, Zupančič, Žganjar Josip. Makovec, Novak, Škerjanec, Jesih, Kočar, Primc, češek, Cemovec, Dolničar Jožefa, Cuzak po dva teleta ter sledeči mesarji*. Kocjan, Leban, Dolničar Franc, Prepeluh Bizilj, Ham Matija, Ham JNAarija. Javornik, Zajc Ivan, Zajc Franc ter Hovljan po 3 teleta, Poleg teh je dobil tudi Brecelnik Iz šiške 3 ter Zagmeister iz Šiške 2 teleta v razprodaja le Janežič 1e dbbil 5 telet. Kg sprednjega mesa velja K 19.— ter kg zadnjega mesa K 20.—. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa.
Šport in turistika.
Slovensko planinsko društvo naznanja. da otvori v sredo t j. 12 t. m. Kočo na Kamniškem sedlu.
Krila—'Viktorija 3:0 (1:0). koti 8:4. V nedeljo 9. t m. Je Ilirija dosegla proti hrv. šp. ki. Viktorija Iz Zagreba precejšen uspeh. Igra sama na sebi je zaostajala za tekmama prešlega tedna s Šparta Igralo se Je v precej slabem tempu, kar pa tudi ni posebno čudno, ker mora tako pogosto in večkrat neupravičeno ustavljanje igre po sodn. igralce disgusti-rati. Viktorija ni v splošnem pokazala nikakih vrlin; krilska vrsta^e najbolj! del moštva, ostali predstavljajo samo srednji razred. Vratar in branilca so rrecei resi e urni. napadali igrajo preveč sami z asa Iliriji se Je poznalo, da je stopila sigurna zmage na igrišče ter je zato tudi igrala v precej medlem tempu. Vratar in obramba sigurni, napadalci so pa izpustili množico sigurnih pozicij pred go-alorn.Sodnik le bil posebno v pivi polovici Igre pristranski ter preveč pedanten. tako da je moral biti od sicer disciplinarne publike z žvižganjem opozorjen, da ni na svojem mestu. V.
Književnost in umetnost.
Slavno češko nevsko društvo »Smetana« Iz Plzna, ki izvršuje v zadnjih 10 dneh z velikanskimi vspe-hl koncertno turnejo no Jugosglaviji, pride ž* v petek. 14. t. m. zjutrai ob polusedmi uri z brzovlakom iz Beograda v Ljubljano. Stanovali bodo češki gostie v hotelu Union in v hotelu pri Slona Reprezentanca Ljub-oblat* ir>v«kAialQikuma dru-
štva piirede milim gostom prisrčen sprelera na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Ljubljansko občinstvo se prosi in uljudno vabi da pride v petek zjutraj ob polusedmi uri v koiikoi mogoče obilnem številu ua glavni kolodvor pozdravit češke goste ln reprezentante umetnosti velikega češkega naroda.	K.
Anton Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovencev. V zbirki »Pota in cilji« je Izšel Melikove zgodovine SHS II. zvezek 1. snopič. Knjiga, o kateri bomo še pisali se naroča pr? Tiskovni zadrugi v Ljubljani in velja 21 K.
XVII umetnostna razstava v Jakopičevem pavlllonu. se odpre v soboto. 15. t. m. ob U. dopoldne. Zastopanih Je na razstavi 22 umetnil cv s 136 deli.
Češki komorni kvartet v Londonu. Koncerti češkega kvarteta v Londonu so uspeli kar najsilajneje, Igral je skladbe Novaka. Suka. Dvofaka. Schumanna. Brahmsa in Schuberta. Vsi Usti prinašajo navdušena poročila o prednašanfu kvarteta »n o delih češke glasbe.
Pevski zbor praških učiteljev koncertira sedal na šlezkem. Vzpo redi obsegajo v prvi vrsti skladbe moravskih skladateljev Janačka (avtorja opere »Jenufa«, ki nam jo za tekočo sezono obljubilo naše gledališče. katere pa menda dočakali ne bomo) ter Jana Kunca na besedila Petra Bezruča, »šlezkega barda«.
Gledališče«
REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA.
Opera:
13. četrtek »Trovatoce«, izven
14. maja petek: »Faust«, ab A. na čast doHann pevskemu društvu »Smetana«).
15. mala sobota: »Poljska kri«, ab. B.
16. mala nedelja- »JevgenU Onje-gin«, izven ab.
Dremat
13. četrtek »Sneg«, izven.
14. petek »Smrtni ples* urada 19. sobota »Sneg«, DL
16.	nedelja »Smrtni ples«, Izvem
S——r*iniii«i—imm——
ŠIRITE MED NAROD.
Koroška. — Spisa Carantanns. — Z barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K.
Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog.
Vošrtfnk. Cena 3 K.
Naša Istra. Spisal Fr. Etjavec. Cena 1 K.
Jugoslovanska žena za narodov0 svoboda Uredil Alre. Cena 2 K.
Slovenci Slovenke 1 Stolimo tik pred odločitvfJa tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je, da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige In širite Jib med ljudstvom!
Naročajo se pri »Zvezni knjigarni* v Ljubljani Marijin trg 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah.
Izdajatelj ln odg. urednik A, Pesek. Tisk »Učit tiskarne« v Ljubi.im-.
Poslano.*)
Na podlag! dopisa v »Jugoslaviji« z dne 5. maja 11. na strani št. 3 med vrsticami dnevnih vesti prosim blagohotni popravek § 19 tiskovnega zakonika in sicer:
Ni res, da bi Ml Jas v Podbrdu v gostilni pri »Pošti« se izrazil tako kakor piše dopisnik, oziroma da sem botei neopravičeno obrekovati stoletne borilce za naše osvobojenje in ujedinjenje — brate Srbe — ako mi dopisnik za kar ga tudi poživljam more dokazati da sem eno žalo besedo izrekel proti bratom Srbom sem pripravljen plačati takoj 1000.— (en tisoč) »Jugoslovanski Matid«.
Ponašati se ml tudi ni potreba na žalost da sem Jugoslovanski Sokol kar tudi sem bil sem in ostanem, a tem imam‘ še več drugih dokazov di sem bil celo moje mlado življenje kakor še tudi danes navdušen Slova* Prekoračil sem pa demarkacijsko črto čez hrib to pot brez dovoljeja hi to radi železničarskega štrajka, keg Imel sem nujno opravilo glede do« bave lesa — oziroma potekal mi Ji trata.
Viktor Grobotek,
Sv. Janez ob Boh. Jezera
•) Za »Poslano« ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti.
8 Prvovrsten program
Najnovejše aktualnosti
Konjska oprema
deluje v lastni delavnici In razpošilja na zahtevo po najnlžiih cenah Ivan Logar sedlar, Oosposvetska cesta St. 13. Ljubljana.
glasi v „Jugoslaviji“ imaio na]- g boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čita •
Zahtevajte »Jugoslavijo^ v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte narotn:kov!
Društvo Jugosl. trg. visokošoicev naznanja tožno vest,
da se je Šhm gospod
foarva v vseh niansah in Čisti
eksportnl akadestfh in jurist
pri tramvajski vožnji ponesrečil in na pridobljenih poškodbah izdihnil blago dušo. Bil je boljši naših najboljših članov, usoda nam Je vsekala vrzel, ki Je ne bo mogoče izpopolniti.
Lahka mu zemlja.
Wien, dne 3. maja 1920.
Drnštvo jugosl. trg. visokošoicev.
tovarna Jos. Reich
K. Linhart, urar
Gosposvetska c. 7.
Velika zaloga zlatih, srebrnih in niklast h ar, kakor Omega, Schafthausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsak čas in se solidno izvrše.	990
Čouolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanje«
Namizna vina Jlandelne Rozine Dišave
Paradižnik
Riž
Slive
„ Koroška gospodarska drnžba“ v skladišču Balkan, Ljubltana
prodaja na drobno vsako množino
prvovrstnega krompirja
667	za	ceno	H	1*90	za	kilogram.
E2S? SEVm
tjtitujnMl notnem.
MjMJ Pohištvo. teniki zastonj!
Spalno, jedilne in gospodslte eobe, kuhinjska opiava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, cmare, mize in sloli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - -
Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6
veletrgovina s papirjem v Zagrebu. Brzojavi:,Drava*. Zagreb
Tiskovine vseh vrst
ter cigaretni papir: Abadie. Golob Kazino, Tabn in stročnice Ambor. razpošilja na debelo in drobno
Jos. Oi mesa, Uubljana
Dunajska cesta 6/1.
I.in2. snopič: Val. lfOCfnlk, izbrani spisi. Broš. 8 K. 8.-5. snopič: GauceaiKUf, komedija v štirih dejanjih.
Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža G1 o n a r. Broš. 8*— E.
6.-9. snopič: Gadje gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10 - K, vez. 14-— K.
10.—12. snopič: Eete neti. Mati junak. Spisal F. M.
Dostojevski j, preložil dr. Vlado Borštnik. Broš. 10*- E, vez. 14’— E.
18.—15. snopič: Moje življenje. Spisal Ivan Cankar. Broš 10 — E, vez. 14-— K.
Pozor!
Najboljša mineralna voda Tempel
vrelec, namizna voda Styria
vrelec, medicinalna voda Donat-
ski vrelec, medicinalna voda
najmočnejše vrste.
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah In restavracijah. : : : Pojasnila daje
Kdor rabi najfinejšo sol. na vagone po najnižji ceni naj javi svoj naslov pod A. B. na upravo lista.	666
lepa, sveža prodaja v komisiji, dokler traja zaloga „BALKAN41 Dunajska cesta 88.	67i
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina
=if^ -	 '	=f~=ie
Jugoslovanski kreditni zavod	v	Ljubljani
Marijin trg	8,	Wolfova ul, 1. Podružnica	v Murski	Soboti.
s—.............. Telefon 54.
1 Sprejema ...............
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 °lo-
=: Hranilne vloge ==
na knjižice 2,808.412— K, na tekoči račun 2,496.684*59 K.
— Daje ~
posojila na vknjižbo, poroštva in trgovske kredite.
zzz Financira =
trgovska in industrijska podjetja.
Denarni promet nad 31 miliionov K
r"~ -	---------nc;3n~--------■	■	■■■—i=*=&
so jo vinil in ordinira zo- { pet redno od 10 do 12dop. i in ‘2 do 4 pop. Stari trg 80. I
k Tkalci pesmarica
u ..ihl	UJ.U	IIN/IK	«>	mmmmmmmmm
■■■■—i n neikl zb or; lipai izdi]a 11X15 ca  . ■■
Štev. 1. Davorin Jenko; Sto čutiš. Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. ZajCk Zrinjsko-Frankopanka,
, 3. Anton HafdrUt: Slabo sveča Je brlela. m 4. Anton H a idr ih: Pod oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
„ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vsaka pesem stanc iK|u Izvodov xo K. številk« • etan« 8 kroni, 11 iivodov 80 kron.
Dobiva se v
takoj dobavno.
Gledališka ulica 7/11
Vsakovrstne slamnike,
i
različne torbiee, predpražnike, slamnate šolne in druge pletarske izdelke priporoča po primerni ceni g. trgorcem Franjo Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.	868