TELEFON: CORTULHDT 287« NO. 27B™ ŠTBVr275. HIV YORK, THURSDAY, 23. HOVKMteA 1928. — ČJSTHTKM. 22. FOVZMBEA 1«. VOLUME XXX VL — URHIX XXIVX Militarizem in konvencija A. F. of L. NAČELNIK AMERIŠKE LEGIJE JE BIL NAVDUŠENO POZDRAVLJEN Na konvenciji Amer. Delavske Federacije je militarizem glavna tcčka. — Delavska Federacija in veteransko društvo se objemata ter si obljubljata večno zvestobo. — Splošno prisilno rekru-tiranje je sedaj cilj Ameriške Legije* NEW ORLEANS, La., 21. nov. — Militarizem je včeraj slavil svoje orgije na konvenciji Ameriške Delavske Federacije. Vrhovni poveljnik Ameriške legije, Paul V. McNutt, je bil sprejet z velikanskim navdušenjem ter je imel le besede največje polivale za protiradikalno in protirevolucijonarno stališče Ameriške Delavske Federacije. Izjavil je, da je American Legion popolnoma zadušila radika-lizem, da pa ni raditega mogoče kak lakaj kapitalizma ali pa kaka skebska agentura. Delegati so izbruhnili v glasno odobravanje, ko je izjavil McNutt, da morata Delavska Federacija in Legija vedno stati skupaj, da se borita proti prekucuškim gibanjem ter varujeta deželo. Zahteva za veliko mornarico ni nikak militarizem, temveč le plod navadnega človeškega razuma. Poveljnik Legije je pozval Ameriško Delavsko Federacijo, naj po svoji moči pripomore k temu, da se sprejme postavo, ki bo v slučaju vojne napravila vsakega obveznim obrambe, ter da se napravi prisilno rekrutiranje trajno. Istočasno naj se "odtegne vojne profite". Zaključil je z ugotovilom, da so v Ameriki "sami kralji", le da nikdo ne nosi krone. — Najboljše jamstvo za mir, — je trdil, — je izločen je dobičkov iz vojne in močnih oboroževanj. Od visokih nemških uradnikov je cul, da bi Nemčija ne dopustila vmešavanja Združenih držav, če bi bila pripravljena na to, da je bila Amerika oborožena za resen boj. Na koncu svetovne vojne, — je nadaljeval McNutt, — je stala nova milijonarska palača za vsak beli križ padlega na bojnem polju. Ploskanje, katerega je bil deležen ta legijonar ob koncu svojega govora, se je razvilo v ovacijp, ko so se delegati dvignili s svojih sedežev ter mu nazdravljali. Predsednik Green se je revanžiral za hvalo, izkazano Ameriški Delavski Federaciji, ko je proslavil patriotizem Legije. Ko je poročevalec pozneje vprašal McNutta, če je tudi za militariziranje tvornic, v katerih bi bil vsak delavec vojak za dnevno plačo enega dolarja na dan, se je McNutt izognil odgovoru ter govoril o neki konferenci z delavskimi organizacijami. Polkovnik C. B. Ross, častnik vojnega depart-menta za strokovne organizacije, je zagotovil isto-tako, da niso organizacije nikaka nevarnost za amerikanizem. Temu nasproti je bila Ameriška Delavska Federacija, edina delavska organizacija, ki je tekom vojne lojalno podpirala svojo vlado in v novem slučaju bo storila prav isto. Resolucije so bile predložene za oprosčenje Mooneya in Billingsa in drugih jetnikov v razrednem boju. Nadaljne resolucije so se tikale poostrenih priseljeniških določb ter uveljavljenja kvote za mehiške delavce. ♦ ||| , Nekatere druge resolucije so se obračale proti kompanijskim unijam in "Yellow Dog" kontrak-tom, katere skušajo vsiliti velike družbe in korpo-racije svojim delavcem, da jih še bolj zasužnii :>. VAŽEN POMEN HOOVERJEVEGA POTOVANJA V JUŽNO AMERIKO Potovanje Hooverja pomenja baje konec dolarske diplomacije v Ameriki. — Za zbližan je med Severno in Južno Ameriko. — Hoover bo lovil ribe v tropični vodi. Na krovu bojne ladje Maryland, 21. nov. — Potovanje novo izvoljenega predsednika Hooverja pomenja konec dolarske diplomacije v latinski Ameriki. To je vsaj prepričanje nekega poročevalca na tretji dan Hooverjevega potovanja v Južno Ameriko. Nobenega drugega smislenega vzroka bi ne bilo mogoče najti za to 13,000 milj obsegajoče potovanje, večinoma skozi tropične kraje, ki je bilo vprizorjeno spontanno od prihodnjega predsednika Združenih držav. Prav gotovo se ne bo vršilo potovanje v ipropag-audne svrhe. Hoover se ne udaja posebno rad propagandi. To je stvar njegove stranke in ni po njegovem okusu. On 'bi l»u lahko ostal udobno na svojem domu v Palo Alto ter napravil lepo besedno g-esto proti našini južnim sosedom. Njegov sklep, da napravi potoval rje ter se osebno sestane z južnimi Amerikaiiei pa pomenja dost i Voc kot to. Copra v ni avtori-ziral objavljanja 'njegovih nazorov o tem predmetu, rti napravi] nikake tajnosti iz dejstva, da želi staviti naše latinsko ameriške oduosaje na temelj zdravega razuma in mesebojnega Kpaštova.nja. me-padih s policijo in japonskimi četami 11. in 12. novembra, tekom cerimonij kronanja. Poročilo pravi, da je bilo nekako dvesto demonstrantov aretiranih. Ivuomin agentura je rekla, da • - je cenzura preprečila poročeval- S ALBANY, X. Y., 21. novembra, cem kablanje poročil o dogodku i Apelacijsko sodišče je ipotrdilo in da je dobilo japonsko časopis-1 včeraj sodbo proti Franciscu Čaje ukaz, naj ne omeni teh spopa-|ruso* ki Je zabodel do smrti iia-dov. lijanskega zdravnika dr. Pendolo. Agentura pravi, da je bilo dne Caruso je 'bil v drugem pTOccv 11. novembra ubitih devet demonstrantov in šestdeset ranjenih, do-čim jih je bilo dvesto aretiranih; naslednjega dne je bilo ubitih dvajset delavcev in dva vojaka. Poročilo /pravi, da pripisuje japonska vlada zadrege komunistom. da pa so dejanski demonstranti pripadali neodvisni delavski stranki in politični opozicijski stranki. Eksplozija v municijski j Rothsteanov predal so tvovnici. | odprli. ca V stanovanju umorjenega igral-Arnolda Rothstein so odprli malo blagajno ter našli v njej le dva prstana, katora so detektivi PARIIjZ, Francija, 21. nov. — 7, velikanskim pokom, katerega je 'bilo mogoče slišati na milje daleč, je zletrtla včeraj v zrak neka municijRka t vomica. Štiri moSki «o »bili raztrgani na koščke, ogem;**111^11 ^ poročna. Razventega nad al jn ili oseb j* bilo smrtno ra-j"*o par plačanih računov vdo njenih in vel iko število dnjgHi .je j ve Rothsterna. Sicer pa ni vsebo-poškodovanih. „ ,. ! vala. blagajna ničesar- __ - FRANKLIN" SQUARE. L. I., Miss Mildred Rice, učiteljica telovadbe v tukajšnji javni šoli. se bo morala nagovarjati pred šolskim svetom proti pritožbam, da je z igmnijevo cevjo pretepla dva šolarja, eno deklico in enega dečka. Mate*© SoUwjeV &o objavile, da ibodo zahtevale resignacijo učiteljic«. J« sxi obsojen na ječo petih do desetih let. V prvem procesu je bil obsojen na smrt. a prizivno sodišče je to >odbo ovrglo. Fasistovski duhovnik v Franciji ustreljen. PARIZ, Francija, 20. nov. — Ogorčeni radi politične propagande du-hovnika Cesare Carvadossč-ja, ki je porabil «voj urad za to, da je £io ! Opozicija nemških nacijonalcev zahtevi nemških naeijonalcev. V pa se obrača le proti pacific i ran ju. dvarani je vladalo veliko razbur- kot je izraieno v Locarno je nje, ker bili ob dotičnem ča- icjodbi. su na\"zoi?i le maloštevilni poslan- |___ ci. Ker so tudi nomško-nafijonal-ni poslanci namignili, da bodo podpirali predlog, je bilo mogoče, da 'bo prišlo do padca vlade. Pristaši vlade so pohiteli skozi koridorje ter zbobnali svoje ljudi skupaj. Številni nemški naeij«>-nalci ipa so zapustili državno- ! zborsko poslopje, ker niso hoteli i riskirati, da bi z njih glasovanjem padla vlada. Glasi se, da se bo komite j Izvedencev, ki se bo posvetoval g!e le reparacijskega vprašanja, sestal najbrž decembra meseca. Državni kancelar Mueller namerava uvesti takoj medstrankarska pogajanja za reorganizacijo kabineta, na temelju "velike koalicije". Pri tem gre za koalicijo Ljudske stranke, cent ruma, demokratične in soeijalno-demokra-tične stranke. Sedanji kabinet osebnosti" je dejanski zakrinkana "vetika koalicija7', a nameravane izpremembe bodo f>ovečale odgovornost vsake stranke 7>a svojega zastopnika v kabinetu. Ontrum je naprimer kot. stranka odklonil biti odgovoren za svojega zastopnika v kabinetu. Sodeč po včerajšnjih jutranjih listih je bil govor zunanjega ministra. deležen odobravanja vseh strank, izven skrajnih desnih strank in komunistov. Tudi opozieijonalno nomško-nacijonalno časopisje podpira brez ugovora zahteve zunanjega ministra za izpraznenje za>edenega o-zemlja ter glede razoro/.enja. Soglaša tudi z izjavo ministra, da je BUKAKEŠTA. Romunska, ž", februar ?a. — Člani regeutskeg * sveta so danes podpisali ukaz. s katerim se odpravlja vojno stanj-* na Romunskem. Nadalje je odpravljena cenzura ter zopet uveljavljena pravica zborovanja. Vse to je dosegel Juliu Maniu. no\"i ministrski predsednik t«T ^ tem izpolnil s*vojo nbljubo. Vojno stanje vlada le še v deset milj široki coni ob meji. Med prebivalstvom je zavladalo vsled tega odloka veliko navdušenje. To dejanje regentskega sveta smatrajo za dokaz, da se bo ]w>d Maniuovim vodstvom vladna politika popolnoma izpremenila. ROJAKI. SAROf-AJTE SE V.I "GLAS S Alton AVAJ VETJI SLOVENSKI nXEVXUC F AMERIKI. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Kraljevska plača AMSTERDAM. Holandska. 21. novembra. —- M mis trski predsednik Geer je objavil v poslanski zbornici da sta- kraljica-mati in princelamja Juliana sprejeli desVt-odstono znižanje plače za leto 1929. , Harding bo pokopan v Manon. SAXTA AXA, Cad., 20. nov. — Po danaSnji pogrebni službi je bilo poslano truplo dr. Hardinga, očeta pokoj, predsednika Warren G. Hardinga, v Marion, Ohio, kjer bo ^pokopano na družinskem po-kopaliweu. Stari zdravnik, fci umrl včeraj vsled kapi. zapodea dve omožeoi Meriti. _S._ v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 " 1,000 ................$ 18.40 " 2,500 ................$ 45.75 5,000 ...............$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo Lir 100 .....................$ 5.75 " 200 ......................$11.30 300 ......................$16.80 500 .................$27.40 " 1000 . ...................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo~ Ear jamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3 Jo na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirali ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka~ iflih priporočamo, da fs poprej z nam sporazumele glede načina nakazila. izplačila po poŠti so redno izvrSena v dveh do trek tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK »8 CORTLANDT STREET, TILSPHONI: NEW JOBK, N, X. OORTXiAKDT MtV R'''- e-ff^f 'JlV-___;__ GLAJSNAKODA, 2* NOV. 1928 NARODA fOT DAILY) Owned and Published by 8L0VBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakaer, President Louia Benedik, Treasurer Place of busineai of the eorporation and addressea of above officers: 02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za eele Uto velja Ust za Ameriko in Kanado .....------------------£6.00 Za pol leta ............-..........—......%3*00 Za četrt leta________________._______%1J50 Za New York ta celo Uto -JpJOO Za pol lata _________—43.50 Za inozemstvo ea celo leto —$7.00 Za pol leta____........-------„.£3.50 Subscription Yearly pS.OO Advertisement on Affreement. 'Qlas Naroda" izhaja vsaki dan isvsemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobCujeja. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja n&ro5ni-kov, prosimo, da se nam tndi prejfajo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA' , 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 New York, N. Y. VARNOST NA MORJU Ko se bo ameriški kongres zopet sestal, se bo najbrž bavil k katastrofo parnika "Vestris". Stavljenih bo več predlogov, naj kongres uvede strogo preiskavo, ter naj ugotovi povzročitelja nesreče. Pri vsem tem pa ne bo šlo toliko za ugotovitev krivca oziroma povzročitelja, kot pa za temeljio revizijo postav, katerim je paroplovba podvržena. Te postave so nezadostne. Polčgtega so tako zapletene ter so bile tolikokrat amendirane, da živ krst ne ve, kaj pravzaprav določajo. Slehernega lajika mora naprimer presenetiti dejstvo, tela ni med temi postavami niti ene, ki bi silila lastnika, da bi vzdrževal parnik v takem stanju, da bi bil sposoben za plovbo. Pod tem je treba razumeti, da mora biti parnik v neoporečno dobrem stanju, da mora biti na razpolago zadostno število rešilnih pasov in rešilnih čolnov ter da morajo mornarji znati vršiti poverjeno jim nalogo. Obstoji sicer posebna inšpekcijska služba, ki pazi, da je na krovu vse v redu. Taka inšpekcija se običajno vrši enkrat na leto. Parnik "Vestris" je bil pred odphrtjem inšpieiran, toda inšpektorji najbrže niso zapazili, da so vsi rešilni čolni prepereli. Da so bili res, se je izkazalo pri reševanju. Nekateri čolni so se kar na dvoje razklali, drugi so pa imeli velike luknje in so puščali vodo. PODPREDSEDNIK DAWES HfcNRV »IUI«, WMN. O- C. ill novoiz vol jen i i ki d predsednik Curtis. Združenih držav senator Charles Dopisi. Barberton, O. j Kje naj bi začel / delu, o po-1 litiki ali o napredku naše naselbine? Volitve so potekle, za delo se nam ni treba brigati, saj bomo žrveli od kapitalističnih obljub, kar se pa tiče napredka, se lahko posta vimp. Imamo kakih 12 društev, tki nam nudijo mnogo zabave v tej zimski sezoni. Med omenjenimi društvi ima prednost slovensko samostojno društvo "Domovina", kojc lastu-je moderno dvorano, močno blagajno ter ima najvišje število članstva. Ima pa tudi zborne uradnike, kateri naprlo priskočijo na pomoč prizadetemu članu ali članici. Nas že 10-letni dr. tajnfk Mr. Frank Poje ločno vrši društvene posle ter gre na roko vsakemu prizadetemu. Hvala mu m vse priznanje. Ne smem pa pozaziti tudi Mr. v j , . , .,. . . . , .JJohn Ujčiea, ki je že 10-letni o- ^Nadalje tudi niso razkrili, kar se je pri dosedanji akrbnik dvorane Vrli sobrat se neumorno trudi za napredek društva. On je daleč naokoli znan ter sploišno priljubljen. Dne 10. novembra t. 1. se je o-glasila gospa »Štorklja pri mladem zakonskem paru Gradisher na 238 Center St. ter puM.ila hrhkega novorojenčka. Žel imo mu lepo vzgro- preiskavi precej določno dognalo, da je namreč parnik že puščal, ko se je nahajal v pristanišču. V tem pa tiči pomanjkljivost našili postav. Ne vsebujejo namreč nobene določbe, ki bi prepovedala odpKitje parnika, pa naj bi bil magari podoben plavajoči krsti. CV parnik takrat, ko ga spuste v morje, odgovarja vsem postavnim predpisom, je zadeva v tem pogledu enkrat za vselej rešena. , Katastrofa "Vestris' 'je pokazala, da je treba napraviti red v tem oziru. Sveta dolžnost prihodnjega kongresa je, revidirati obstoječe postave in jili tako prikrojiti, da bodo odgovarjale vsem zahtevam in da bo vožnja po morju kolikor mogoče varna. Nadalje naj bi prihodnji kongres avtoriziral Združene države, da bi se udeležile konference, ki se bo vršila prihodnjo pomlad v Londonu. Pri tej priliki bodo zastopniki raznih dežela razprav- jo ter obilo sreče! Naročnik lista. nesreči najlepše zahvaljujem, kakor M. Paulič, F. Koren, F. Rus, J. Ži t ko, A. Paulin, J. Zem'lak, 1'lera. ►Še enkrat vsem .skupaj najlepša hvala v imenu eele moje družine. Zdaj že imam novo hišo dodelan« in živino v njej že dva meseca. Pozdravljam vse znance in čita-telje tega lista. Josef Koker. DANES SMO RAZPOSLALI PRATI KE in SLOVENSKO AME-RiKAXSKI KOIdSDAR za leto 1929 vsem onim, ki so ga naročili. KOLEDAR stane 50^. Uprava. Samomor duhovnika. DUBUQUE. Iowa, 21. nov. — Rev. Francis K-oney je končal včeraj svoje življenje v East Dubuque. Njegovo truplo, .s kroglo skozi srce, so našli v bližini St. Joseph -sanatorija, kjer se je nahajal kot paeijent. ZAHVALA IN PBIPOBOČILO. Cenjena tvrdka Frank Sakser State Bank, New York, X. Y. Pred enhn tednom mho sprejeli Vaš cen j. lisrt in priloženi koledarček. <>r0^ani0- Zadnjič seveda, smo ker tukaj je farmarsfea naselbina. ^ili malo preveč nehvaležni, toda Sam« farmarji «mo naseljeni tu- moj ni bil tak. vzrok je bil kaj. V tei okolici je veliko Slo- vse nekaJ togega. Take postrež-vencev. zatorej ima vsak zadosti be' kot isem J° dobila pri Vas. ne bi pričakavala niti v domači -hiši. Vsem rojaikom čirom Amerike toplo priporočam Vašo tvrdko, Svetovna'dela strašna nesreča. Hiša mi je bodisi P°tu v stari kraj ali na Strašna drama pod vplivom alkohola. V Uršnih selih pri Novem ine-*?tu sedje, odv.zeli Hrovatu nož, s katerim je še vedno mahni po materi, iti oba položili na posteljo. Obvezali so jima rane in ju drugega dne po«lali s prvim vlakom v Novo mesto, 'kjer so «ina prepeljali v finoiško bolnico, mater pa v žensko. Njune poškodbe ao tem bolj oi>asne. "ker sta o»ba izgubila mnogo krvi. Sinu Mihi je mati Marija zlomila več reber. _ Aretacija dolgo iskanega defrav-danta. Sufbotiška policija je imela izredno srečo. Ujela je že dolgo iskanega zločinca Veljo Mihaliča, ki je svoječasno j>obegni! v Romunijo ift je bil tako nepreviden, da se je zopet vrnil v jug. državo. Mihalič je bil uradnik pri gradbenem oddelku v Velikem Bcčke-reku. V neki večji družbi se je izrazil skrajno žaljivo o našem kralju. Tedaj je »bil v uniformi. Bil je namreč rezervni častnik. Neki član družbe ga je ovadil vojaški oblasti, ki ga je dala aretirati. Mi-haliču se je pa posrečilo pobegniti iz vojaškega zapora'in zbežati v Komuni jo. Proti Mihaličn je oblast uvedla preiskavo in zbrala zanj ,zelo obtežilen materija!. Ugotovili so namreč, da je Mihalič poneveril v nekaj lftih nad 100 tLsoč dinarjev |>ri gradbeni sekciji v Vel. Bečkereku. kjer je bil zaposlen. Policija je za njim izdala tiralico, toda brez uspeha. Begunec se je dobro skril v Romuniji, ki je pribežališče marsikaterega zločinca. Minilo je skoraj leto dni. Mrhelič je bil menda prepričan, da je jug. policija že pozabila nanj. Zato se je vrnil v Subotico. To je pa bilo zanj u-sodno. Na cesti so ga S]>oznaii in aretirali. Na »stražnici je zločinec tajil. da se piše Mihalič. Ker .so ga pa nekateri policaji in njegovi bivši prijatelji -spoznali za pravega. ni inogel več tajiti in je slednjič priznal, da je dolgo iskani defravdarct Velja Mihalič. Suboti V. ška |K)licija ga je odpeljala v Veliki Bečkerek in ga izročila tamoš-njemu sodišču. _ __ Izjalovljen roparski napad. Iz Vinkoveev poročajo, da so blizu mesta napadli trije markirani roparji trgovca Hinka Bres-lauerja, ki se je peljal .s svojim poslovodjo domov. \z zasede je Skočil pred trgovčev voz maskiran ropar in zagrozil obema -jetnikoma s samokresom. Zahteval je, da mu trgovec takoj izroči ves denar, ki (ga iijia p; i sebi. Poslovodja je imel res v listnici 40 tisoč dinarjev. Mirno je segel v notranji žep. kakor bi hotel izročiti denarnico roj>arju. V istem hipu je pa snnil roparja tako močno z nogo, da se je zakotalil v .jarek in je tam obležal nezavesten. V naslednjem trenutku sta se pojavila pred vozom še dva maskirana roparja. Tedaj je pa imel trgovec že svoj samokres v rokah in je oddal vee strelov na napadalce, ki so se zbalo in pobegnili. Trgovec in njegov spremljevalec sta nemoteno nadaljevala svojo ]>ot. DOMAČA ZDRAVILA ▼ saJotf imam ]«dlln« dtfcrt, Kn&Jpevo jabnenovo kavo in tm-porttrmna doma£* sdrtvlit, katera priporoča mgr. Knajp t ks]lgl — domaČi zdravnik lf«ta po br«xplaCBl cenik, v U-term Jo nakratko popisana ca kaj so ratot. V ceniku bodeta na «11 a» Ongib koristnih srvwrt Math. Peidir ■ox Tj% City Han tta. Mem York. N. V. I vojna je posegla vmes ter onemogočila skupno delovanje v tej smeri. Pri omenjeni konferenci morajo zavzemati Združene države važno mesto, kajti Amerikanci vedno vee potuje jo in naša trgovska mornarica neprestano narašča. j krompirjem, zeljem in vsemi ta- Združene države so bile že stavile svoje predloge za' J!?1 stv?fmi' J*®1" 80 . , b j nimam ničesar. Zatoraj se vsem ti- zvišanjc varnosti na morju, toda predlogi niso bili spre- srtim, ki so mi kaj pomagali v tej jeti vsled mahinacij angleških parobrodnih družb. — Katastrofa "Vestris", torej angleškega parnika, o pa prisilila Angleže k akciji. - — ...... —tp —i ■ ■■ družina se mi je srečno rešila. Vsi nje vse boriti. Konečno prosim, smo bili postavljeni v sneg in da oprostite moji iiehvaležnosti. lief mrsu, pa dobri ljhdje so mi prlsko-, da ^ mi sporočite, koliko je cena za eelo leto. S spoštovanjem Francis Raisehel, Newton, Missj Graf Zeppelin bo odiel m Severni tečaj. LONDON, Anglija, 21. nov.— Mod dr, Hy^o, JBc^eoerjem ter ni s "Graf ZeppeTmom", kot je včermj «l»j«rljeBo tukaj. bodo wdjif?- st neki koofe- • • _ n POZOR SLOVENCI IN SLOVENKE GODBA NA HARMONIKE JE ZA DOLGE ZIMSKE VSČEBE ZELO PRIPOROČLJIVA Toraj, kdor želi imeti dobro in moderno Harmoniko naj se zanesljivo obrne do mene posebno p« tisti, ki,ne vedo koliko je razlike med dobro in sUbo Harmoniko. hmanjk stane ssjo. QLKVKLANO, OHIO j>dy Sklenili smo zvišati dosedanjo obrestno mero za ▼loge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT od ** ter bomo pričeli 8 tem obrestovan jem 1. JUTUABJA 1929. Z odrom na to priporočamo rojakom, de zvišajo do tedaj sroje vloge. SAKSER STATE BANK Vvw York, H. Y. i Bilo je v neki moderni državi. Državljan je bkal pravico, pa je ni nio^el najti. Najprej pri okrajnem sodišču, potem pri okrožnem in .slednjič pri drža\-nem. Nikjer mu niso dali pravice. Apeliral je na najvišje 4>oomb<). da takega sodišča ni v državi . * NVki farmar je obedoval v mestni re-stavraeijj ter je moral |h> oIkhIu ]>o opravkih. Xa svoj e. V petih mi-nuteh se bom vrnil. Še prej «e je vrnil. Po treh minutah. Toda dežnika ni bilo nikjer. Le listek je ostal, in na njem je bilo zapisano: — Dežnik je zdaj la*t onejra. ki napravi petdeset milj na uro m j^a ne bo mkdar več nazaj. * Hojisika sta t»e ]V)fr<>vaTjala. Po-ffo\x>r je nan«»el tudi na zakonske žene. — Jaz sem s svojo popolnoma zadovoljen. — je rekel prvi, — samo eno napako ima. — Kalksno napako? — Kuhati ne zna. — Si na istem stališču kot jaz, tlra«ri prijatelj. Tudi moja ne zna kuhati. — No, — sem ji rekel kmalu po i>oroki, — ker ne znaš kuhati, jaz te tudi ne bom učil. In In "od tistega ča*a jeva v restav-rs'ntu. — O, potemtakem sem pa jaz dosti na -slabšem. Kajli moja ne zna kuhati, pa vseeno kuha. ■Srečni oče je moral napisati opravičilo za svojo hčerko in je napisal takole: — Cenjema gospodična učiteljica! Naznanjam vam. da moja hčerka ni mogla dva dni v šolo, ker smo imeli porod. Moja žena je namreč bolna. Pa saj sami boljše veste. saj so vara znane take stvari. * Eden nasjftlavnejšth ameriških žurnali^tov je bil Iloraee Greely. Skoziivikoz originalen, obenem %>a tudi neprizanesffjiv, je položil ta-korekoč temedj mok.lernemu ameriškemu žurnalrzm«. O njem kroži brez Števila najrazličnejših anekdot. Medd klruginri tudi naslednja : llbopri reporter je prrsel v uredništvo z nes ugriznil i>olicwta. — To ni novica, — ga je zavrnil Oreely. -— Zakaj ni novica? — se j«; usodi! vprašati re{>orter. — Zato, Jcer ni, — je zarezal Greelv. — Novica b1' biia, če bi policist psa ugriznil. Nekaj podobnega «e je zgodilo včeraj v nadem uredništvu. Ni bilo "ne psa in ne policrrrarva, j>ač se je pa završil interetiasiten pogovor. Upravnik trre^dnrku: — Ali »te čitaii, da je bil ameriški konzulat v Zagrebu okraden? Urednik: — Ne, nisem čital. UpraA*nikmu je pokaeal norico v newyorškem "Sun-u", da »o tatovi vlomdi v prostore ameriškega konzula v Za-grebu. - — To toi 'bilo vredno objaviti, — je nefledo predlagal. — Ne, — je odvrnil urednik. — Zakaj ne? — Zato, ker to ni nobena novica, — Kaj 'bi pa bila novica? —Novica bi-bila, — je odvrnil, — Če »bi ameriški tatovi vdrli v Jugoslovanski konzulat v New Yorku >n če ibi ikaj »denarja od-neslL S tem -pa s«ve še ni rečeno, da bočem Greely-a našemu uredniku mbljatL --.-T .,.-_. GLAS NARODA, 22. NOV. 1928 Jugoslavia irredenta. J acq ue» Consta at .- Gospa Bordonova .si ni mogla kaj, da se ne bi bita u>t«vila pred draguljarjem. , "Sijajen prstan!" je vzkliknila in pokazala s paličico iz bambusa na platinast obroček, v katerega je bila vdelana sinja zvezda. "Ugaja vam, kaj ue, in bi ga radi imeli!" jo je vprašal mladec z razmršenimi lasmi, ki ji je ssledil kakor zvest pest. " Se v edit mi u^raja! A kaj za to: .sijajen je pač." 1'.služni kavalir, \vt imenu Rene Briancon, je bil velik bogataš in lasnik tv o mice za biskovite. Položil je že roko na kljuk© trgovine z draguulji, da bi gospe Bordono-vi storil uslugo. "Kam pa hočete?" ga je ustavila ona. "Kupiti vam hočem prstan. da vas utešim." "O Rene, R»-ne! Vi imate res lejKi glavo, ,a v nji premalo možganov! Ali nič n,. pomislite, da m- bi mogia natakniti tepa prstana. ne da bi opazili to vsi ljudje, najprej pa moj mož? "Možu lahko rečete, da ie imitacija." "Dragi prijatelj, njega ni lahko prevariti! In še sami veste, kako je ljtrbosumen, Poslej niti ne slut i, kalv<» opaseti tekmec ste mu v ljubezni. Mar naj mu za reno tepa prstana vse izdam V "A prstan bi vam le rad poklonil." "Dobro. Izmislite s: pr^ktič-nejso pot, da mi ga poklonite. Poki ičite na pomoč fantazijo!" In gospa Bordonova se jc zazibala v svoji beli obleki z velikim izrezom ter krenila naprej. Ramena >o se pokazala izza obleke kakor dve veliki roži, ki >ta jih nosili stebli rok. ogorelib od solnca. LOTERIJA "Jo že imam. jo že imam!" je privihral naslednji dan h gospe Bordouovi častilec in kavalir Briancon. "Kaj pa?" je vprašala gospa. "Misel. Imenitno misel." "Torej pojdiva." Mahnila sta jo proti kopališču, kjer ji je kavalir, prišedši iz kabine na peščino snel ogrtač, da so ga njene oblik*, kar opite. "Pripovedujte, kaj ste si izmislili." "Naročil bom nekaj srečk in bom dal natisniti ponarejen seznam dobitkov. Ena izmed srečk bo zadela glavni dobitek in to bo prstan." Po enknh so se gibali na pro«lavni dan fašističnega pohoda v Rim goriški fašistični voditelji. Na Sveti gori je bita oficijelna inavguraeija romarske cerkve. Frančiškanski predstojnik, znam pater Inama je goreče proslavljal rfuceja in fašizem. Xa Kostanjevici so inav-za dobitek!" ga je pregovarjal'gurirali obnovljeno cerkev, posve-Rene. "Za to ogre, da podprete ceno "Madoni strelskih jarkov", dobrodelno akcijo." Toda o srečkah le ni hotel sli-j kjer je živel m deloval pred de-Šati, Morala ga je k temu malome žetimi leti umrli pater Škrabec, prisiliti njegova žena .ki je zapre-'šopirijo sedaj laški menihi. V til a, da bo kupila srečke z denar-' Savodnjah so otvorili novo ž« pno jem iz svoje osebne blagajne, ^; cerkev,- Po vseh novih cerkvenih bo mož vztrajal pri svojem sko- »vadbah je postavljen fašistični no samo z onimi, ki delujejo po vrtcih že nad deset let imam," j0 rekel Rene, ko je {»opoldne stopil iz vozila in krenil z raketom pod pazduho na teniško igrišče. "Kaj imate?" ga je vprašala Cecilija Butterfordova. mlada Angležinja. ki bi bila |morda lepa, če bi ji bila dala narava lepše zobe, lepše, roke in noge. Cecilija j0 raad koketirala z Brianconom in je venomer pazila, kako bi ga vjela v svoje mreže. " Našel sem rešitev rebusa, ki mi ga je zadala neka dama," je odvrnil Rene in odbil žogo. Po ijrri je poiskal gospo Bor-donovo in ji je povedal svoj načrt. Sklenil je bil, da priredi dobrodelno loterijo, v kateri bo glavni dobitek prstan iz platine s sinjo zvezdo. Srečko, ki zadene glavni dobitek, bo že kako podvrgel g. Bordonu. Tako bo prstan prišel v Tijeno la^t.... "Rodite oprezni.*' ga je pro-Kila gospa Bordonova. ko sta se razstala. nato se je vrnila v svojo vilo. on pa v hotel kjer je stanoval. • Nekaj dni pozneje so oznanili časopisi, da je organiziral g. Rene Briancon loterijo v dobrodelne s vrhe. Vsi članki so hvalili mladega filantropa, ki je sledil stopinjam svojega očeta, iznajditelja slavnih biskvitov. Dobitki. med njimi prstan s sinjo zvezdo, so bili razstavljeni v posebnem oknu. Srečke so se dobro prodajale. V nadi, da se bo prikupila Reneju, je Cecilija Birtter ford ova sama raz pečala, med člani angleške kolonije dvajset araiek. Edino g. Bordon se je upiral in ni maral kupiti. "'Kaj mi ponujate srečke!" je zavračal prodajalce. "Jaz nikoli ne igram, ker nimam sreče v igri.' "Saj vendar ne gre za sreqo in ■ni starje otroci, umrlo jih je šest. V Matuljah 12 rojstev. 22 mrtvih otrok v septembru. V Dolini pri Trstu je bral mašo na proslav -ni dan fašističnega pohoda v Rim italijanski učitelj don Genoso. velik patriot in fašist. Po njegovi zaslugi so otroci peli po italijansko. Fašistična poročila pravijo, da je vse navzoče objelo neskončno veselje in vsi so čutili, da se ua-liajajo v ee-rkv-i na italijanski zemlji ... Kjer inašuje slovenski duhovnik in se raslega slovensko ix-'tje. je kakor na Balkanu. In Iz gv. Križa f i. dni. Mož, ki je vlekel številke, je. .... reed od Rene "a mastno n ad ! eimja 12 starega 31 let. preje eneja o nagra 0 |je bil s topim orodjem v no- *na Vipavskem je odšlo v Argen- "Vse .se je izteklo po najini že- či na -nedeljo: Denarnica s 300 li-jtino večje število fantov in mož. rami je bila nedotaknjena. Vsi, najbofljšrh delavcev. Nekatere pa ki so poznafi Baroneinija, so pre-J so preplašile slabe ve*ti, ki pri- pričaui, Ida gre za politični uboj. !hajajo tz južne Amerike. Xe- Iji," je rekel. "Prstan je vaš." Na vrtu sta se srečala z g. Bor-donom. "Gospod — čestitam vam na glavnem dobitku," ga je sprejel Rene in mu stisnil roko. 1 'Srečka številka 33 je zadela prstan s sinjim kamnom." "Hvala za novico.^ je rekel g. Bordon. "Samo.... veste kaj? Dajte uu častno besedo, da ne boste povedali moji ženi o srečkah, ki sem jih kupil pri va-s.„. Vse srečke sem namreč poklonil svoji mali Inetti. Sam Bog je hotel, da me ne bo nfe stal dar, za katerega je tolikanj moledovala...." Fašisti odstranjujejo svoje na-^ kaj družin se hoče izseliti v Nasprotnike 7. uboji, ki jih je zadnje cedonijo. čase polno po vsej Italiji. Oblast ubijalcev ne prime, pa če jih še tako dobro poizna. Niti enega domačina KONCERTI A. ŠUBELJA 25. novembra Minn. zvečer, Duluth, 9. decembra popoldne, Wanke-gan, 111. ALI POTREJtUJETE PERJE IN PUM HA POSTELJI? Pilite nail no-vanskl tvrdki ca uzorec perja. katere poi-ljem vsakomur! BREZPLAČNO. V zalogi imamo tudi blazine In pernice. Pifiite na. naslov: A. STETZ FEATHER CO. 18« Pmtfe Street. P—ilc. N. J. BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi leto« s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi širom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni l^tos ugodnosti ZNIŽANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2 °Jo oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $ I.—. Cene %m Oinargfa« in n«k**Ha najdete v ogfu. ODPREMITE VASE BOZlCNČ NAKAZILO ClMPREJE PREKO ZNANE York, N. Y. "I! KI SLOVENSKI KOLEDAR ZA LETO 1929 bo v kratkem fatev. Letos bo nmimir, ker vsctaje pole* koledarja četo zanimive oznajo domačinov. Prav kaj malega odpade na nje, ve« foolj&i zaslužek poj-de v regnikolske žepe. "Kuhi k" pa je dovoljen domačinom in še pohvalijo jih potem. Tako «o -v Pod grad u izvrši H domačini vsa klela za preureditev pokopališča in sami so dovažali tudi potrebni matarijal. Račun občine je obremenjen zaradi tega z nad 100.000 lirami. Kdo jih -bo spravil ? RAD BI IZVEDEL za naslov svojega brata JOŽE KOVAČ, doma iz Polčja štev. 52, Prosiim rojake, če kdo ve, da mi poroča. ali naj se pa sam oglasi bratu: BCke Kovač, 135 Miller St., Gow&nda, N. T. (2x 21&22) ZA $650,000 SREBRA STEKSH KOLEDAR 8M0 BAZPOSLAU NaroWa po«Jlt»' lahko tale«] In S tem nam mofoOte, di^fau takoj Tse odpoSemo kar boste nnoCtH. Glede vseh pofitljatev bomo seveda ttfdt vselej ▼ listu poroPsll, da vsakdo lahko kdaj priMiteo bo mt-roSene knjiga prejel. V salogi imamo ie aekaj iavodor VODNIKOVIH KNJIG LETA 1988 te jlb odaj posljecno ekupoo a for-njizn UTofilon aa aao 91.00, seveda dokler saloca ne poide. KNJiGARNA so te dni izkrcali s parnika "North Friesland" v Southampton. Anglija. J0G0SL0V KA JEDNOTA Zakoni o razporoki. Zakonodaja o razporoki, kakor'nje. V državi Oregon dobiva eno o poroki apada v delokrog države, stranka, ki je tožila in dobila raz-Zato vsaka država Unija ima s v o- ^ poroko tretino lastnine druge stran je posebne zakone o razporoki. ke razun preživnine, ki jo sodišče Dasi torej predpisi so različni,! določi, vendar neka temeljna načela pre- vladujejo povsod. Ločitev zakona ali razporoka more biti v pravniškem pogledu različne vrste: 1) More biti popolna ali ohčolutna. ki razrešuje zakoriski .<*fan; to je razporoka Vzroki za raz porok o. Vzroki za popolno razporoko >o: prešestvo ali zakonska nezvestoba Cadnlterv), spolna nezmožnost (impotence). svojevoljna zapustitev (desertion), pijančevanje ali (divorce) v ožjem in pravilnem zmprne nava^ pridobljene po po-zmislu besede. 2) .More biti zača*- roki krutWiti (erueltv) nevzdrže. na: t. j. delna razporoka ali loči- 'je obMMlbH v je-0 radi odur. tev od miz* in postelj. (sePara-JnC}fa ]td popolno razpQro. tion from bed and board), ki se ko dobi ako dokaže da je že. izreče v nadi, da se stranki spo- ime]a razmerje z dru^im razumeta. Isto sodišče, ki je iz |)0r(>i:0 brpz znanjfl moža reklo tako začasno razporoko. mo- c,, jn p0Btelje (delro re ovreči svojo odločbo in jo spre-' owlrw) dovoljuje večina držav menit« v stalno razpoko. 3) iz is>tih rszU)goVt radi katenh M, Druga oblika ločitve zakona je|d,;e ;j]colutna razp0roka. Douim- raz\-eljavljenje zakona (annul- ana smatra ja\-no obrekovanj? er.t- ment). Tedaj se smatra, da je bilazakoiLskega s strani dru^,/a poroka nezakonito izvršena in za-;zad.<*ten iazlog za razporoKj. ^ to je bila neveljavna. V nekaterih dr&vi Tennet48ee dovoljuje > državah se nekatere vrste porok j Ke razporoko raožu> ako mu smatrajo neveljavnimi iz samega ^ Miti v tQ državo y držnj začetka in n.ti ni treba pravdnega Utah zpHbi knva >stranka postopanja, da se razvedejo. Postave vseh držav so složne v sion". "connivance" ali "condonation". — "Collusion" (taj- vice. prulobljene vsled poroke. V državi West Virginia je krivični tem, da odrekajo razporoko, ako oihek profititucije smatran kot za. obstoji dokaz, da gre za "eollu- d^ten ra2log razporoke Vijle<] ^ tosti. V tej državi more žena tudi . , dobit i popolno razporoko, ako do- ni dogovor) obstoji v slučaju, da kaže da njen mož pred poroko je «e moz in zena na .skrivaj dogovo-'bil ne da w ona tedaj to znala o rita, da eden izmed nju iztoži raz-i^ sploSne priznane poroko, d asi ni nikakega zakonite- ;v ^^ Massat,hu^tts India. fLTiTlm Ti zZ.drUgilai K na' Mississippi in Rhode Island se he ami imamo o uzijo tedaj, ka- dwo|ju je raZp0r0ka proti zakou- dar obe stranki dogovorno hočeta ___ , - - , .... ^ sk^mu, ki je udan omamljivim doseči nekaj nezakonitega potom zakonitega postopanja. 44 Connivance" (skrivno odobravanje) obstoji v slučaju, da eden izmed zakonskih priznava neresrrične navedbe clruge stranke, ki hoče na krivičen način doibiti razporoko "Condonation" (odpust) je tedaj, ko je den izmed zakonskih z besedami ali potom svojega obnašanja odpustil krivdo drugega, ki se je pregrešil proti zakonski dolžnosti. Stranka, ki je tako odpustila je s tem zgubila pravico tožiti kasneje za razporoko iz istega razloga. Skupno življenje zakonskih potem, ko se je eden pregrešil, odvzema užaljeni stranki pravico, da iztozi razporoko, razun ako se je pregrešek zopet izvršil. Ije ena država v Uniji — South Carolina — sploh ne priznava ni-kake popolne razporoke. Država New Yorku dovoljuje ahsolutno raz poroko samo radi preseštva (adultery), Države Kansas, Maine in Oklahoma nimata drugih vrste lo-čive, ko popolno razporoko. V večini držav mora užaljena stranka imeti avoje bivališče v delokrogu dotičnega sodišča vsaj za leto dni. Država Nevada pa zahteva "re-sidenco" samih 6 mesecev. (To jc razlog, zakaj Reno. Nevada, slovi kot zatočišče vseh željnih razporo-ke.) Države Maryland, Nebraska. New Jersey, Rhode Island, Tennessee. Wisconsin, Delaware, Florida, Indiana in District of Columbia zahtevajo dve leti bivanja in Connecticut tri. Postava države Iowa izrecno zahteva, da vsi oni. ki tožijo za razporoko morajo biti resnični stanovalci (bona fide resi dent) te države in ne stanovati tam samo radi dobivaja razporoke. Vprašaje preživiika. Preživnina za ženo po ločitvi .se xove "alimony". Koliko naj mož plačuje svoji razporoeeni ženi za njeno vzdrževanje, določa sodišče po svojem "uvide van ju. Sodišče tudi določa, kateri stranki naj se prepusti vzdrževanje in oskrba o-trok, ako jih je. Ali država North Carolina izrecno predpisuje, da ta podpora ne sme presegati eno tretino letnega dohodka plačitelja. V državi Utah se prepušča otrokom, ki imajo čez 10 let in so zdravega uma, da sami izberejo h kateremu roditelja se hočejo pridružiti. V državi South Dakoti se o&krba o-trok poveri nedolžni stranki, ali more krivo atranko dfaso- sredstvom. Florida ima celo določbo proti osebam, ki ne znajo brzdati svoj temperament. V državi Illinois in Louisiana more* stranka dobiti razporoko, ako je druga stranka poskusila ubiti ali otrovati drugo stranko ali v sploh grozi njenemn življenju. V državi Kentucky se dovoljuje razporoka. ako druga stranka ima ostudno bolezen. Zakon te države s^ razteza tudi na ženske, ki se nespodobno obnašajo, tudi ako niso krive pre-šestva. V Missouri dobi žena razporoko. ako jf* mož potepuh. V državi North Carolina dobi razporoko ona stranka, ki je bila vržena ven iz hiše. V državi Texas se dovoljuje razporoka. ako sta zakonska prostovoljno živela ločeno tokom zadnjih deset let. Večina držav vrejuje razvelje-vanje zakona. Razvel javi jen j«* (annulmet) je ločitev zakona vsled razlogov, ki so obstojali pred svatbo. Izmed takih vzrokih naj omenimo: impotencijo, bigamijo (ker je ena stranka bila tedaj se zakonitiq poročeno s katero drugo), blaznost za časa svatbe, ne-doletnost (ako se jc mladoletnik poročil brez privolitve staršev). Zakonita starost za poroko je povsem 18 let za moškega in 16 let za. žensko. Drugi vzrok za razveljavi jen je zakona je krvno sorodstvo. Vsaka poroka med ožjimi sorodniki je nezakonita. Ako eden izmed zakonskih je v jjržavi Michigan obsojen na dosmrtno ječo. se zakon s tem samim činom popolnoma loči ; kasnejša izpustitev na svobodo ne vzpostavi prejšnje poroke. V državi Illinois in v mnogih drugih državah sme razporočenka rabiti svoje defcK-ške ime. V večini držav se smejo razpo-roeene osebe zopet poročiti po gotovem času. V državah Arizona in Texas mora preteči leto dni med razporofeb in zopet no poroko. V državi Texas ne more mož, ki se jc poročil z žensko, katero je zavede!, zato. da se na tak način izogne kazni, tožiti za razporoko iz kate-regasibodi razloga, predno so potekla tri leta od poroke. V državi Virginia ima sodišče pravico izreči, da stranka, ki je zakrivila pre-žestvo, se ne sme nikdar več poročiti. V tem slučaju ae namreč smatra, da je bila poroka razveljavljena aamo, v kolikor tsoe raz- ■ ' J GLAS NARODA, 22. SOV. 1928 Samotar iz West Enda. Z &OMAH IZ ŽIVLJENJA. ZZ Z« «01«« Narod*" priredil O. F. V AVTOMOBILU KROG SVETA 21 (Nadaljevanje,) Ni >e treba torej čuditi, da je stal primitivni Monkshaven kot odrevenel vspričo tega flngrantnega poseganja v oeividne namene Previdnosti. Kljub vjsej umetnosti i pa je bilo nekaj Ijubezujivega na Audrey Maynard. Za vsem tem je čutila Sara resnično žensko, — prelivu no. taktno in gorkosrčno. Žeska je odkritosrčna v slojih nagonih in željah, da ugaja, —• kajti to je izraz njene želje, da dobi dom in tovariša. V tem pa tiči tudi korenika večine ženskih majhnih nečimurnosti in sla-oo.sti — in tudi velikih žrtev, katerih je i^totako zmožna. — Miles iti jaz sva se kot ponavadi grdo kregala. — je objavila Mrs. .Ua.vnard. — Sladkorja prosim, in dosti. — je dostavila, ko ji je ICerrtek podal čaj. — Bilo je glede moža. ki živi na West End, — j»- nadaljevala, v odgovor na smehljajoče vprašanje Lavender I>adv. — Mil es je bil zelo razburljiv ter je okušal razbiti vse moje predlagane teorije na koščke. Trdil je, da je Samotar čisto navaden, neškodljiv mlad človek .. . — On mora biti najmanj štirideset, — je ]H>segel Herriek vmes mirno. ^ Audrey ga j«* prisilila k molku s TKysebno kretnjo ter nadalje-\ al a : — Na, to j<<< la'ko bedasto, kar misli polovica Monkshavena o njt-m, da je lopov najslabše vrste, ki se skriva pred pravico ali pa možen Bluebeard z nesrečno ženo, zaprto ne*kje v oni čudni, stari h isr. _ Sara je poslušala z neprikritimi zanimanjem. Bilo je čudno, kako je zagonetna osebnost lastnika West Emla zopet in zopet križala nj^no |X>t. — In kaj je vaše mnenje, Mrs Maynard — je vprašala. Audrey jo je ošvignila z drznim pogledom iz njenih svetlih oči. — Jaz mislim, da je — sfinga. — je rekla počasi. — Sfinga je bila lakly. — je ugovarjal Henriek vztrajno. — Mr. Trent j^ potem njena moška zopetna iifkarnacija, — je ml vrnila Mrs. Maynard, neporaižena. Herriek se je tolerantno smehljal. Bil je visok, tenko zgrajen mož z rjavimi očmi in napol strogimi. na»poi sladkimi usti, kot jih ima človek, ki je šel skazi mlin telesnih trpljenj. — Homme ineoniprits (Nerazumljen človek) — je rekel nalahno. — Dajte mi, kar mu gre, — on vsaj zaklada žen.sko ]>olovieo Monkshavena s predmetom večnega zanimanja. Audreur je sprejela ta poziv z navdušenjem in oba sta se pričela pričkat i udobno, dokler ni foil čaj končan. Nato je zahtevala cigareto — in nadaljno blazino in konečno je ;>oslči!a Milesa po nekaj slik. katere sta vz-ela skupaj in ki so bile razvite izza časa, ko sta se zadnjikrat srečala. Ravnala je ž njim natanko tako. kot da nima nikake slabosti in zahtevala <><1 njega vse majhn«»Ahi£be, katr-re bi zahtevala od telesno dovršenega moža. Sara sama, vajena ujyaniti vsako jwxtrebo Palrieka Lovella. bi imela nekaj ugovorov proti temu, če ji streigel kak hrom človek, a I o .)<» opazovala poželjivi nadin. kako w je Miles odzval vsem prošnjam grosta, je spozmila, da se je Atftlrey mila z najvišjim taktom. Izustila Milesa čutiti kot vsakega drujrejfa moža, ne pa kot "lame <:uek'\ kateri je treba vedno prizanašati. fn naenkrat, ko .-.o se njeni lasje dotaknili njegovega čela, je zapazila Sara naenkrat blesk v njegovih rjavih očeh. ki ji je razkrivalo možno-st, da prikriva pričkanje med Herriekom in živahno ni impulzrvno vdovo, ki je predramila polovivo Monikshavena. nekaj globljega kot pa enostavno prijateljstvo. se pota je ▼ stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Znana angleška avtomobilistka Miss Phyllis de Havilland namerava v avtomobilu prepotovati ves »vet. Osmo poglavje. NEVOUJNI GOSTITELJ. liilo je nekega onega, presenetljivo gorkega dne. ki obetajo pn-dokus-junija, katere nam |K)deli včasih marec. Solne* je sijalo z ibrez v eter nega. brezoblačnega neba in Sara, ki se je počasi izprehajala fiko/.i gozdove, ki leže med hišo Selwyna m Monk Cliff, j.' čutila s soljo obložen zrak, kii je bil tako gorak. kot da je poletje dejanski že prišlo. Molly je odšla v Oldhampton. — kajti t a mošnja kolonija umetnikov -e bo gotovo poslužila ngodnega vremena ter vprizorila risalni izlet in ker je jutranja pošta prinesla pismo od Elizabete Dur-waixl. je sledila Sara naravnemu nagonu ter poiskaila samoto, da razmišlja o celi stvari. Izza prvih dni v Barrowu je ponesla vse svoje otroške skrbi v oddaljeni del smrekovega gozda iu ta navada je -zrasla sedaj ž njq u tako je ponesla večje zmede svojega življenja v osamljenost pečin Monkshavena, kjer ji je udarjalo na uho večno šumenje in mrmranje morja. Spomlad je prišla zgodaj v zavarovani, južni zaliv Monksha-\eiia. (irmovje je že |>oganjalo svoje brsti in zgodnje cvetlice so že dtv.no kazale svoje obraze preko zelene preproge gozda. Sara je prenehala nabirati evetke. katere je cikala za svoj pas ko je stopila iz gozda ter stala na strmem obronku, ki je sežgal navzdol do pečin. Velika skala, napol preprežena z mahom, je nudila mikavno počivališče. Sedla je nanjo, se naslonila nazaj ter potegnila iz žepa Klizabetino pismo. Včasih se je vpraševala, če Elizabeta kaj sumi, da je ona, Sara, pred svojim odhodom iz Barrowa odklonila ponudbo Tima. Prija teIj.st\o in sporazum med mterjo in sinom sta bila tako globoka, da je bilo vrjetno, da ji je Tim vse zaupal. Pa tudi, če ji ni. je bila ljubezen Elizabete do svojega sina tako velika, da je skoro neizogibno uganila, da nekaj manjka na njegovi sreči. (e je bila stvar taka, si je Sara priznavala, da bo izrla nanjo postrani kot na žensko, ki si je drznila .zavrniti njenega krasnega Tima! Tu sedaj, čeprav ni vsebovalo pismo nikakega definitivnega migljaja na stvar, je zraslo vendar v Sari prepričanje', da ve Elizabeta Vse. in da se je s srcem in duša postavil« na stran svojega sina. Oči v id no je mislila na celi svet s čustvi Tima in če bi ne bila drugačna ženska, bi prišla Sara ni misel primera o koklji z enim samim piščetom. Na Elizabzeti Durward j>a nri bilo ničesar, kar bi bilo stično foklji* Pismo samo je bilo očarljivo sestavljeno. Dajalo je izraza upanju. da je Sara srečna ni, udobna v Monfchaven. Dajalo je izraza upanju na bodoče obiske v Barrowu, "ki bi pomenjali izpolnenje sreče mm vseh". v *. * • . ■ g» * - ;* - l r c t JDaljje jxihoin&Li Mussolini o nalogah tiska. Iiim. 11. oktobra, tisk je suhoparen, enoličen, stereo-10 oktobra, so .se v palači Cliigi tippn do vseh podrobnosti in za zbrali ravnatelji vseh fašističnih to SP mora italijanski vedno bolj dnevnikov, ki ijh je .sklical mini- razIikovati< oddaljevati od njega strski predsednik Mussolini, da Italijan-ski ti>k mora biti kakoi jim po Šestih let h fašističnega re- ^Iasbeni orkester, v katerem *< žima, oziroma po treh letih, od- vsa "odala "fT^Sajo na "a" pa kar je uveljavljen fašistični ne daje vlada -sv°Jih tiskovnih skovni zakon, pove svoje mnenje nrfdih od dneva (1° dneva, tem 0 tisku v fašistični državi. ima faš"*tieni tisk .sam v se. . ...........j bi, v svoji fašistični zavesti. Se- lJa je fašistični tiskovni zakon u M . . .. . , . , veda pa se potem posamezni listi popolnoma zatrl t skovno svobodo. . - , - . . t , _ ' individualiziraio v rexne. službe je splošno znano. Saj i«, znano , , , » j _ . , * no pobarvane, napadalne, borbene, cta-daje ta zakon fasLstičnim prefek- , * - , , . ,, j . drzne, z drug« strani pa v sploš- tom popolno obla.<4 nad tiskom.' •• , , .. , . A , , . ; "o naeijonalne, pokrajin>ske m tako da more pretekt. torej iired- - _____ - - , ., .... , J J krajevne. V.si pa morajo služiti sta vin k pol it lene oblast, zatreti služijo režimu ti-to je v resnici zanimivo, kar je sti- fci S<1 Preobširno bavijo s "črno govoril gonpod Mussolini ravna- k^niko" iu senzacijami, ki <4de-teljem svojih* listov o nalogah in laj°"s ^CČimi naslovi in vpijo ciljih tiska. tiskom, ki neštetokrat objav- Mussolini je predvsem poudar- iJa«io *stare za zol)et ^novljene i al, da mora biti v fašističnem re.Tstvari smrt v Maier- žimu ti.sk jrlavni element in plavim t1"^"' ^w« Venere" sila tega režima. To načelo jejBaker^ ,td )" to tUk *sta" vodilno za praktično se je treba re"a režima" ki slal>° vz?aJa- Kar vsemu, kar mu koristi. Tako v ° tJr*e 4,'*rne kronike." .se mora I-taliji — j* nadaljeval ^[lus-^oli-ni — v nasprotju z drugimi dr-žavaimi novinarstvo ni profesija, temveč pravo paslan.stvo, ki je tem ,ski- socij«lni a" politični interes. omejevati na poročila policijskih oblasti, izvaemši le posebne slučaje, v katerih prevladuje elovečan- važnejše. ker tisk izpopolnjuje šolsko izobrazbo in vzsrojo narodnih mas. Zato morajo biti no- Dalje ne služijo režimu tisti listi, ki pišejo indiskretno o stvareh zunanje politike in državnih fi- vinarji moralno in tehnično dobro nac, ki so netočni v svojih poro-pripravljeni za svoj poklic. (čilih, ki sami sebi kade in ki v Nato se je Mussolini povzpel do j polemiki padajo v obrekovalne. ka-trditve. da starim očitkom o za- nibalske o.s?bnosti. Enako tudi ne tiranju tiska v Italiji nihče ne verjame več in da je na jsvobodnejši tisk vsega sveta — italijanski tisk. Drugje, da je tisk v službi raznih služijo režimu tisti, ki se vdajajo luksusu splošnega kantonstva in neodgovornega moralizavanja, ko bi bilo treba v javno dobro najaviti skupin, strank in posameznikov. • dejanja in imena, ki ga smatrajo za navadno obrt, j Objektivna kritika na polju v Italiji pa da je svoboden, ker,umetnosti, znanosti, filozofije, pro. služi samo eni stvari. .. Zunanji|ze, poezije, gledališča je seveda do- NUDIMO VAM IZVANREDNO PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA, t. 1. i pomikom "lie de France" ®»*im rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znaneL SEDAJ JE ŠE ČAS, da vr^dite vse potrebno za odhod. Zrn cone, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite *e na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. Kdor ]• Bunjea potomci » atari kraj, je potrebno, da je poota a potnih listih, prtljagi ln dragtfc stvareh. Valed nafte dolgoletna ia» kuftnje Tam mi sazaoremo dati najbolj Sa pojasnila in priporoftuna redno le prvovrstne brsoparnika. Tudi nedrtarljanl camorejo poto* rati t stari kraj, toda preskrbeti rt morajo dovoljenje ali permit la Wasblngtonn, bodisi za eno leto Sli • mesecev m ae daora delati protej« raaj en mesec pred odpotoranjem ln to naravnost v Washington, D. d, na generalnega nnselnUkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopil* v veljsvo 31. julija 19M se nikomn« veC ne ponije permit po pofitl, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselnlSki n rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo s proSnjl saprosl. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svtjo lastna KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega jolljs Je v veljavi do> va smerlfika priseljeniška postava. Glasmn te postave samprejo um-rifikl državljani dobiti svoje lene fn neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriftke državljanke svoja mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, Uren kvota Jugoslovanska kvota znsfls fle va. dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvota so upravičeni stari« ameriSkih državljanov, molje ameriških državljank, ki eo se pc 1. junija 1028. leta porodil ln poljedelci, oziroma lene ln neporočeni otroci Izpod 21_ leta onih na-državljanov, Id so bili' postavno prlpuSCenl v to deželo ca stslno bi vanje tu. Val ti Imajo prednost f kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, aester. nečakov, nečakinj itd., ki spadajo >nktoto brea vsske prednosti v Isti. pa m •prejema nlkaklh proimj sa " " Tlseja. STATE BANK NKW VI ' * voljena in fašistična izkaznica ne daje v tem pogledu nikomur pri-vilegijay ker "izkaznica na daje duševnih darov tistim, ki jili nimajo. '' Tako So torej razmere italijan-skega tkka. taka je njejsova .svoboda, tak .sme, tak nufra'Wtak zopet ne sme biti. Tako je govoril Mussolini in vsi ravnatelji vseh fašističnih, vseh italijanskih dnevnikov so mu navdušeno pritrjevali in ploskali. KOT PRIČA V CERKEV, IZ NJE KOT MOŽ V Gradcu je pred kratkim umrl major Konrad Langer. potem ko je meseca avgusta izstopil iz katoliške cerkve, pozneje pa zopet vstopil vanjo. Langer je bil upokojen in je bolehal na bolezni, ki jo je prinesel iz vojne in ki ga je l*>kopala. Ko je bil pogreb opravljen, se je zglasila pri majorjevi materi neka žen&ka v črnem. Predstavila se ji je za major je vo ženo. Dama je začudeno pogledala, zakaj nikdar ni bila slišala, da bi bil njen sin oženjen. Ker pa je ženska venomer zatrjevala, da je prava žena pokojnika, je mati začela poizvedovati, kaj je na stvari. Dozna-la je sledeče: V hiši, kjer je stanoval major, sta živela 5e dva droga moaka. Eden izmed obeh je bil jurist in je že imel družino. Pr$d čarom se je ta mož zaplel v ljubavno razmerje ^ neko bolničarko. Posledice niso izostale, da bi pa ne bilo jame sramote, je sklenil žrtvi preskrbeti primernega slamnatega moža. Pripravnega kandidata za svoj načrt je našel takoj v majorju Langerjn. ki je bil v pameti tako omejen, da se je dal pregovoriti in j §t?«ftafife pmrmkfr* •< Sfcipmiig novcmbr«; Oljrmpic. Cherbotrr* New : York. Cherbounr, Hamburg Aosustus. Napoll. Ot-nova New Amaterkam, boulosn« sur Mer Rotterdam ta novembra: Columbus. Coerbotjrjc. Br«m«n President Hardlns. Cherbours. I. decembra: rarl», Havrr Homeric, Cherljouru Pennlantl. Cherbourg Antwerpeo Minneasfca. Cherbours 5. deewnbrs: Aquttania. Chcrbourir Leviathan, Cherbourf s. decembra: * Muem:b*»n. Cherbourg. Bremen lie de France. - Havre (NAS BOŽIČNI 1ZLKT) Majestic, Cherbourg Minnesota. Boulogne Sur Mer l^plrUid, Cherbourg. Anttrerpon Cleveland, Cherltourir. Hamburg Co rue Btancatr.ano. Naples. Genom Volendmm, Boulogne Sur Mer, Itot-terdam President Hocrsevelt, Cherbourg, Bremen II. decembra: Saturn la. Trst Deutuchland, Clierb'jurg. Hamburg Berlin, Cherbourg, Bremen 14. decembra: Bereng-irla. Cherbourg 15. decembra: Minnrtonka, Cherbourg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 17. decembra: Paris. Havre 20. decernbra t Stuttgart, Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic. Cherbourg Mtnnekiihda Boulogne Sur Mer St. Louis. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Presidente Wilson, Trnt America, Cherbous g. Bremen 29. decembra: Maje.* tli\ Cherbourg I'enniUanrl. Cherbourg. Antwerpen Minn* wa*ka. Cherbourg Alta i t Ballin. Cherbourg, Hamburg NVw Amsterdam, Boulogne Sur Mer Ittoterdam Coiumltu*. Cherbourg, Bremen 12. decembra: Roma, NapoJf, Genoa George Washington, Bremen Cherbourg, 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pet as potovsnje ns ogromnih oarnlklh: Paris — 30. nov. (opolnoči). Paris — 17. dec. (popoldne), lie de France 7. dec.; 11. jan. 4Ob poiiwei.) NajkraJSa pot po ielssnlcl Vsakdo Ja ▼ poaebnl kabini s rseml modernimi nduboostL — Pijača In darns francoska kohlnja. Iaradno nlske ▼prsSsJte ksterea^koC Iwm^lMMBtM MVBta U) FRENCH LINE 1» State Street, Hew York, H. T. COSULICH LINE BOŽIČNO ODPLUTJE v Jugoslavijo preko Trsta. NOVA Paradiž morja SATURNIA DRl'GA ODPLI'TJA 11, DEC. PRESIDENTE WILSON 27. DECEMBRA 7. FEBRUARJA Prvo potovanje nove motorne ladje VULCANIA <•• »» I* Treta do Slovenije Je po železnici komaj par ur. Nobenih atroikov za vizej. VeTr*e, zračne kabine. Sodi za ientke. soba za pisanj«, kadilnica in bara. Ogromna obednica, kopeli in print kopeli. GodDa >n kinematograf vsak dan v tretjem razredu. Cena za tretji razred iz New Yorka Je zelo zmerna. Prcskrbite si zgodaj pa. vratni permit. T>njgt razred de Luxe, rr.edrazredni drugi in tretji razred; glede cen ln znižanj izveste pri vseh agencijah. PHELPS BROS. A CO. Cen. Agentjt 17 Battery Place, New York vam B02ICN1 IZLET v JUGOSLAVIJO Preživite Božič v stari domovini ter se pridružite temu izletu nai krasnemu ek&presnemu parniku AQUITANIA 11 j 5. DECEMBRA Izlet 1k» pc*l ost-bnim vodstvom ei»poda S. Vukorh-o. ("lana nagega newyonškejai uradu, ki \*n opravil za vas vse formalnosti na poti; skrbel zu vašo prtljago, železniške karte itd., da boste lahko brez skrbi potovali. DRUGI BOŽIČNI IZLET ALAUNIA (proko Havro i ........ 1. deeembra pod vodstvom g. Goldsmitha dlan urada Cunard Črte Pittsburghu. BERKNGABIA ................. 14. decembra pod vodstvom g. A. Markusa. člana nažeca urada v New i Yorku, Preskrbite takoj pros-tore takoj, da boste imeli dobro posteljo v privatni kabini, namenjeni za 2 do 4 o-sebam. »prašajte kateregakoli Cunard agenta, ali pišite naravnost na CUNARD LINE iS BROADWAY NEW YORK CITY nevesto ter jurista in njegovega brata, ki sta fungirala kot priči. Čez nekaj, ur se je družba vrnila. Kaj se je zgodilo med tem easoni. : je še uganka. Jasno je le to. da je šel Langer v cerkev v domnevi, da bo on za pričo, -dočim sta ga jurist in njegov brat napravila za moža. Mati umrlega majorja je seveda 6 H no ogorčena in zahteva, da ae proglasi zakon za neveljaven. Najlepše na stvari j>a je to, da je napravil načrt za to zvezo neki gra-ski advokat. ZDRAVLJENJE JECLJANJA S HIPNOZO "General" Booth bolan. IX>XDOX, Anglij ?a. 20. nov. — je sprejel ponudbo za ikonskega General Branweil. Booth, na^ta- rejši sin ustanovitelja ajnane do- moža proti odškodnini 70 tisoč D.' Jurist mu je preskrbel tudi poročno obleko in dne IS. avgusta je pridrdral pred major^jevo stano- brodelne organizacije Salvation Army ter ujen načelnik iz leta je /baje kritično fcolan v Londonu. Jecljanja ne »matrajo zdravjvki za organsko bolezen, temveč za nekakšo nevrozo, ki jr> povzročajo najčešče močna prestrašenja. rane na glavi, infekcije, zastrupitve, dostikrat tudi nevidni vzroki. Doslej so jo zdravili z metodičnimi siovornimi vajami, a v novejšem času še hitreje s hipnozo.....Nemec Wetterstrand. ki se je j>o«lužil te metode kot eden prvih, je