Ob prazniku dela vsem našim Primorski SOBOTA, 1. MAJA 2010 Št. 103 (19.810) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Zaveza za boljši jutrišnji dan Dušan Udovič Praznik dela? Da, kljub vsemu. Kljub temu, ali pa morda prav zaradi tega, ker delo na vrednostni lestvici vladajočih izgublja pozicije, pravice delovnih ljudi pa so pod udarom, kot že dolgo ne. Delavski praznik kot dan boja in ozaveščanja o tem, da je treba na krivice in brezobzirno ofenzivo neoliberalizma odločno reagirati. Pa tudi zato, ker je nezaposlenih vse več in so namesto finančnih špekulantov prve žrtve finančne in gospodarske krize, ki zajema ves svet. Kako naj bi verjeli obetom o skorajšnjem izhodu iz težav, ko so pred stečajem celo evropske države in se na ta račun uprizarjajo naknadne finančne špekulacije. Grčija, Španija, Portugalska, Irska, tudi Italija je nevarno blizu temu območju, čeprav je za desnico na oblasti skoraj bogokletno govoriti o težavah in je veliko upov položenih zgolj na »čarovniške« lastnosti ministra Tremontija. A krize ne bo rešila nobena finančna čarovnija, nasprotno, nekaj sličnih čarovniško-špekulantskih potez sodi med njene glavne vzroke. Tudi v naših krajih se ne dogaja nič bolje. Iz zabrisane meje naj bi naredili priložnost za delo, sinergije in razvoj, a je bilo od vsega tega doslej le kup besed in dobrih namenov. Brezposelnost narašča pri nas in v Sloveniji, za mlade so perspektive vse bolj meglene. Kljub vsemu temu doživljamo občuten praznik dela, kar je videti iz velikega števila prireditev in pobud naših društev. Naj bo to spodbuda k boju za obrambo ogroženih pravic delovnih ljudi, naj bo zaveza za boljši jutrišnji dan mlade generacije. ZDA - Naftni madež dosegel ustje reke Mississippi V Mehiškem zalivu okoljsko opustošenje Obama ne bo dovolil novega črpanja nafte, dokler ne bo znan vzrok nesreče BANKE - Sinoči v Zgoniku občni zbor Zadružne kraške banke Zaradi krize nižji dobiček, vendar se je rast nadaljevala ZGONIK - Člani Zadružne kraške banke (ZKB) so sinoči v zgoniškem šport-no-kulturnem centru opravili letni občni zbor, na katerem so odobrili potek in rezultate lanskega poslovanja in delno prenovili upravni odbor. Banka je ustva- rila skoraj 1,18 milijona evrov čistega dobička, kar je soliden rezultat glede na hudo finančno in gospodarsko krizo, ki je zaznamovala lansko poslovno leto. Kljub temu se je ZKB tudi lani širila, tako z mrežo svojih poslovalnic, kot z delova- njem, ki je doseglo vidno rast tako pri vlogah kot pri posojilih. Občni zbor je obnovil mandate trem dosedanjim odbornikom in izvolil še enega novega, tako da upravni odbor zdaj šteje 11 članov. Na 5. strani NEW ORLEANS - Naftni madež v Mehiškem zalivu je dosegel obalo Lou-siane, kjer grozi pravo okoljsko opustošenje s hudimi gospodarskimi posledicami. Bela Hiša je napovedala, da do nadaljnjega ne bo dovolila novega črpanja nafte ob ameriški obali, dokler preiskava ne bo pokazala, kaj je bil vzrok za eksplozijo na naftni ploščadi. Nesreča je prekrižala račune predsednika Obame, ki je dovolil črpanje nafte ob obalah ZDA. Na 6. strani Prvi maj: intervju s tržaškim tajnikom Cgil Sincovichem Na 7. strani SSG: pozitiven obračun za leto 2009 Na 8. strani Usoda morskega parka še ni zapečatena Na 9. strani Goriški predor Bombi kamen spotike Na 12. strani »Za EZTS kradejo manjšinski denar« Na 13. strani OBVESTILO BRALCEM Zaradi današnjega praznika Primorski dnevnik jutri ne bo izšel. Naslednja številka dnevnika bo tako izšla v torek, 4. maja 2010. PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV MARINI G H I J POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO UL. CARSIA, 45 0PČINE (Nasproti gasilske postaje) Tel. 040/213579 Fax 040/2159742 e-mail: info@kralj.it Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču PROFESIONALCI SLUHA ISTITUT0 ACUSTICO P0NT0NI že 20 let na Vašo razpolago Dobava opreme ASSL-INAIL Informacije za izpolnitev dokumentov za pridobitev priznanja invalidnosti Pregled sluha - audiometrija Slušni aparati nove generacije vvireless in bluetooth Nova tinnitus terapija (proti zvonenju v ušesih) Brezplačni pregledi na domu Brezobrestno financiranje j—j TRST - Agencija 1 ISTITUTO ACUSTICO Združen z A PONTONI Ulica Giulia, 17-Tel. 040 358971 TRST - Agencija 2 www.istitutoacusticopontoni.it - info@isthutoacusticopontoni.it Trg Sv. Jakoba, 22/B - Tel. 040 3720949 Agencija v Gorici Ul. Marconi 3/B - Tel. 0481 30030 2 Sobota, 1. maja 2010 ALPE-JADRAN, DEŽELA / SLOVENIJA - Ob tradicionalnem postavljanju mlajev, budnicah, kresovih in zborovanjih Ob prazniku dela zahteve za znižanje brezposelnosti Velik problem predstavlja tudi zaposlovanje za določen čas - V rudarskih revirjih budnice LJUBLJANA - V Sloveniji ob tradicionalnih sestavinah mednarodnega praznika dela, kot so postavljanje mlaja, priprave na kurjenje kresov, delavske budnice in zborovanja, tokrat izstopajo pozivi sindikatov k socialnem dialogu, ki je po njihovi oceni na najnižji točki. Zahtevajo rešitev problema brezposelnosti in nasprotujejo predlogom pokojninske in delovnopravne reforme. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v poslanici ob 1. maju zapisal, naj bo letošnji praznik dela v znamenju odločenosti za izboljšanje položaja zaposlenih in njihovih družin. "Časi so za nas vse zahtevni, a če stopimo skupaj v podporo tistih, ki našo pomoč najbolj potrebujejo, in ohranimo družbeno povezanost in solidarnost, bomo iz krize izšli močnejši," je poudaril. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevajo, naj politiki rešijo problem brezposelnosti, mladim dajo boljšo perspektivo na trgu dela, upokojencem pa zagotovijo varno starost in dostojne pokojnine. Opažajo, da je v Sloveniji vedno večja socialna kriza, ki po njihovih ocenah meji na socialno bombo tik pred eksplozijo. Delo predstavlja človeku uresničitev samega sebe, je za STA dejala predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak. Če je mlad človek brezposeln, to zanj po besedah Fikfakove pomeni "najhujšo frustracijo ne le na poti osamosvojitve, temveč tudi na poti samouresničitve". Izpostavlja tudi vprašanje začasnega dela. Številni mladi so zaposleni le za določen čas, v takšnih zaposlitvah pa se je zelo težko samouresničiti, ker je negotovost prevelika, je poudarila. Tudi različne raziskave so pokazale, da je največja verjetnost za bolezen ali celo smrt prav v skupini pogostih iskalcev zaposlitve, pravi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela. Če za osnovne psihološke potrebe vzamemo avtonomnost, kompetentnost in pripadnost, se vsaj avtonomnost in kompetentnost lahko pomembno zadovo-ljujeta skozi delo, je dejal Boštjan Bajec z oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Če je posameznik brezposeln, psihološki potrebi po avtonomnosti in kompetentnosti težje zadovolji, če pa je brezposeln dlje časa, se tudi težje vrne v zaposlitveni ritem, ker "zapade v rutino nedela", opozarja Bajec. Zadnja kriza je izkazala pohlep lastnikov, zlasti tistih, ki so ob zgodovinskem preobratu na hitro obogateli in izčrpavajo podjetja, je za STA povedal zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Filozofske fakultete. V Sloveniji imamo ob klasičnem proletariatu po njegovih besedah še številne kategorije, ki jih delavski boj ne zajame. Vedno več je dela za določen čas, vedno več je samozapo-slitev, vedno več ljudi dela več služb hkrati, da lahko preživijo, opozarja. Izpostavil je tudi delavce migrante, ki so "novodobni sužnji", ter veliko število brezposelnih. "Prvi maj je priložnost za kompleksen razmislek o socialni po- dobi slovenske družbe, ni pa več klasičen praznik, kot je bil," opaža Repe. "Počasi dobiva novo vsebino, ki pa še ni domišljena in ne dorečena," meni. V zasavskih rudarskih revirjih 1. maj praznujejo vse od leta 1890. "Morda je to najbolj naš od vseh praznikov," je dejala etnologinja v Zasavskem muzeju v Trbovljah Jana Mlakar. Na praznik najprej že zgodaj zjutraj zaigra delavska godba, "pleharji", kot jim pravijo. "Brez delavske budnice si ne moremo predstavljati 1. maja," pravi Mlakarjeva. Prebivalci rudarskih kolonij svoje domove okrasijo z venčki zelenja in "v tem pogledu je 1. maj morda nekoliko nadomestil veliko noč", ocenjuje. Med značilnimi sestavinami praznovanja je tudi kurjenje kresov na okoliških vzpetinah na predvečer praznika. V Zasavju je imela vsaka kolonija svojega. Značilna hrana na delavskih manifestacijah v Zasavju so postali žemlja in "konci", kot kranjskim klobasam rečejo na tem območju. Kar zadeva nezaposlenost, je bilo na Zavodu za zaposlovanje marca prijavljenih skoraj 100.000 brezposelnih, kar je približno 35.000 več kot v enakem obdobju lani. V začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji približno 16.000 ljudi, ki so prejeli minimalno plačo v višini slabih 600 evrov bruto. Praznik dela je v Sloveniji kot državni praznik uzakonjen od leta 1948. (STA) LUKA KOPER - Poslovanje v letu 2009 Zaradi slabitev poslovno leto končali s 66 milijoni evrov izgube Če ne bi bilo slabitev, bi bilo poslovanje pozitivno - Letos pričakujejo dobiček KOPER - Luka Koper je po podatkih revidiranega poročila o poslovanju, ki so ga nadzorniki obravnavali včeraj, lani na ravni skupine dosegla 66 milijonov evrov izgube. Za 13 milijonov evrov slabši poslovni rezultat od objavljenega v nerevidira-nem poročilu o poslovanju je po besedah prvega moža družbe Gregorja Veselka posledica dodatnih slabitev. Vrednost vseh slabitev se je s prvotnih 44 milijonov evrov tako povzpela na skoraj 57 milijonov evrov. Po besedah predsednika nadzornega sveta Janeza Požarja bi Luka Koper, če ne bi bile opravljene slabitve, v lanskem letu poslovala s sedmimi ali osmimi milijoni evrov dobička. "Glede na krizo in upoštevaje, koliko je luka uspela v teh časih ustvariti, smo precej zadovoljni," je dejal Požar. V letošnjem letu se po besedah Ve-selka nadejajo pozitivnega poslovnega rezultata. Podrobnosti o poslovnih prihodkih v tem letu bodo po njegovem znani po objavi četrtletnega poročila o poslovanju, ki ga bodo nadzorniki obravnavali na prihodnji seji. Veselko včeraj ni želel pojasniti, kaj namerava Luka Koper z delnicami Intereurope. Kot je dejal, je strategija upravljanja finančnih naložb, ki so jo nadzorniki včeraj obravnavali, poslovna skrivnost in stvar uprave. Prav tako ni želel komentirati navedb, da je delnice Intereurope strategija opredelila kot tiste naložbe, ki niso strateškega pomena. (STA) GLAVNA DIREKCIJA ZA JAVNE FUNKCIJE M-LIGh I .>, 11 - ■: I ■. !-■ .1, FTJdJ VJHIIU GILL'4 Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina namerava dodeliti mesto Direktorja službe za odnose z EU in evropsko integracijo Glavne direkcije za mednarodne odnose in odnose z EU; delovna pogodba zasebnega prava za določen čas. Tekst razpisa bo objavljen v Uradnem listu Dežele (B.U.R.) dne 5. maja 2010, na voljo tudi na spletni strani Dežele http://www.regione.fvg.it. GLAVNI DIREKTOR Dr. Augusto VIOLA TRST - V torek v Slovenskem klubu Kam gre SKGZ in z njo slovenska manjšina? TRST - Osem vprašanj za Rudija Pavšiča oziroma kam gre Slovenska kulturno-gospodarska zveza in z njo slovenska manjšina. To je naslov torkovega večera (začetek ob 20.30) v Slovenskem klubu v Trstu (Gregorčičeva dvorana), na katerem bo glavna pozornost namenjena predlogom krovne organizacije za premostitev finančne stiske glavnine manjšinskih ustanov. A tudi potrebi po drugačni in bolj smotrni porazdelitvi finančnih prispevkov, ki jih manjšina letno dobiva iz Rima in Ljubljane. Pavšič bo uvodoma odgovarjal na vprašanja novinarja Primorskega dnevnika San-dorja Tenceja, v razpravo se bo potem vključilo občinstvo. Vodstvo krovne manjšinske zveze je na zadnji seji ponudilo v javno razmišljanje kar nekaj predlogov. Prvi zadeva smotrnejšo porazdelitev javnih prispevkov, Rudi Pavšič sledijo predlogi za zmanjšanje števila t.i. primarnih manjšinskih organizacij, združitev beneških časnikov Novi Matajur in Dom, nove odnose med glasbenimi šolami na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji in nenazadnje za en sam vsemanjšinski večnamenski center Slovencev v središču Trsta. Skratka kar nekaj konkretnih predlogov, ki - kot menijo pri SKGZ - ne smejo ostati za štirimi zidovi. Kriza v letu 2009 upočasnila priseljevanje v Slovenijo LJUBLJANA - Finančna in gospodarska kriza je v letu 2009 upočasnila priseljevanje v Slovenijo, hkrati pa pospešila odseljevanje iz nje. Kot ugotavljajo statistiki, se je vpliv krize začel odražati na priseljevanju od drugega četrtletja dalje, potem ko se je v prvih treh mesecih lani v Slovenijo priselilo 10.000 tujcev, kar je največ doslej. Tujci se v Slovenijo priseljujejo zaradi dela in zdaj, ko ni dela, je večje tudi odseljevanje iz Slovenije. Število tujcev, ki jih je med aktivnimi prebivalci v Sloveniji približno osem odstotkov, se je v zadnjem letu dni zmanjšalo za približno 10.000 na 60.000. Priseljevanje tujcev v Slovenijo se je začelo povečevati po vstopu v EU leta 2005. Samo v zadnjih dveh letih se je število prebivalcev Slovenije na račun selitvenega prira-sta povečalo za približno 30.000, torej za manjše slovensko mesto. Na prvi dan leta 2010 je imela Slovenija 2.046.976 prebivalcev. Med njimi je bilo štiri odstotke tujcev. Hartmut Mehdorn pripravljen sodelovati pri sanaciji železnic LJUBLJANA - Nekdanji prvi mož nemške železniške družbe Deutsche Bahn Hartmut Mehdorn je po besedah premiera Boruta Pahorja pripravljen sodelovati pri sanaciji Slovenskih železnic. Dokončna odločitev o sodelovanju bo "padla" v sredini maja, po sestanku Mehdorna z nadzornim odborom, vodstvom in sindikati železnic, je dejal Pahor. "Potrebujemo človeka, ki ima izkušnje, vizijo, je pragmatičen, praktičen, operativen in ki se želi dokazati," je po skupnem ogledu železniške postaje v Ljubljani z Mehdornom poudaril Pahor. Po njegovih pojasnilih so se na včerajšnjem srečanju dogovorili, da se po majskem srečanju, ko bodo jasni vsi odgovori na vsa vprašanja, dogovorijo, da začnejo sodelovati takoj. "Slovenske železnice želimo narediti moderne, za potniški in tovorni promet, želimo jih umestiti v evropsko infrastrukturo in vidimo jih kot sestavni del velikega logističnega centra," je dejal Pahor. Kot je pojasnil Mehdorn, bodo zdaj sodelovali s predstavniki železnic, v kratkem pa bodo predstavili predloge za sanacijo, nato pa bo seveda z delom tudi začel. Poudaril je, da v Sloveniji ni zato, da bi zaslužil, temveč zaradi dobrih odnosov in ker želi pomagati. (STA) GLAVNA DIREKCIJA ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI Služba za razvoj turističnega sektorja v Deželi (tKlÖNE AUT0W4MÄ Fmvu viMrifl, ciuuL OBVESTILO O OBJAVI RAZPISA Obveščamo, da z odlokom št. 0456/Prod/Ssstr z dne 31. marca 2010 Glavne direkcije za proizvodne dejavnosti - Službe za razvoj turističnega sektorja v Deželi je bil odobren in izdan Javni razpis za leto 2010 za sodelovanje na zaključnih preizkusnih izpitih za dosego habilitacije za opravljanje poklicne dejavnosti TURISTIČNEGA VODIČA. Javni razpis je bil objavljen v deželnem Uradnem listu FJK (B.U.R.) št. 15 z dne 14. aprila 2010. Obveščamo, da bo po tej objavi odprt rok za predstavitev sprejemih prošenj za sodelovanje na zaključnih preizkusnih izpitih za dosego habilitacije za opravljanje zgoraj omenjene poklicne dejavnosti. Rok za predložitev prošenj zapade dne 14. maja 2010. Podrobnejše informacije so na voljo na uradni spletni strani Dežele: www.regione.fvg.it pod rubriko "consulta" v sekciji "bandi e avvisi della Regione", kjer lahko dobite vso dokumentacijo v zvezi z zgoraj omenjenim izpitom. Trst, april 2010 DIREKTOR SLUŽBE Dr. Alessandro Zacchigna KOROŠKA - Namesto upokojenega Ernesta Gröblacherja Hanzi Mikl Na čelu kmetijske zbornice ponovno koroški Slovenec CELOVEC - Na položaju direktorja Kmetijske zbornice za Koroško bo tudi po odhodu Ernesta Gröblacherja v pokoj koroški Slovenec. S 1. majem namreč nastopa službo kot novi direktor zako-nosko urejenega stanovskega zastopstva Hanzi Mikl iz Ločila pri Podkloštru. Kot najbolj razpoznavni lastnosti novega direktorja je predsednik kmetijske zbornice Walfried Wutscher včeraj na tiskovni konferenci izpostavil mednarodne izkušnje in znanje jezikov. Čezmejno sodelovanje, da je tudi povezovalni člen med dosedanjim in bodočim direktorjem, je še dejal Wutscher. Za oba velja, da poznavanje jezika soseda vnašata v vsakodnevno delo in življenje. Odhajajoči direktor Ernest Gröblacher je zbornico vodil od leta 1984 do svoje upokojitve s koncem aprila, ko se je na tiskovni konferenci na sedežu kmetijske zbornice uradno poslovil in predal posle svojemu nasledniku. Predsednik zbornice Wutscher je ob tej priložnosti še enkrat poudaril velik pomen večjezičnosti tudi na področju kmetijstva in gozdarstva. (I.L.) od |eve Ernest Gröblacher, Walfried Wutscher in Hanzi Mikl med predajo ključa tAc s.a.s. GRUDEN MATEJ & C. SESLJAN 24/1 - TEL. 040.299259 * POTOVALNI URAD w _ Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com \ 00. Dotik tajskje že io Let v V pORtOROZl W^TfAiU tempelj dobrega počutja Največji center za tradicionalno tajsko masažo in naravno nego obraza in telesa v Evropi. k- LifeClass HOTELS & SPA LifeClass Hotels a Spa, Obala 33, 6320 Portorož, Slovenija Brezplačna tel. št . 800 788 839 ■ www.lifeclass.net 4 Sobota, 1. maja 2010 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Majhna srečna družina Vojko Flegar / Igor Bavčar je v šestih mesecih lani zaslužil 157 tisoč evrov (bruto) plače in dobil skoraj 30 tisoč evrov nagrade. Ni slabo, 30 tisoč evrov na mesec, a na prvi pogled tudi ne tako zelo veliko. Pa vendar - omenjeni je toliko zaslužil (pa že, če je dobil celo nagrado) v času, ko je podjetje, ki ga je vodil, koprski Istrabenz, kot riba na suhem hlastalo po vsakem evru, njegovi bančni upniki pa mrzlično iskali možnosti, kako od pol milijarde evrov terjatev kar največ spraviti na varno. Pravzaprav to, kolikšen delež posojil bodo banke rešile iz Istrabenzovega brezna, še danes ni jasno, je pa zato bolj ali manj zanesljivo, da delničarji Istra-benza oziroma novo vodstvo finančnega holdinga Bavčarja odškodninsko ne bodo tožili. Menda so jih pravniki prepričali, da bodo krivdo bivšemu predsedniku uprave na sodišču skrajno težko dokazali. Boško Šrot je, kakor se je prav tako izvedelo ta teden, ob svojem odhodu iz Pivovarne Laško dobil 152 tisoč evrov odpravnine. Mu je pač pripadala po pogodbi in verjetno so pravniki ugotovili, da Šro-tove terjatve do podjetja, ki ga je vodil štiri leta, ni mogoče spodbijati. Vsaj za zdaj ne, a morda se to vendarle še spremeni. Šrot, ki je laško pivovarno oziroma skupino prav tako kot Bavčar Istrabenz zadolžil za približno pol milijarde evrov, je namreč kazensko ovaden in v primeru obsodbe bi najbrž moral odpravnino vrniti. Toda tudi slednje bi komajda kaj spremenilo grenko spoznanje prenekaterega državljana, da se naj- bolj razvpita slovenska menedžerska (pogovorno »tajkunska«) prevzema razpletata »v korist storilcev« in v pretežni meri v škodo davkoplačevalcev (saj so dobršen del kreditov Istrabenzu in Pivovarni Laško odobrile državne banke). Toliko bolj, ker je zdaj že očitno, da so se odgovornosti za Bavčarjevo in Šrotovo delo znebili tudi vsi njuni nadzorniki, med njimi oba predsednika nadzornih svetov: Janko Kosmina se je iz Istrabenza poslovil brž, ko se je ta začel potapljati, Anton Turnšek pa iz pivovarne ta teden. Oba sta nemoteno odšla, čeprav sta vsa leta nenadzorovanega zadolževanja vodila nadzorna sveta podjetij (Turnšek pa je razen v »matičnem« sedel še v nadzornem svetu Istrabenza) in čeprav sta oba kot bivša direktorja osebno izbrala svoja naslednika. V sistemu, kjer dobivajo letne šestmestne nagrade, odgovornost in slabe rezultate pa »socializirajo«, slovenski menedžerji letajo visoko, ker vedo, da zaradi zlatih padal ne bodo padli nizko, je ob tem v Dnevniku zapisal Primož Cirman. Kar je nemara slišati malce cinično, v bistvu pa je samo ugotovitev. Luka Koper, novogoriški Hit, koprska Intereuropa, ljubljanski Petrol ... , sama para-državna podjetja (kakršna sta bila ob Bavčarjevem in Šrotovem prevzemu vodilne vloge tudi Istrabenz in Pivovarna Laško) in skupno še nekaj sto milijonov evrov lukenj, dolgov ali nasedlih naložb - odgovarjati pa ni bilo treba doslej nikomur. Ne kazensko in ne odškodninsko, čeprav kazenski zakonik in zakon o gospodarskih družbah (ter obligacijski zakonik) odgovornost vodstva podjetja razmeroma natančno opredeljujeta. »V Sloveniji je prišlo do učinka, ki se mu pravi small happy family, mala srečna družina. Splete-jo se pač vezi med nadzorniki in upravami. Te na eni strani oblikujejo visoke nagrade za nadzornike, ti nadzorniki pa seveda podpišejo bajne pogodbe z upravami. /.../ Tudi to, čemur pravimo tajkunizacija, se je zgodilo, ker so menedžerji pomešali vlogo menedžerjev in lastnikov,« je pred več kot pol leta v nekem intervjuju dejal gospodarski minister Matej Lahovnik. Po tistem je vlada nominalno sicer močno omejila menedžerske prejemke v državnih podjetjih, ni pa videti, da bi ljudi zanje izbirala kaj bistveno drugače, kot so jih prejšnje, predvsem pa, da bi resno mislila z njihovo odgovornostjo. Slovenija čez dobra dva tedna pričakuje uradno vabilo za vstop v »klub razvitih« OECD, ena zadnjih - in najvišjih - ovir na tej poti pa je bila zagotovitev transparentnega sistema upravljanja državnih podjetij oziroma lastniških deležev države. Z ustanovitvijo posebne agencije, ki jo mora parlament v ponedeljek še potrditi, bo ta odstranjena. A le formalno, kajti samo dejstvo, da se bo upravljanje z različnih institucij in ministrstev preselilo pod eno streho, še ne zagotavlja neodvisnosti in »odpornosti« na politične in druge pritiske. In posledično še manj, da bo tisti, ki jim bo popustil ali zlorabil svoj položaj, kdaj moral tudi odgovarjati. SLOVENSKI PROGRAM RAI - Drevi Dokumentarni film Aleksandrija, ki odhaja Danes bo Slovenski program RAI ob 20.50, po televizijskem dnevniku predvajal dokumentarni film Aleksandrija, ki odhaja. Dokumentarni film v koprodukciji televizije Vi-tel in Goriškega muzeja je nastal februarja 2009 v Alek-sandriji. Rdeča nit filmske pripovedi je razgibana družinska zgodba osrednjega sogovornika, Gilberta Ci-vardija. Nanjo so pripeta številna pričevanja, ki iz različnih zornih kotov osvetljujejo zgodovino aleksan-drinstva in pod pročeljem sodobne Aleksandrije odkrivajo sledi svetovljanskega mesta, kakršnega so v 19. in 20. stoletju doživljale primorske izseljenke v Egiptu. Aleksandrinke so ženske in dekleta, ki so v 19. in 20. stoletju odhajale v Egipt, kjer so služile pri bogatih, večinoma evropskih družinah. Film osvetljuje njihove navade in dnevno rutino, njihov odnos z delodajalci in drugimi, ki so jih v tem okolju srečevale, njihove poti v urbanem tkivu, njihove sledi na ulicah mesta. Avtorja dokumentarnega filma sta Vesna Humar in Ivo Saksida. SLOVENSKI PROGRAM RAI - Jutri Vabilo v gledališče s predstavo SSG Zaljubljeni v smrt Jutri vas na Slovenski televiziji RAI po TV dnevniku vabijo v gledališče. Ob 20.55 bo na sporedu posnetek gledališke predstave Zaljubljeni v smrt, ki jo je napisala Tamara Matevc, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa v prejšnji sezoni režiral Samo M. Strelec. Zgodovinski okvir gledališke postavitve je tragična življenjska in ljubezenska zgodba Danice Tomažič, Pinkove sestre in pisatelja ter intelektualca Stanka Vuka. Delo Tama-re Matevc Zaljubljeni v smrt, ki je nastalo tudi kot poklon pisatelju Fulviu Tomizzi, obravnava v originalnem dramskem ključu njuno ljubezensko zgodbo, ter njun odnos v tragičnem zgodovinskem kontekstu, dotika se naše zgodovine in vprašanj, ki se vežejo na takratni in na današnji čas ter na našo sodobno tržaško slovensko družbo. V predstavi nastopajo Miranda Caharija, Nikla Pe-truška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte in Lara Komar. Predstava je pri občinstvu sprožila vrsto različnih reakcij, od zelo pozitivnih do zelo kritičnih ocen, vsekakor bo zdaj priložnost, da si jo prvič ali mogoče vnovič ogledate. PISMA UREDNIŠTVU Občni zbor ZKB V zvezi s četrtkovim odgovorom predsednika ZKB na moje pismo glede datuma občnega zbora ZKB, bi dodal sledeče. Če se upravni odbor točno zaveda pomena prvomajskih predvečerov in se jih udeležujejo tudi sami odborniki, bi se moral izogniti datuma 30. aprila. Ali so letos odborniki utegnili prisostvovati na spominskih svečanostih in na občnem zboru ZKB? Glede pripravljalnih del za organizacijo občnega zbora mislim, da ima ZKB vse značilnosti in možnosti, da lahko finančno premosti organizacij -ske težave in zunanje akterje. Predstavitev datuma občnega zbora na sedmih področnih srečanjih s člani ni sprejemljivo opravičilo. Kot sem že po- udaril, še vedno smatram, da je prišlo do spodrsljaja. Kar pa se tiče zdrah, jih nisem in tudi jih ne maram ustvarjati. Moje je bilo le opozorilo, da izbira datuma 30. aprila je bila verjetno nepremišljena in upam, da se take napake ne bodo več ponovile. Trditev, da je ustvarjanje problemov med nami Slovenci postalo res skorajda šport, se mi zdi res pretirana, ker vsi stremimo za rast in uveljavitev naše narodne skupnosti in v ta krog mislim, da spada tudi ZKB. Bruno Rupel TV KOPER - Danes V oddaji Brez meje gostja Luigia Negro V današnji oddaji Brez meje bo Mitja Tretjak gostil Luigio Negro, ki je med Slovenci v Italiji poznana kot neutrudna kulturna delavka, ki si s svojim delovanjem prizadeva za ohranjanje in promocijo tako slovenščine kot rezijanščine. Je predsednica kulturnega društva Roza-janski dum in si lahko šteje v čast, da je bila januarja lani izbrana za Osebnost Primorske, naslov, ki so ji ga podelili bralci Primorskih novic in gledalci Televizije Koper. Oddaja bo na sporedu danes ob 18. uri na TV Koper. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Igre na srečo Igrati na srečo ali hazardira-ti pomeni staviti denar ali drugo materialno vrednost na dogodek, ki se bo zaključil v kratkem času in nima vnaprej jasnega izida, z namenom da si pridobimo dodaten denar ali materialne dobrine. Nekatere igre na srečo zakon dovoljuje, drugih ne. V različnih državah je različno. Podatki kažejo, da je Italija po porabi denarja pri dovoljenih hazardnih igrah, stavah in loterijah prva na svetu. Vsak italijanski državljan uporabi za igre na srečo nad 500 evrov letno. V italijanskih južnih deželah pa oddeli-jo za take igre kar do 6,5 % svojih dohodkov. Od leta 2006 do leta 2007 se je tako italijanski strošek za stave in igre povečal za skoraj 20%. K temu bi bilo treba dodati še ogromna sredstva, ki obeležujejo nedovoljene stave in jih nadzoruje organizirani kriminal. Celotni pojav se je v zadnjih letih zelo povečal, še vedno raste in dosega neverjetno velike razsežnosti. Pri legalnih stavah in loterijah ima država prislonjen svoj lonček. V bistvu naj bi bile igre na srečo peta italijanska industrija, saj je že v razdobju od leta 2000 do 2006 zbrala 2% celotnega bruto domačega proizvoda (to je nad 42 milijarde evrov). Hkrati z denarjem pa narašča tudi število zasvojenih z igrami. Ob koncu leta 2004 je bila Italija na tretjem mestu na svetu med državami, kjer se veliko igra, pred njo sta bili le Japonska in Velika Britanija. Veliko ljudi se zaradi dolgov pri stava in igrah na srečo zateka k posojilom z oderuškimi obrestmi. Igre zvabijo najrazličnejše družbene sloje, največkrat pa so to najšibkejši členi družbe: skoraj polovica je ekonomsko slabo si-tuirani ljudi, več kot polovica je pripadnikov nižjih družbenih slojev, nad 66 odstotkov je brezposelnih. Glede na to, da so ti podatki stari nekaj let, je sedanja situacija bržkone še slabša. Seveda niso vsi, ki igrajo, hkrati tudi zasvojeni z igro. Teh naj bi bilo do kakih 3 %. V številkah to pomeni nad 700 tisoč ljudi. Nekateri nevrologi pa ocenjujejo, da je kom-pulzivnih igralcev nad dva milijona in da je ta številka v hitrem porastu. Tudi v drugih državah so raziskave pokazale, da je z igro zasvojenih med 1-3% vseh, ki igrajo. Številka tistih, ki jim zloraba igre škodi, narašča z naraščanjem števila iger, ki so na razpolago in z omogočanjem daljšega časa za igranje. Italijanska vlada je v zadnjih letih organizirala za javnost nove in pogostejše oblike iger na srečo. Leta 1997 je, dotlej samo eno tedensko žrebanje loterije in »su-perenalotta« postalo dvojno. Dve leti kasneje je bil dovoljen »bin-go«, finančni zakon je leta 2003 izdal dovoljenje za »slot machine«, podoben zakon je dve leti kasneje povečal število žrebanj na trikrat tedensko, uvedel stave »big match«, stave na spletu in leta 2006 povečal število stavnic in loterijskih igralnic. Možnosti za igre je že od leta 2006 kar petnajst, k desetim tedenskim moramo dodati še hitre loterije in hitre srečke, dvorane za bingo, v katerih so mogoče tudi konjske stave, slot machine, stavnice in stave na spletu s predplačanimi karticami. Država, kakor že rečeno, ima pristavljen svoj lonček in pridno »kasira« milijarde evrov, ki se k njej stekajo od stav in iger. To je vse, kar država počne v zvezi z igrami, razen izdajanja zelo blagih (preblagih) opozoril, ki naj bi informirala in vzgajala, zlasti mladino. V ta namen je bil celo izglasovan zakon, po katerem naj bi bil del državnega dohodka iz loterij namenjen višjim srednjim šolam. Ekonomski časopis Il sole 24ore je izračunal, da je za leto 2007 pripadlo vsaki višji srednji šoli za vzgojo in informiranje o hazardu in igrah po 15,30 evra. Dodatni komentar ni potreben. Italijanska težnja v zvezi z javnimi igrami je torej bolj usmerjena v skrb za inkaso v državno blagajno, manj pa v preučevanje morebitnega negativnega učinka na prebivalstvo. Sicer, kakor poroča Il So-le24ore, bo v tem letu Snai SpA. (Societa nazionale agenzie ippic-he), ki nadzoruje stavnice in loterijske igralnice, poskrbela v boju proti patološkemu igranju za opozorilo nevarnosti pri igri. Novo znamko (Gioca per vincere) si je zamislil znani Oliviero Tosca-ni, pod črno-belo tarčo je rdeče bel napis, ki označuje nevarnost, da pri igri izgubiš vse, namesto da bi zmagal. Tako naj bi skušali odvračati igralce od neprimerne igre na srečo. Zdi se, da so ljudje zasvojeni z igrami težje ozdravljivi kot pa oni, zasvojeni z mamili. Po vsem povedanem lahko ugotovimo, da ni vsako igranje že odvisnost. Mnogim pomeni igra na srečo le zabavo in sprostitev; lahko pa prerase v patologijo. V pravo bolezen, ki je skrita, na zunaj ne kaže znakov, s časom pa povzroča hude težave. Problemi nastanejo na psihološki ravni, lahko tudi na telesnem, družinskem, družbenem in delovnem področju. Raziskovalci razvrščajo odvisnost od iger na srečo v dve vrsti. Za eno je značilna akcija, za drugo pa beg. Pri prvi je vznemirjenje, ki ga prinaša igranje, nekakšna omama v pričakovanju zmage, tisto, kar učinkuje kot mamilo. Pričakovanje zmage je še bol vznemirljivo (adrenalinsko) v skupinah po več igralcev. Druga oblika odvisnosti od iger pa je beg, pri katerem skuša oseba pozabiti in zatreti življenjske težave. V tem primeru posameznik raje igra sam, brez soudeležencev v igri. Združenje psihiatrov iz ZDA določa deset značilnosti, po katerih prepoznamo odvisnost od igre na srečo. O odvisnosti govorimo, kadar ima posameznik vsaj pet takih značilnosti. Npr., ko je človek povsem prevzet od igre, z igranjem prezaposlen in načrtuje nove načine, kako priti do denarja z igro. Druga značilnost je toleranca: oseba potrebuje vse več denarja, da bi dosegla zaželeno vznemirjenje. Tretji znak je kriza, ki se kaže z nezadovoljstvom in razburjenostjo ob poskusih, da bi oseba zmanjšala pogostnost igranja. Trenutek, ko igre pomenijo beg pred problemi, depresijo, slabim razpoloženjem itd.... Najbolj tipičen znak za odvisnost od iger je gonja, ko se igralec, ki izgublja, vrača, da bi ponovno pridobil izgubljeno. Naslednji znak je laganje znancem in bližnjim o tem, kako daleč je kdo zabredel v svoji odvisnosti. Kakor pri mnogih drugih odvisnostih se tudi pri tej pojavijo nezakonita dejanja, s katerimi želi odvisnik priti do novega denarja. Odnosi v družini, v službi in v družbi se pri odvisnikih od iger na srečo zelo poslabšajo, celo do mere, da zapravijo svoje bližnje in službo. K problematiki iger na srečo se bomo še vrnili. Zaradi kratkovidnosti naše družbe se namreč premnoge javne televizijske oddaje že vsakodnevno usmerjajo v pridobivanje denarja z igrami na srečo, s kvizi, ki to dejansko niso, in celo z oddajami za otroke, pri katerih je glavna vrednota zmagovalne postavke vedno in samo denar, (čeprav sicer oddan v dobrodelne namene). (jec) / GOSPODARSTVO Sobota, 1. maja 2010 5 BANKE - Na sinočnjem letnem občnem zboru v Zgoniku Člani ZKB odobrili lansko poslovanje in obnovili vodstvo Kljub z globoko krizo zaznamovanemu letu je banka poslovala uspešno in nadaljevala širjenje ZGONIK - Člani Zadružne kraške banke (ZKB) so sinoči v zgoniškem šport-no-kulturnem centru opravili redni letni občni zbor, na katerem so potrdili rezultate lanskega poslovanja banke, izpolnili nekaj formalnih obveznosti in izvolili štiri člane upravnega odbora, potem ko so odobrili predlog o povečanju števila upraviteljev na enajst. Kot je v poročilu upravnega odbora povedal predsednik Sergij Stancich, je banka kljub globoki finančni in gospodarski krizi tudi lani poslovala pozitivno in ustvarila 1.179.370 evrov čistega dobička. Glavni vzrok za znižanje poslovnega rezultata glede na leto 2008 je bilo lansko izredno skrčenje razlike med pasivnimi in aktivnimi obrestnimi stopnjami, razlike, ki je glavni vir zaslužka iz bančne dejavnosti. Banke so namreč posredniki med varčevalci in posojilojemalci, kar pomeni, da plačujejo varčevalcem obresti na njihove vloge, medtem ko posojilojemalcem zaračunavajo obresti na posojila. Prve so po pravilu nižje, druge pa višje in s tem si banka ustvarja dohodek. Če se razlika med obrestmi na depozite in obrestmi na kredite zmanjša, banka seveda zasluži manj. To zmanjšanje zaslužka je bilo pri ZKB še posebej izrazito, ker banka ni želela pretirano znižati obresti na depozite svojih članov in strank, saj je dala prednost njihovim koristim. K temu je treba prišteti še težave nekaterih posojilojemalcev, predvsem podjetij, pri odplačevanju kreditov zaradi učinkovanja gospodarske krize. Stopnja tveganih kreditov se je sicer lani zvišala v celotnem bančnem sistemu, torej je šlo za splošen pojav, ki mu je ZKB razmeroma dobro kljubovala, saj se je obseg tveganih ali težko izterljivih posojil lani glede na leto 2008 zmanjšal za 5,2 odstotka. Skupno maso podeljenih posojil je banka lani glede na leto prej povečala za 12,8 odstotka, največjo rast pa so dosegla hipotekarna posojila (+17,2%). Neposredne vloge so se povečale za 11,8 odstotka, pri čemer izstopa rast naložb varčevalcev v hranilna pisma (+419,7%), in presegle skupno vrednost 358 milijonov evrov, medtem ko je skupna vrednost posojil dosegla 310,8 milijona evrov. »Nenaden in hiter upad obrestnih mer je žal imel negativne učinke,« je opozoril Stancich. »Kljub temu, da naša banka beleži znaten porast posredovanih sredstev (za skoraj 13%), je močan upad čistih obresti, tako absolutno kot relativno, povzročil 2,4 milijona evrov izpada dohodka in je glavni vzrok za močno znižanje poslovnega dobička.« Zadnjega dne lanskega leta je imela banka nekaj čez 59,3 milijona evrov či- Delovno predsedstvo občnega zbora, spodaj člani bančne zadruge KROMA stega premoženja, kar je za dva milijona ali 3,5 odstotka več kot leto prej. Podrobneje je lanski poslovni obračun orisal generalni direktor banke Alessandro Podobnik, medtem ko je poročilo nadzornega odbora prebral njegov predsednik Stevo Kosmač. Predsednik Stancich je ob koncu svojega poročila, v katerem je podobno orisal lanska dogajanja v banki in širše na gospodarskem in bančnem področju s po- sebnim ozirom na zadružne banke, predlagal naslednjo porazdelitev čistega dobička, ki so ga člani odobrili: 70 odstotkov v zakonske rezerve, 3 odstotke v vzajemne sklade za razvoj zadružništva, 50 tisoč evrov v dobrodelni sklad in preostali znesek (268.430 evrov) še v zakonske rezerve. Občni zbor je pozdravil predsednik deželne zveze zadružnih bank Giuseppe Graffi Brunoro, ki je zelo pohvalil rezultate banke in člane pozval, naj bodo ponosni GIBANJA - V Italiji 1,5%, v Trstu 2,3% Aprila izrazitejše segrevanje inflacije TRST - Po prvi in nedokončni oceni zavoda Istat se je stopnja inflacije v Italiji aprila povzpela na najvišjo raven v zadnjih dvanajstih mesecih. Glede na mrec so se življenjski stroški zvišali za 0,4 odstotka, glede na lanski april pa za 1,5 odstotka. Marca je bila medletna inflacija 1,4-odstotna. Največ je k segrevanju inflacije prispeval energetski sektor z naftnimi derivati, saj se je npr. bencin v enem letu podražil za 16,7 odstotka. Posledično je prišlo do največjih mesečnih podražitev na področju transporta (+1,2%), gostinskih in hotelskih storitev (+1,1%) ter stanovanja, vode, elektrike in goriv (+0,6%). Nespremenjene pa so v primerjavi z letošnjim marcem ostale cene obleke, obutve in komunikacij. V letni primerjavi je prišlo do največje rasti indeksov pri poglavju transport (+5,4%), ostale dobrine in storitve (+2,8%) in izobraževanje (+2,5%), medtem ko sta se znižala in- deksa komunikacije (-0,7%) in živila in nealkoholne pijače (-0,1%). V Trstu je inflacija aprila dosegla 2,3-odstotno stopnjo, medtem ko je bila v mesečni primerjavi z 0,2 odstotka pol manjša kot v državnem povprečju. Glede na lanski april so se zmanjšali le stroški v poglavju komunikacije, medtem ko so največjo rast dosegle cene v poglavju transport (+6,7%). V mesečni primerjavi ima negativni predznak samo indeks gostinske in hotelske storitve (-2,5%), najbolj pa sta zrasla indeksa poglavja transport (+1,3%) in stanovanje, voda, elektrika in goriva (+1,0%). V Sloveniji so se življenjski stroški aprila glede na marec zvišali za odstotek, medletna inflacija pa je dosegla 2,3 odstotka (enako kot v tržaški občini in veliko več kot v italijanskem povprečju). V območju 16 držav evra pa je bila povprečna letna inflacijska stopnja aprila 1,5-odstotna, torej enaka kot v Italiji. Družba Generali ohranila visok rating S&P TRST - Standard&Poor's je potdril oceno kreditne zanesljivosti družbe Assicura-zioni Generali in jo ohranil na ravni AA- s stabilnim izgledom. Kot so v ratinškem poročilu zapisali v S&P, kaže družba krilatega leva »soliden konkurenčni položaj, dobiček in kapitalizacija pa sta v skladu s pričakovanji«. »Izgled je stabilen in potrjuje naša pričakovanja, po katerih bo družba Generali ohranila svoj zelo trden kreditni profil,« so še zapisali v agenciji S&P. Odstopil predsednik tržaške industrijske cone TRST - Včeraj je nepričakovano odstopil predsednik zavoda za tržaško industrijsko cono EZIT Mauro Azzarita. Vzrok za njegovo odločitev (še) ni znan, dejstvo pa je, da je Azzarita v preteklih mesecih ostro kritiziral lokalno politiko, ker da ni sposobna rešiti dolgotrajnih problemov tržaškega industrijskega območja. V reško pristanišče prihaja strateški partner TRST - Prvi mož reškega pristanišča Denis Vukorepa je potrdil, da bo do konca leta v hrvaško pristaniško družbo oziroma v njen kontejnerski terminal prišel strateški partner. Čeprav se v hrvaški javnosti omenja največji kitajski ladjar, družba Cosco, ki že dela v reškem pristanišču, pa po Vukorepovih besedah strateški partner ne bo ladjar, ampak eden od večjih svetovnih terminalistov. Zanimanje je do zdaj pokazalo 12 interesentov. Po izbiri stratega bodo izpeljali 60 milijonov evrov vredno naložbo v kontejnerski terminal. In kaj prihod tujega strateškega partnerja na Reko pomeni za Luko Koper? Prej dobro kot slabo novico, odgovarjajo v Luki Koper. Koper in Reka imata sicer podobno gravitacijsko območje, a imata različne operativne in logistične povezave z zaledjem. Pomemben strateški partner bi verjetno vzpostavil neposredno ladijsko povezavo v Jadranu, kar pomeni več kontejnerjev v območju in s tem tudi priložnosti za Koper. Koper in Reka si konkurirata pri kontejnerjih, generalnih in delno sipkih tovorih, zaradi rafinerije pa ima Reka primat v pretovoru nafte. Lani je bilo v Kopru pretovorjenih 343.165 kontejnerskih enot (TEU), na Reki pa 130.740. EVRO 1,3315 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 30.4. 29.4. ameriški dolar 1,3315 1,3256 japonski jen 125,81 124,76 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,0878 38,8390 59,0650 9,0484 38,7577 59,0090 II lUMjIVa 1 ULJlla danska krona rvritancKi ti int 7,4425 0,87030 7,4421 0,86785 UlILCIlOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna \J,0/ \JD\J 9,6217 7,8445 noffnii lN v mfawxmjr ivitfri dzv>r¡¡r>¡ ia vieiiavrsfTTW frifnirtrili i fot ti - Pati 69/m 7H Q4Q&4294 Reiinvmifti - Ptíek 6 P lnapri vodnjaku AL POZZO Igrate lahko tudi ob NEDELJAH PROSEK 140-Tel. 040/225286 Nabrežina Kamnolom, 23/H 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it KO ■ Tel. WO 21$2\\ ■ ZAPRTO OB ČETRTKIH Bar Kanarin na Opčmah Voščimo vsem vesel I. Maj! IMMOBILIARI Mira Bole cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it ŽIVEL PRVI MAJ! PRAZNIK DELA! Ul. Grado, 64 - TRŽIČ (iO) zraven Kinemaxa OPČINE, DUNAJSKA c. 50/A Tel. 040 212147 Tel. 0481-40469-43423 • Fax 0481-40570 www.pahor.it • e-mail: info@pahor.it BAR Slcidoleda^i " PEKARNA ■ SLAŠČIČARNA Toffe po naročilu Bazovica - Ul, Jqo Qfurfpn, 01 -TpI, 040,£?6MT / ŠPORT Sobota, 1. maja 2010 18 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu BAVISELA - 17. izvedba »tržaškega dneva proti dolgočasju« Jutri praznik tekačev od Gradišča do Trsta Včeraj zbrali 7.500 prijav - Danes na nabrežju Trofeja Adriaker v organizaciji ŠD Mladina i ftt ROLKANJE Na tržaškem nabrežju 95 rolkarjev Odhodi in starti MARATON ob 7.00 odhod avtobusov s Trga svobode (nasproti železniške postaje); ob 8.55 start oseb s posebnimi potrebami; ob 9.00 start 11. Evropskega maratona POLMARATON ob 8.00 odhod avtobusov s Trga svobode (nasproti železniške postaje); ob 10.15 start 15. Polmaratona dveh gradov NETEKMOVALNI TEK ob 9.00 odhod avtobusov s Trga svobode (nasproti železniške postaje); ob 10.45 start 17. Bavisele Sejem športne opreme na tržaškem nabrežju KROMA Višek Bavisele je vse bližji: jutri bodo ob 9.00 iz Gradišča startali tekmovalci 11. Evropskega maratona, v Devinu se jim bodo pridružili še tekači 15. Polmaratona dveh gradov, od Miramarskega gradu do Velikega trga pa bo tekmovalce spremljala raznobarvna množica udeležencev 17. izvedbe netekmovalne Bavisele. Do poznih popoldanskih ur so včeraj zbrali že 7500 prijav, v središču Maraton na Pomorski postaji pa bodo vpise sprejemali še danes do 20.00. Vzdušje Bavisele sicer že preveva predvsem na športnem sejmu Bavisela Sport Expo in na drugih športnih prireditvah. Danes bo v jutranjih urah srečanje motociklistov in 4. Waterthlon (ob 9.30), ob 11.00 bo start Regate brez meja, ob 15.30 pa sprinterska tekma v organizaciji ŠD Mladina. Športni dan se bo v večernih urah zaključil s koncertom Irene Fornaciari (ob 21.00) in ognjemetom (ob 23.00). Jutri, 2. maja pa bo ob tekaških preizkušanjah tudi 18. regata Bavivela s startom ob 9.00, od 10.00 do 18.00 pa bo odprt sejem športne opreme. Skratka: niz prireditev proti dolgočasju! Danes bo v sklopu Bavisele tudi 6. Trofeja Adriaker KO Sprint mesta Trst v organizaciji ŠD Mladina. 95 rolkarjev iz Italije, Slovenije in Hrvaške bo na tržaškem nabrežju merilo moči v sprintu, ki bo veljal tudi kot prva preizkušnja ita-liajnskega pokala. Tekmovalcev kriške Mladine bo največ, in sicer 23, med njimi pa bo tudi Mateja Bogatec, lanska svetovna prvakinja v tej disciplini in zmagovalka svetovnega pokala. Tekmovanje bo na vrhunski ravni, saj bo ob svetovni prvakinji nastopil tudi svetovni prvak, Italijan Alessio Ber-landa. Razveseljivo je, da bo na tržaškem sprintu nastopilo tudi veliko mladih rolkarjev. Kvalifikacijski del se bo začel ob 15.30, nato pa bodo sledili finalni dvoboji. Lani sta se prvega absolutnega mesta veselila Hrvatica Nina Broznič (letos je nastopila tudi na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvu v smučarskem teku) in Italijan Alessio Berlanda. Največ zmag ima še vedno kriški rolkar David Bogatec, in sicer štiri, Mateja Bogatec pa je zbrala zmage na prvih treh preizkušnjah. ŠAH - SP Anand obdržal točko prednosti SOFIJA - Branilec naslova Indijec Vis-wanathan Anand je po peti partiji dvoboja za šahovskega svetovnega prvaka v Sofiji obdržal točko prednosti pred izzivalcem, Bolgarom Veselinom Topalovom. Slednji je igral z belimi figurami, a po 44 potezah iztržil «le» remi. Šesta partija bo na sporedu danes. PO ROMANDIJI - Nekdanji triatlonec Richie Porte (Saxo Bank) je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Romandiji. Avstralec je bil v švicarskem mestu Moudon najboljši na 23,4 kilometra dolgi vožnji na čas, drugi je bil Španec Alejandro Valverde (Caisse d'Epargne), tretji pa član Katjuše Rus Vladimir Karpec. Brajkovič se je uvrstil na 7. mesto. Rumeno majico vodilnega je oblekel Avstralec Michael Rogers (HTC-Columbia), ki je bil na kronometru četrti. MVP - LeBron James, superzvezdnik ameriškega košarkarskega moštva Cleveland Cavaliers, si je še drugo leto zapored prislužil nagrado za najkoristnejšega igralca (MVP) lige NBA. ROKOMET - Tržaški Pallamano Trieste bo danes (ob 18.30) v tržaški športni palači na Čarboli na prvi finalni tekmi končnice za napredovanje v elitno A-ligo gostil Brixen. EDERA - Tržaški hokejski prvoligaš na rolerjih Edera bo jutri na domačem ko-talkališču pri Svetem Ivanu v Trstu, v prvi tekmi končnice za naslov državnega prvaka, gostil Asiago Vipers. HYERES - Včeraj se je zaključila regata za svetovni pokal v francoskem jadralnem središču Hyeres. V olimpijskem razredu 470, v katerem sta 31. mesto zasedla Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, sta prvo mesto obdržala Francoza Charbonnier/Meyer Dieu. Na drugo mesto sta po finalni regati za kolajne (medal race) napredovala Italijana Zan-donà/Zucchetti, tretje mesto pa je pripadlo švedski posadki Dahlberg/Ostling. Koprčan Gašper Vinčec, edini slovenski finalist, je po finalni regati v razredu finn osvojil peto mesto (62 točk). BAVISELA - Andro Merku' Dipiazza bi na cilju izjavil Na cilju tekačev ne bo pričakala samo kolajna in bogato obložena okrepčevalnica, vendar tudi znani tržaški radijski voditelj in kabaretist Andro Merku. Tudi letos se bo s ciljne arene na Velikem trgu oglašal po radijskih valovih, kjer bo intervjuval tekmovalce, pred njihovim prihodom v cilj pa bo pred mikrofon najbrž povabil športne delavce in pa politike. Slovenski kabaretist bo obenem dopolnjeval komentar Giuliana Re-bonatija s poročanjem projekcije končnega časa in z drugimi zanimivimi podatki. Merku, ki že vrsto let sodeluje na Baviseli (po nekaj letih je Radio Punto Zero spet uradna radijska postaja prireditve), svoje poročanje rad obogati s kakim smešnim »kabaretskim« prijemom, med spremljanjem dogajanja v cilju pa zelo rad opazuje ljudi, jih posluša in izkušnje rad strne tudi v prizore, ki jih nato vključi v svoje kabaretske nastope. Kaj boste spraševali tekače na cilju? Zanimivi bodo predvsem komentarji tistih tekačev, ki bodo prvič pretekli traso maratona. Menim, da je s psihološkega vidika proga zelo zanimiva, saj se okolje neprestano spreminja. V vlogi radijskega voditelja sodelujete tudi pri Barcolani. Katere so razlike med obema tržaškima športnima prireditvama? Obe prireditvi imam rad, saj sta mi oba športa zelo všeč. Jadram navadno z Bertijem Brussom, ki me še uči; ko imam nekaj prostega časa pa tudi zelo rad tečem po Krasu. Obe prireditvi sta zanimivi; ker pa sem Tržačan in ljubim morje, mi je Barcolana bolj blizu. Seveda ima tudi Bavisela svoje vrline in dobre lastnosti. Res pa je, da je Bavisela manj naporna z mojega zornega kota; za Bar-colano že veliko tednov pred viškom pripravljamo oddaje in intervjuje. Radi tečete: ali bi se udeležil torej Bavisele? Če bi bil prost, bi zelo rad pretekel netekmovalni tek. Moj šport pa je košarka, ki jo še zdaj enkrat ali dvakrat tedensko rekreativno igram pri Bregu. Med osebnostmi, ki jih oponašate, je kdo tudi tekač? Mislim, da se je župan Dipiazza že udeležil Bavisele, če se ne motim tudi Salvatore Porro. Veliko tekačev pa imam predvsem med kolegi. Kaj pa bi rekel župan Dipiaz-za na cilju? »Glejte, prav zdaj, ko ga ne potrebujem, je res velik!« Jaz bi ga osuplo vprašal: »Na kaj mislite, gospod župan?« »Na konsenz vendar!« bi mi odvrnil. (V.S.) NOGOMET - V A-ligi Roma navija za Lazio Inter se bori za osvojitev »trojčka« - Roma v Parmi - B-liga: Triestina v Crotoneju ROMA NAVIJA ZA LAZIO - Boj za naslov lahko privede do res paradoksalnih situacij. Tako bodo ta konec tedna navijači Rome navijali za Lazio. Prav zasovraže-ni mestni tekmec je najbrž zadnja ekipa, ki lahko prepreči Interju osvojiti ponoven naslov italijanskega prvaka. Za Mourinhove varovance bi lahko postal mesec maj 2010 najbolj nepozaben mesec v zgodovini kluba, saj v naslednjih treh tednih bi lahko črnomodrim uspel trojček: osvojiti v isti sapi ligo prvakov, italijansko prvenstvo in italijanski pokal. V dveh pokalih je Inter že v finalu, kjer bo igral proti Bayernu oziroma Romi, medtem ko mora v prvenstvu v zadnjih treh krogih braniti dve točki prednosti ravno tako pred Romo. Sicer nekoliko nerazumljiva odločitev, da bo Roma v tem krogu igrala dan pred Interjem, bi lahko bila velika prednost za branilce naslova. Prednost je celo dvojna: Inter bo že vedel za izid tekmeca, a kar je najbolj pomembno, Lazio bo že vedel za rezultat Atalante. Rejevo moštvo je še v boju za obstanek, a ima v tem trenutku šest točk naskoka nad Atalanto, ki bo svojo tekmo odigrala v nedeljo popoldne. Ko moštvu iz Bergama ne bi uspelo zmagati, bi bil Lazio praktično že rešen in bi se torej lahko na večerni tekmi proti Interju tudi »sprijaznil« s porazom, ki bi imel kot pozitivno posledico ravno to, da ne bi pomagali Romi do osvojitve naslova, kar bi bilo za navijače Lazia res težko prebavljiva grenka pilula. Inter bo proti Laziu igral z najboljšo možno postavo, saj vse do 22. maja (razen »intermezza«, to se pravi finala italijanskega pokala, ki bo v Rimu v sredo 5. maja) se bodo lahko koncentrirali na boj za naslov. Trener Rome Ranieri je prepričan, da se bo Lazio maksimalno potrudil za zmago, Reja bo vsekakor igral s standardno postavo in dvojico Rocchi-Floccari v napadu. LIGA PRVAKOV IN OBSTANEK - Ta vikend v boju za četrto mesto ne bo prišlo do nobenih sprememb, saj bosta tako Sampdoria proti Livornu kot Palermo v Sieni imela lahko delo, tudi Juventus v Catanii naj bi imel olajšano pot do zmage, ker so domači igralci že rešeni. Na dnu razpredelnice pa bo bistvenega pomena tekma med Atalanto in Bologno. Atalanta ima prednost domačega igrišča, Bologna pa prednost štirih točk na lestvici. Moštvo iz Bergama lahko torej le z zmago še upa na obstanek v ligi. FANTANOGOMET - Sampdoria proti Livornu ne bi smela imeti težav, torej niti vratar Storari. Pod manjšim pritiskom naj bi bili tudi branilci Balzaretti (Palermo), Chiellini (Juventus) in Ga-staldello ter Lucchini (oba Sampdoria). Za vezno vrsto in napad pa je bolje izbrati igralce ekip na tekmah, kjer bo padlo pre-ce golov. Asamoah (Udinese), Seedorf (Milan) in Liverani (Palermo) ter Borriello (Milan), Pazzini (Sampdoria) in Miccoli (Palermo) bi lahko prinesli kar nekaj točk. NOGOMETNE STAVE - Vse več je tekem brez kotacije. Med tistimi, na katere lahko še stavite, naj bi bile dokaj enosmerne v Rimu (zmaga Interja je vredna 1,45), Sieni (zmaga Palerma - 1,40), Genovi (zmaga Sampdorie - 1,14) in Vero-ni (zmaga Napolija 1,80). Stava over 2,5 je skoraj nujna v Sieni (1,67), stava gol pa v Milanu za tekmo Milan - Fiorentina (1,72). Triestina je v Crotoneju (upravičeno) skoraj brez možnosti, saj je zmaga domačih vredna 1,95, gostov pa 4,60 (neodločen izid je vreden 2,60). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Parma - Roma 1:3, (ob 20.45) Milan - Fiorentina 3:2; jutri (ob 15.00) Atalanta - Bologna 1:1, Bari - Genoa 1:3, Cagliari - Udinese 3:3, Catania - Juventus 1:2, Chievo -Napoli 2:4, Sampdoria - Livorno 4:1, Siena - Palermo 1:4, (ob 20.45) Lazio - Inter 0:1. TRIESTINA V GOSTEH - Triestina bo danes ob 15.30 igrala v Crotoneju proti ekipi, ki se še bori za končnico za napredovanje. Trener Triestine Arrigoni se zaveda, da bo današnja naloga zelo zahtevna, tudi zato ker je nasprotnik v formi, kar gotovo ne velja za Tržačane. Kljub temu mora Triestina z zobmi iztržiti vsaj točko, ki bi lahko bila neobhodno potrebna v boju za obstanek. Direkten obstanek, ki pa bo dosegljiv le v primeru vsaj osmih do devetih osvojenih točk v zadnjih petih krogih. Težave s poškodbami v tržaškem taboru počasi premoščajo. Ob Siligardiju, ki je že končal sezono, bo še odsoten Colombo, medtem ko je Pasquato diskvalificiran. Trener naj bi ga nadomestil z Vol-pejem, igralcem s podobnimi značilnostmi. V obrambi se vrača Scurto, torej bo četverica branilcev standardna. Trener domačih Lerda nima pretiranih težav s postavo, v napadu pa bo zaupal Ginestri in Gabionetti, ki sta v zadnjem obdobju prispevala levji delež zadetkov Crotoneja. Verjetna postava Triestine: Caldero-ni, Nef, Cottafava, Scurto, Sabato, Gorgone, DAversa, Gissi, Testini, Volpe, Della Roc-ca. Sodil bo Giancola iz Vasta. Na Roccu sta se ekipi razšli pri začetnem izidu 0:0. (I.F.) B-LIGA: Ancona - Grosseto 1:1. V SLOVENIJI - Izidi: Drava - Hit Gorica 2:4, Interblock - Nafta 1:1, Domžale - Olimpija 1:2, Luka Koper - Maribor 0:0, Celje - Rudar 0:0. / ŠPORT Sobota, 1. maja 2010 19 ODBOJKA - V državni moški B2-ligi Tržaška Televita tudi matematično izpadla VBU - Televita 3:2 (25:19, 17:25, 23:25, 25:23,15:10) TELEVITA: Bassi 8, Corazza 25, Kante 9, Mari 24, Rigonat 2, Slavec 7, Matevž Pe-terlin (libero), Riolino 3, Špacapan, Vatovac, Veljak. Trener Franko Drasič. V anticipirani tekmi je sinoči v Vidmu Televita osvojila le točko, obenem pa tudi izpadla iz B2 lige, saj je Sisley zanjo zdaj nedosegljiv, tudi če bi v preostalih dveh tekmah ne osvojil niti točke. Enajsto mesto Televiti seveda na noben način ne more več uiti, kar ji daje veliko možnosti, da bi jo ponovno vključili v državno ligo tudi v naslednji sezoni. Tekma se za Televito ni začela najbolje: v prvem setu je bil VBU v vodstvu od vsega začetka (8:4, 16:11), naši odbojkarji pa so igrali preveč medlo, da bi se lahko domačinom enakovredno upirali. Zagrešili so kar 16 napak (med temi je bilo tudi veliko servisov), tako da je bil poraz res neizbežen. Povsem drugačen je bil razplet v drugem, ko je Televita takoj povedla in nato svojo prednost do konca še večala. Tudi tretji je bil stalno v rokah Te-levite in VBU je zaostanek omilil šele v končnici. Naši odbojkarji so bili tako že zelo blizu gladke zmage, vendar se jim - kot že večkrat letos - niti tokrat ni izšlo: ob tehničnih time outih so imeli lepo prednost (8:5 in 16:11), vodili so že tudi z 19:14, a niso znali zajeziti odločnega odpora domačinov, ki so si seveda želeli zmagati v deželnem derbiju, obenem pa si skušali zagotoviti vsaj 12. mesto (Bian-cade so imele pred tem kolom enako število točk, a na papirju lažji razpored tekem). Trener Drasič je na vse načine skušal obdržati prednost, pomagale pa niso ne minute odmora ne menjave in domača ekipa je stanje v setih izenačila. V zadnjem nizu so naši od-bojkarji zaigrali demotivirano, saj jim je bilo jasno, da so zapravili lepo priložnost za zmago. Od rok jim ni šlo več nič in VBU se je zasluženo lahko veselil zmage, ki je seveda izključno prestižnega pomena. Tekma vsekakor ni bila na visoki tehnični ravni (kar je glede na položaj obeh ekip na lestvici tudi razumljivo). V prvih setih je končno dobro zaigral Mari, ki pa je v nadaljevanju, zlasti v zadnjem setu, spet pokvaril dober vtis, Corazza je sicer prispeval največ točk, a je tudi veliko grešil. Solidno so naši odbojkarji zaigrali v drugi liniji, slabši pa so bili v bloku in so premalo napadali s centrov, da bi lahko večkrat presenetili domačo obrambo. Do konca prvenstva, ki se za Televito res ni rodilo pod srečno zvezdo, saj so ji usodo velikokrat krojile tudi poškodbe, manjka še eno kolo, ki ga bo naša ekipa odigrala prihodnjo soboto na domačem igrišču, kjer se bo od navijačev skušala posloviti z dobrim nastopom, saj lahko zaigra povsem neobremenjeno. V Gradežu deželni olimpijci in Tina Maze s trenerjem Andreo Massijem V Gradežu se je v ponedeljek zvečer zbrala smetana deželnih športnikov. Večera »Trenutki življenja 2010« (Momenti di vita) v organizaciji Andree Rinaldija, Stefana Ceinerja in Roberta Tessarija so se udeležili vsi deželni olimpijci, ki so nastopili na letošnjih olimpijskih igrah (odsoten je bil samo skakalec Sebastian Colloredo), med katerimi je bil tudi dobitnik bronaste kolajne Alessan-dro Pittin (na sliki tretji z leve). Častna gosta sta bila tudi Goričan Andrea Massi in dvakratna dobitnica olimpijske kolajne Tina Maze. Prijeten večer so dopolnjevali posnetki in pogovori z olimpijci, perspektivnimi mladimi smučarji in nekaterimi trenerji. KOŠARKA - Jutri prva polfinalna tekma D-lige v Portogruaru Kontovel proti izkušeni in »pretepaški« ekipi Jan Godnič (Kontovel) KROMA Po dveh tednih premora in priprav bodo Kontovelovi košarkarji jutri končno spet na igrišču za prvo polfinalno tekmo končnice D-lige. Ob 17.30 se bodo v Portogruaru v beneški pokrajini spoprijeli z izkušeno domačo vrsto, ki je doslej v prvenstvu izgubila vsega dve tekmi in je tako kot Gerjevičevi varovanci opravila svoj posel v četrtfinalu (proti Foglianu) že v dveh srečanjih. »Znajo igrati košarko in so hkrati pretepaška ekipa. Tako kot mi lahko igrajo z desetimi, enajstimi možmi in taktično so dobro pripravljeni, saj imajo v obrambi razne neugodne variante. Na domačem igrišču med drugim praviloma računajo na glasno podporo številnega občinstva,« svari Kontovelov krmar Mario Gerjevič, ki je med nasprotnikovimi posamezniki omenil v prvi vrsti krilna centra Chiesurina in Corradinija, najnevarnejši zunanji igralci pa so play-makerja Munaron in Zorzi ter branilca Sgorlon in Zardini. Vprašljiv je sicer nastop veterana Griona (krilo), ki naj UMETNOSTNO KOTALKANJE - 31. goriška vrtnica Poletovci prvi na društveni lestvici Preteklo soboto in nedeljo so Poletovi kotalkarji nastopili v Novi Gorici na tradicionalni tekmi za Goriško vrtnico. V sobotnem delu tekmovanja so najprej nastopili tekmovalci v skupinah D in E, v katerih so Danjel Sedevcic, Sara Gregori in Nastja Perhavec zasedli prvo mesto, Petra Debelis pa drugo. Isti dan so v tekmovalnih skupinah tekmovali v kratkih programih. Za poletovke je bila to letos prva tekma, kar se je pri izvajanju krepko poznalo: nenavaje-nost na tekmovanje in trema sta bila razloga za številne napake, kakršnih na treningih običajno ne delajo. Naslednji dan so v dolgih programih svoje uvrstitve znatno popravile: Katarina Jazbec je odvozila program skoraj brez napake, a z nekoliko boječim in neprepričljivim izvajanjem ni uspela povsem prepričati sodnikov, ki so ji dosodili 6. mesto. Na 4. oz. 5. mesto sta se med mlajšimi mladinkami uvrstili Valentina Scamperle in Martina Debernardi, med mladinkami pa sta bili Astrid Zozetto prva, Karen Richter mestom je tekmovala daleč pod svoji-pa četrta. Trema je na žalost popolno- mi sposobnostmi, saj je letos izredno ma izdala Valentino Budin, ki je tek- napredovala in bi bila s čistim izvaja- movala v skupini starejših deklic: z 18. njem lahko takoj pod vrhom. ne bi igral, saj si je poškodoval koleno in je v prvem krogu končnice spremljal tekme soigralcev s tribune. Kontovelci bodo - v popolni postavi in primerno pripravljeni - na gostovanje odpotovali z avtobusom (kar je proti San Vitu prineslo srečo), povratno tekmo bodo igrali doma pri Briščikih prihodnjo soboto, 8. maja, ob 20. uri. DEZELNA C-LIGA Zadnji krog odločilen za Bregove košarkarje Zadnji krog rednega dela deželnega prvenstva C-lige bo odločilen za Bregove košarkarje. Kot znano se zanje lahko sezona konča že drevi, če zasedejo končno 10. mesto, možna scenarija pa sta tudi uvrstitev v play-off in pristanek v play-outu (če bi bili 11.). Kakorkoli že, Krašovčevi varovanci morajo danes (začetek ob 18.30, sodnika Spessot iz Gradišča ob Soči in Valentina Marusig iz Tržiča) v gosteh premagati že izpadli videmski CUS (18 točk), hkrati pa upati, da kateri izmed konkurentov, ki imajo po 30 (Ardita, UBC) oziroma tako kot Breg 28 točk (Cervignano, CBU, Muggia), izgubi. V primeru, da bo po današnjih tekmah več ekip delilo skupno uvrstitev, pa se bo začelo mrzlično obračunavanje raznih kombinacij, vezanih na izide medsebojnih spopadov. Bregovi fantje (brez Haskica in Lokatosa) bi morali biti drevi v vsakem primeru bistveno bolj motivirani kot gostitelji, ki slonijo pretežno na zunanjih igralcih Boninu, Parisot-tu, Fantoniju in Savinu. Brežanom bi lahko danes odločilno pomagali košarkarji Bora Radenska (24), ki se bodo ob 18.30 v Žavljah (sodnika Kla-mert iz Trsta in Sabbadini iz Vidma) spoprijeli z Venezio Giulio (28). Če Martini-jevi fantje že vedo, da bodo na končni lestvici 12. in da jih v edinem krogu play-ou-ta s prihodnjim tednom čaka Fagagna, pa varovanci bivšega Borovega trenerja Men-guccija 40 minut pred iztekom rednega dela tako kot Dolinčani še visijo med play-offom, direktnim obstankom in celo play-outom. Glavna nosilca moštva sta lanska Borova člana branilec Furigo in center Monticolo, poleg njiju pa tudi play-maker Cerne (ex Jadran in Breg), bek Schina in krilni center Delise. Na tekmi zaradi službenega potovanja v Borovih vrstah predvidoma odsoten Marco Pilat. TENIS - B-liga Gajevci pred zelo težko nalogo Teniški igralci gropajsko-padri-ške Gaje bodo jutri na Padričah, v okviru prvenstva B-lige, gostili vodilno Al-bineo, ki je doslej zmagala na vseh tekmah. »Albinea je solidna ekipa. V glavnem igrajo mlajši igralci. Nekateri igrajo tudi za izbrano ekipo teniške zveze. S to ekipo smo že igrali pred dvema letoma in smo izgubili 4:2,« je dejal kapetan Gaje Aleš Plesničar. Gaja bo jutri igrala brez Pogačnika, na razpolago ne bo niti Milič. Gajevci bodo tako nastopili v postavi Aleš in Borut Plesničar, Paolo Surian ter Alessandro Alia. Aleš bo stisnil zobe in igral, čeprav ga še vedno muči poškodba rame. Ženska teniška ekipa Gaje bo v jutrišnjem krogu A2-lige prosta. NOGOMET - TURNIR DRŽAV Mehika boljša od Italije, danes finale TURNIR ROCCO - Polfinalna izida: Lazio - Colo Colo 0:3, Napoli -Milan 2:0. DANES, finale (ob 15.00 v Gradišču): Colo Colo - Napoli; za 3. mesto (ob 11.00 v Galjanu pri Čedadu): Lazio - Milan. TURNIR DRŽAV - Finale: Italija - Mehika 0:3; za 3. mesto: Hrvaška - Izrael 5:3 po 11-m (1:1). PROMOCIJSKA LIGA Praznih rok tako Dom kot Sokol Virtus - Dom 67:62 (20:20, 37:35, 52:48) DOM: Belli 5, Collenzini 4, Cej 17, Garra 9, Kos 5, Gratton 18, Kristancic 4, Zavad-lav 2, trener Jan Zavrtanik. SON: 26, PON: Nihče, 3T: Belli 1. Močno okrnjeni Domovci so v Trstu doživeli že četrti zaporedni poraz v končnici prvenstva, čeprav je bila ta ena izmed najboljših Domovih predstav v zadnjem obdobju. Tekma je bila vseskozi izenačena. Do-movci so se dobro upirali solidnim nasprotnikom. vendar prvič prišli v vodstvo šele sredi zadnje četrtine, v končnici pa so zaradi utrujenosti popustili (vseskozi so igrali v osmih zaradi odsotnosti Furlana, Čo-tarja, Voncine in Bona, ki je ravnokar postal oče). V napadu so izbirali pretežke rešitve in nasprotniki so to kaznovali z lahkimi protinapadi. Tekme je bilo konec, ko je devet sekund pred iztekom časa Cej zgrešil trojko za izenačenje pri izidu 65:62. V Do-movem taboru so namreč upravičeno razočarani, saj je bil nasprotnik čisto premagljiv. Tokrat je treba pohvaliti odlično predstavo Grattona in kapetana Ceja, ki se je vrnil po treh tekmah odsotnosti. Igralca sta skupaj dosegla kar 35 točk. (av) Mossa - Sokol 93:67 (27:18, 49:37, 73:47) SOKOL: Guštin 20, Rogelja 7, Umek 14, Piccini 9, Budin 15, Kocman 3, trener Emili. Tri točke: Budin 3, Umek 3, Guštin 2. Sokol je po pričakovanju izgubil v go-steh proti vodilni Mossi, igral pa je svojo najboljšo tekmo v tem play-offu. Nabrežinsko moštvo se je v Mošu predstavilo le s šestimi igralci, vseeno pa se je odločno vrglo v boj in bilo vsaj v prvem polčasu skoraj enakovredno gostitelju, ki v tem play-offu še ni izgubil tekme. Zaradi utrujenosti in pomanjkanja menjav pa so Emilijevi varovanci v drugem delu popustili, tako da je Mos-sa slavila visoko zmago. Za zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti je treba pohvaliti vse Sokolove igralce, predvsem pa Mateja Guština, ki je bil z 20 točkami najboljši strelec ekipe. (lako) NOGOMET - ZAČETNIKI TS Calcio - Pomlad 2:1 (0:0, 2:1, 0:0) POMLADIN STRELEC: Toffolutti. POMLAD: Paoli, Paolucci, Skivjani, Košuta, Žerjal, Ghersinich, Toffolutti, Bicocchi, Glavina, Kocman, Gregori P. (Gregori L.). Nogometaši Pomladi so se srčno borili in dali vse od sebe. Pomlad bo zadnjo tekmo turnirja Palma pri Svetem Sergiju igrala v ponedeljek, ob 17. uri proti Domiu. 20 Sobota, 1 maja 2010 ŠPORT / NOGOMET - V deželnih prvenstvih od elitne do 3. amaterske lige Padla bo najbrž že marsikatera odločitev Kras Koimpexza 2. mesto - Juventina, Vesna, Primorec in Zarja Gaja za play-off Jutri bodo v raznih deželnih prvenstvih na sporedu še predzadnji krogi. Vse ekipe naših društev bodo igrale na domačih igriščih. Le Primorje bo igralo v gosteh, sicer v Dolini proti Bregu. Tekme se bodo jutri začele ob 16.30. ELITNA LIGA - Za Kras Koimpex (54 točk) bi lahko bila jutrišnja tekma že odločilna. Če rdeči premagajo zadnjeu-vrščeni Sarone (16) in Pro Cervignano ne zmaga v gosteh proti San Luigiju, bo Kras matematično drugi in se bo uvrstil v play-off za napredovanje v D-ligo. Za ves zamejski nogomet bi to bil zgodovinski rezultat, saj se ni še nobena ekipa naših društev uvrstila tako visoko. Pri Krasu bosta odsotna poškodovani Cipracca in diskvalificirani Bertocchi. Naloga pa ne bo lahka, saj ima jutri Sarone še zadnjo možnost, da se lahko izogne zadnjemu mestu. Za furlansko ekipo pride v poštev le zmaga. Sodil bo Copetti iz Tržiča. V prvem delu je Kras zmagal 4:0. PROMOCIJSKA LIGA - Sovo-denjci (21) bodo gostili vodilni Gemo-nese (59), ki bo lahko že z neodločenim izidom praznoval napredovanje v elitno ligo. Pri belo-modrih bodo odsotni poškodovani Feri, Galliussi, Pacor in Burino ter diskvalificirana Sandy Kogoj in Trampus. Sodil bo Pordenončan Ka-pidani. V prvem delu je Gemonese zmagal 3:1. V boju za končnico prvenstva čakata Vesno (47) in Juventino (48) težka nasprotnika. V Križ bo prišla Pro Gorizia (31), ki se še bori za obstanek v ligi. Vesnin trener Veneziano ne bo imel na razpolago kaznovanega Bertocchija. Sodil bo Videmčan Iannacone. V prvem delu je Vesna v gosteh zmagala z 1:0. Po tekmi, ob 20. uri, se bodo na kriškem igrišču pomerili še kriški Gurenci in Dulenci. V Štandrež pa bo prišel Marti-gnacco (46), ki se še poteguje za play-off. V Juventininem taboru (v prvem delu so zmagali 2:0) so optimisti, saj bodo znova imeli na razpolago Furlana. Catanza-ro še ni okreval, Iansig pa ostaja pod vprašajem. Sodil bo Pordenončan Fabris. Jutri se bodo vse tekme začele ob 16.30. Na sliki nogometaš Primorja Edvin Brajnik, ki je pred kratkim odigral 250. tekmo v dresu proseškega društva KROMA 1. AMATERSKA LIGA - V Primor-čevem taboru so optimisti. »Če premagamo Isonzo, potem bi se lahko uvrstili v play-off. Odvisno bo, kako bodo končale ostale tekme,« pravi predsednik Darko Kralj. Isonzo ima 33 točk na lestvici in še ni matematično rešen. Pri Primorcu bo odsoten le Udina. Sodil bo Corsi iz Červinjana. 2. AMATERSKA LIGA - V ospredju bo derbi v Dolini (sodil bo Tržačan Argenti). Tekma pa bo pomembna le za Breg (35), ki mora še doseči obstanek v ligi, medtem ko je Primorje (46) že matematično na četrtem mestu. Pri Primorju ne bo diskvalificiranih Pipana in Puzzerja. Siccardi pa je poškodovan. Brežani bodo še naprej imeli na razpolago ožji izbor igralcev. Odsotni bodo Bussi, Pernorio, Lorenzo De- grassi in Suttora. V prvem delu je Pri-morje slavilo zmago z 1:0. Pomembno srečanje čaka tudi Zarjo Gajo (40), ki bo v Bazovici (sodil bo Scuttari iz Tržiča) gostila pe-touvrščeno Sistiano (39). Če se želijo rumeno-modri uvrstiti v play-off, morajo zmagati. Trener Di Summa ne bo imel na razpolago le Mihelčiča. Pri Si-stiani, ki je v prvem delu zmagala z 1:0, bosta odsotna standardna branilca Scher in Issich. 3. AMATERSKA LIGA - Mladost (28) se bo skušala od domačega občinstva posloviti na najlepši način. Z zmago seveda. Trener Kravos še naprej ne bo imel na razpolago Zottija in Čer-neta. V Doberdob prihaja Sagrado (32), proti kateremu so v prvem delu igrali neodločeno 1:1. (jng) 250. tekma Brajnika Edvin Brajnik, 32-letni nogometaš Primorja je v nedeljo, 18. aprila, ko je proseška enajsterica igrala v Podgo-ri in izgubila proti ekipi Piedimonte 4:1, odigral 250. prvenstveno tekmo v rde-če-rumenem dresu. O Edvinih nastopih v članski ekipi (od sezone 1995/96) smo obširno poročali ob priliki 100., 150. in 200. tekme, zato bi omenili le da je Edvin debitiral v članski ekipi24.9.1995na proseški Rouni, ko ga je takratni trener Nevio Bidussiposlal na igrišče v 62. minuti igre, da je zamenjal Petra Štoko. Tekma z Auroro (1.AL) se je končala 1:0 v korist Primorja. Strelec edinega zadetka je bil Marino Leghissa. V tej sezoni je Edvin igral le štiri tekme. V naslednji sezoni v promocijski ligi pa je stopil na igrišče šestkrat. V sezoni 1997/98 jepostal že standardni igralec, saj je odigral 21 tekem in dosegel tudi prvi in doslej edini gol in sicer19.10.1997na tekmi Maranese-Primorje, ki se je končala 3:0 v korist Prosečanov. V sezoni 1999/2000je bil na posodo pri Krasu, kjer je v 3.AL igral 15 tekem. V nasled-ji sezoni se je vrnil k Primorju in ostal zvest proseškemu klubu. V letošnji sezoni, kljub temu, da je v prvih štirih kolih igral tri tekme (Opicina,Chiarbola, Sistiana), se je v ekipo vrnil šele pred kratkim in sicer v 24. kolu (Esperia) in prišel v Podgori do 250 prvenstenega nastopa (181 tekem v 1.AL, 47 v promocijski ligi in 22 v 2. AL). Zanimivo je, da smo na teh tekmah doslej zabeležili le eno samo izključitev in sicer 16.3.2003 Santamaria- Primorje 3:1. V 14 sezonah igranja s proseško enajste-rico je Edvin imel kar 9 trenerjev in sicer Bidussija, Marassija, Pescatorija, Bertuccija, Di Summo, Sciarroneja, Massaia, Maurija in Guliča, ter šest predsednikov Kanteja, Pahorja, Bizjaka, Battija, Ukmarja in Zuppina. Bruno Rupel ODBOJKA - Deželne lige Tri ekipe zadnjič »doma« V predzadnjem krogu bodo pred domačim občinstvom igrali Olympia, Sloga in Kontovel - Sloga List v Tolmassonsu za matematični obstanek GABRIELA CAHARIJA Nekoč podajalka, zdaj zapisničarka Na domačih tekmah Konto-velove prve ekipe, kije v letošnji D-ligi presenetljivo na pragu uvrstitve v play-off (edini cilj je bil obstanek), redno piše zapisnik Gabriela Caharija. Gabriela, ki je v mladih letih nekaj let tudi sama igrala odbojko, a pri Sokolu in v vlogi podajalke, se letos prvič preizkuša kot zapisničarka. Pred tem pa je prav tako redno sledila Kontovelovim ekipam, v katerih je igrala njena hčerka Vera. »Sledila sem ji v vseh mladinskih prvenstvih od turnirjev miniodbojke dalje.« Kontovelova zapisničarka, ki je po poklicu knjižničarka, skuša biti pri ocenjevanju nastopov svoje hčerke vedno objektivna, tako da jo kritizira, če igra slabo, in pohvali, ko se izkaže. Gabriela je tudi prepričana, da imajo Kontovelke dobre možnosti, da se uvrstijo v play-off. »Dovolj je, da osvojijo še zadnje potrebne točke. Upam, da jim bo uspelo, v končnici pa imajo nato tudi proti Trivignanu možnost za uspeh, če bodo s psihološkega vidika in fizično dobro pripravljene. Navsezadnje so ga v prvem delu že premagale.« (T.G.) GABRIELINE NAPOVEDI Talmassons - Sloga List 3:1; Tarcento - Bor/Breg Kmečka banka 3:1; Sloga - S. Giovanni 3:0; Olympia Fer Style - Ferro Alluminio 3:0; Buia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 2:3; Kontovel - Buia 3:0; Azzano X - Govolley Kmečka banka 0:3 Danes bo na igrišče stopilo le sedem naših deželnih ligašev, saj je Val Imsa srečanje 25. (zanj zadnjega) kroga odigral že med tednom, Naš prapor pa je prost. Pred domačim občinstvom bodo igrali Olympia Fer Style in Sloga v moški C-ligi ter Kontovelke v ženski D-li-gi, vsi ostali pa bodo tokrat igrali v gosteh. Goriško Olympio Fer Style čaka tržaški Ferro Alluminio, ki je na lestvici le mesto pred njo in ni nepremagljiv. Jerončičevi fantje lahko v popolni postavi bolj izkušene nasprotnike presenetijo, morali pa bodo igrati konstantno. Prehiteti jih sicer ne morejo, z zmago pa bi verjetno ohranili vsaj končno 11. mesto. Precej težja bo danes naloga slogašev in Sočanov. Sloga se bo v Repnu pomerila s S. Giovannijem, ki si je že zagotovil nastop v play-offu. Svoje uvrstitve pa nasprotniki ne morejo izboljšati, tako da bi lahko bili mogoče manj motivirani, kar bi lahko naši odbojkarji izkoristili in tako dosegli prestižno zmago. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje pa bo igrala proti Buii, ki si lahko še vedno zagotovi tudi končno prvo mesto na lestvici in torej najboljše izhodišče v končnici. Naloga naše ekipe bo torej danes zelo zahtevna, tako da so možnosti za osvojitev točk minimalne. V ženski C-ligi bo Sloga List gostovala pri tret-jeuvrščenem Talmassonsu, za katerega igra tudi bivša slogašica Martina Coretti. V prvem delu so se naše od-bojkarice Furlankam odlično upirale in jim odščipnile točko, upajmo, da bodo podvig ponovile tudi tokrat. Slo-gašice pa ta teden zanima predvsem rezultat tekem njihovih zasledovalcev. Če bosta System Volley ali Reana ostala praznih rok, bi bile namreč matematično rešene ne glede na rezultat tekme proti Talmassonsu. Združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka bo svojo zadnjo tekmo v gosteh odigrala v Čenti, kjer bi lahko domačinke, ki so si pred dvema tednoma zagotovile obstanek, tudi presenetila, če bo igrala borbeno in odločno. Kljub temu, da je Tarcento Olympia Fer Style BUMBACA med prvenstvom zbral precej več točk, razlika med ekipama namreč ni tako velika. V ženski D-ligi bo današnji krog zelo pomemben za Kontovel, ki v boju za nastop v končnici za napredovanje potrebuje še štiri točke (če bo Rizzi seveda v zadnjih dveh tekmah gladko slavil). Bukavčeva in soigralke bodo gostile četrtouvrščeno Buio, ki si je prešnji teden zagotovila mesto v play-offu, svoj položaj na lestvici in torej tudi izhodišče v končnici pa lahko še izboljša, tako da bo gotovo igrala motivirano. V prvem delu je našo ekipo že premagala, tako da bo to za Kon-tovelke zahtevna preizkušnja. Možnost za šesto zmago pa ima Govolley Kmečka banka, ki bo gostoval v Azzanu X. Domačinke so prav tako že izpadle in so gotovo v dometu naše ekipe, kar so Petejanove varovanke dokazale že v prvem delu, ko so v Gorici slavile po tie-breaku. Glede na zadnje nastope, ko so točke odtrgale tudi višje postavljenim ekipam, smo prepričani, da bodo tudi tokrat naše odbojkarice dale vse od sebe. (T.G.) Domači šport Danes Sobota, 1. maj 2010 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Vidmu: CUS Udine -Breg; 18.30 v Žavljah: Venezia Giulia - Bor Radenska ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Fer Style - FerroAlluminio; 20.30 v Repnu: Sloga - PAV Natisonia; 20.30 v Buii: Buia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Čenti: Tarcento - Bor Breg Kmečka banka; 20.30 v Talmassonsu: Talmassons - Sloga List ŽENSKA D-LIGA - 20.15 pri Briščikih: Kontovel -Buia; 20.30 v Azzanu Decimu: Azzano X - Govolley Kmečka banka TENIS UNDER 16 ŽENSKE - 15.00 na Padričah: Gaja - TC Udinese UMETNOSTNO KOTALKANJE 15.00 na Opčinah, Pikelc: deželno prvenstvo SKIROLL DRŽAVNI POKAL - 15.30 v Trstu, nabrežje: Trofeja Adriaker v sprintu: v okviru Bavisele prireja ŠD Mladina Jutri Nedelja, 2. maja 2010 KOŠARKA DEŽELNA D-LIGA - 17.00 v Portogruaru: Portogruaro - Kontovel TENIS MOŠKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Albinea NOGOMET ELITNA LIGA - 16.30 v Repnu: Kras Koimpex -Sarone PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gemonese; 16.30 v Križu: Vesna - Pro Gorizia; 16.30 v Štandrežu: Juventina - Union Martignacco 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Trebčah: Primorec - Isonzo 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Dolini: Breg -Primorje; 16.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Sistiana 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Doberdobu: Mladost - Sagrado NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Roianese NAJMLAJŠI - 10.30 pri Domju: Domio - Pomlad UMETNOSTNO KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO 16.30 na Opčinah, Pikelc: deželno prvenstvo 13 Obvestila ZSŠDI obvešča, da je seja košarkarske komisije preložena na ponedeljek, 3. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu »I. Gruden« v Nabrežini. AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši in otroci, za smučarsko in tekmovalno sezono 2010/2011, ki bo na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek, 3. maja ob 18.30 uri. SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor v nedeljo, 9. maja 2010 v prostorih Gostilne BITA v Križu ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. SPDT organizira od 2. do 10. septembra letos izlet po Črni gori. Informativni sestanek in vpisovanje bo v četrtek, 6. maja ob 20. uri, v društvenih prostorih v Boljuncu. Ker je mest na razpolago omejeno, se čimprej prijavite! ŠPORTEL Tokrat o Devinovih kolesarjih Ponedeljkov Športel (ob 22.30 na TV Koper-Capodi-stria) bo kolesarsko obarvan. Voditelj oddaje Igor Malalan bo v koprskem studiu gostil predsednika SK Devin Daria Štolfo ter mlada kolesarja Petra Sossija in Erika Mozana, ki že nekaj let tekmujeta v devin-skem društvu. Športelovi sodelavci bodo obenem pripravili prispevke z odbojkarske tekme moške C-li-ge Olympie, nogometnih tekem Juventine ter derbija Breg-Pri-morje, moškega teniškega prvenstva B-lige Gaje ter prispevek s tekme v skirollu Mladine na tržaškem nabrežju. Konec oddaje bo kot ponavadi namenjen nagradni igri Poglej me v oči. / PRED 30 LETI JE UMRL JOSIP BROZ - TITO Sobota, 1. maja 2010 2 1 Dokler je bil Josip Broz živ, je krožila krilatica: »Mi smo Titovi - Tito je naš!« Po njegovi smrti se je uveljavila druga, še bolj absurdna: »Po Titu - Tito!« Že deset let pozneje je država, ki jo je ustvaril in kateri je avto-kratsko vladal, razpadla, njegovi biografi, posebno srbski, pa so kar tekmovali med seboj, kdo ga bo bolj očrnil: Tito je postal generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije zato, ker je v Moskvi Kominterni ovajal svoje »tovariše« in jih pošiljal v zapore NKVD-ja; med vojno je povzročil državljansko vojno s četniki, ker je hotel priti na oblast; da ne govorimo o povojnem času, ko se je krvavo maščeval nad resničnimi in možnimi nasprotniki, uvajal v Jugoslaviji režim stalinističnega tipa, in se po razkolu s Stalinom leta 1948 posluževal tipično stalinističnih metod, da onemogoči in-formbirojevce. O tem še kako zgo- radjordjevica, v katerih je presedel obdobje med letoma 1929 in 1934, ga ni zlomila. Nasprotno, še utrdila ga je v prepričanju, da je revolucionarna preobrazba družbe nujno potrebna. Na to prepričanje se je v poznejših letih, ko se je kot profesionalni revolucionar gibal med Dunajem, Moskvo, Parizom in Zagrebom, cepila še druga, da bo mogoče doseči te cilje samo znotraj močno disciplinirane komunistične partije pod vodstvom Sovjetske zveze. Tudi če v slednji ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti, in četudi je bilo treba zapirati oči pred številnimi grozotami stalinističnih procesov in čistk. Ko je bil po dolgem boju s svojimi tekmeci, boju, ki bi ga skoraj stal glavo, leta 1939 imenovan za generalnega sekretarja KPJ, je bil Walter že goden, da se preobrazi v Tita. Šel je skozi tolikšne preizkušnje, da je vedel, kako neizprosna je borba za oblast, in vorno priča Goli Otok. Poleg tega je Tito po prevzemu oblasti živel na veliki nogi, bolj razkošno kot večina evropskih monarhov, in s tem dajal slab zgled ter v marsičem prispeval k de-generaciji režima, ki je o sebi trdil, da je socialističen. Samoupravljane je bila farsa, neuvrščena politika pa izraz bolne ambicije človeka, ki je hotel blesteti na svetovni sceni, pri tem pa zanemarjal interese lastne države. Njegove notranjepolitične poteze so služile predvsem za to, da se je ohranjal na oblasti, tudi takrat, ko bi zaradi visoke starosti že zdavnaj moral iti v penzijo. Iz strahu, da bi ga kdo od »tovarišev« spodnesel, je uprizarjal čistko za čistko, pri čemer se, razen v nekaterih primerih, sicer ni posluževal stalinskih metod, temveč se je zadovoljil s tem, da je tekmece politično uničil. Kakor je dejal Aleksander Ran-kovic, ena od njegovih žrtev: »Ne glavo, ampak po glavi!« Tito je v zameno za doživljensko predsedstvo celo sprejel Kardeljevo ustavo iz leta 1975, ki je hotela spremeniti Jugoslavijo v konfederacijo in je dajala možnost posameznim republikam, da se od nje po lastni odločitvi odcepijo. Kakor se je tudi zgodilo. Vse te trditve niso brez zrna resnice. Še najbolj krivična se mi zdi tista, ki pravi, da je bil »Walter«, kakor so ga imenovali v Kominterni, navaden ovaduh. Pisal je karakteristike o svojih »tovariših«, ker je tako zahteval sistem, v katerega je bil vpet. To pa ne pomeni, da bi tožaril vse vprek ali namerno pošiljal ljudi v smrt. Bil je prisiljen poročati čim bolj objektivno, da ga ne ujamejo na laži in njega samega ne spravijo v Ljubljanko, v sibirski gulag ali pred strelni vod. Ali je mogoče, izhajajoč iz povedanega, pisati o Titu bolj objektivno? Mislim, da je, pri čemer je treba v prvi vrsti reči, da je šlo za izjemno inteligentnega in ambicioznega človeka, ki se je zavedal svojih sposobnosti in jih je hotel tudi udejanjiti. Skromni izvor, pomanjkanje izobrazbe, revščina, s katero se je otepal, so grozili, da bodo njegovi talenti ostali neizrabljeni. Toda Josip Broz je imel tudi srečo, ki mu je pomagala, da je preživel strašno ga-licijsko fronto, na kateri se je boril med prvo svetovno vojno, in rusko ujetništvo. Imel je srečo, da se je z uveljavitvijo oktobrske revolucije odprla nova epoha političnega življenja, v katerem so se lahko uveljavili prav ljudje njegovega tipa: preprosti delavci, praktično brez šol, a z veliko liderska talenta. Broz je znal izrabiti priložnost, ki se mu je ponudila, se po vrnitvi iz Sibirije na Hrvaškem vrgel v sindikalno in politično delo ter kmalu dokazal, iz kakšnega testa je. Celo trda izkušnja zaporov kralja Aleksandra Ka- da v njej zmagajo samo tisti, ki so kot Stalin iz jekla. Kar pa ne pomeni, da bi ostal samo poslušni izvajalec smernic moskovske partijske birokracije. To se je začelo nakazovati že pred vojno, povsem pa je postalo jasno na samem začetku vojne, ko je v nasprotju z ukazom, da je treba voditi izključno »domovinsko« borbo proti okupatorju, z njo povezal tudi vizijo revolucije. S tem, da je pred jugoslovanske množice, lačne svobode, a tudi socialne pravice in nacionalne enakopravnosti, stopil kot glasnik omenjenih idej, je prižgal iskro upora, ki se je razširil v najmočnejšo osvobodilno gibanje v Evropi. Na temelju ilegalne KPJ, ki je ob začetku vojne imela komaj nekaj tisoč članov, je med letoma Nasser, Nehru in Tito na ustanovnem srečanju gibanja neuvrščenih na Brionih ral široke ljudske množice in jih navdal z zanosom in vero, brez katerih bi bila partizanska epopeja nemogoča. S pomočjo omenjene skupine je po prevzemu oblasti začel oblikovati v Federativni republiki Jugoslaviji novo, socialistično družbo, pri čemer gotovo ni ravnal z rokavicami. Kolabo-racionistom vseh vrst, ki so do včeraj sodelovali z okupatorjem, se je krvavo maščeval in jih na desettisoče fizično uničil. Obenem je z vso energijo začel uvajati v jugoslovansko stvarnost Tito kot vrhovni poveljnik NOVJ 1941 in 1945 oblikoval mogočno narodnoosvobodilno vojsko s 600.000 do 800.000 možmi. V vojno je Tito stopil kot komaj razpoznaven aparatčik Ko-minterninega ustroja, iz nje je izšel kot vojskovodja in državnik mednarodnega slovesa. Verjetno bo držalo, kar pravi Milovan Djilas, da namreč ni bil dober strateg. Znal pa je združiti okrog sebe skupino mladih talentiranih ljudi, ki so v njem razpoznavali svojega voditelja in so skoraj brez izjeme slepo sprejemali njegovo avtoriteto. Z njihovo pomočjo je galvanizi- sovjetski sistem, v prepričanju, da gre za model, ki ga je treba čim verneje posnemati, naj stane kar stane. Omamljen od vojnih uspehov, se je z ene strani na osebni ravni začel predajati razkošju, ki ni bilo v sozvočju z žrtvami in odpovedovanji, vsiljenimi širokim ljudskim množicam v imenu izgradnje socializma. Z druge je začel voditi megalomansko zunanjo politiko, v prepričanju, da mora Jugoslavija izžarevati svoj revolucionarni naboj na sosednje države srednje in južne Evrope. Pri tem pa je šel predaleč: ni se zavedel, da tako početje ne more biti všeč vsemogočnemu Stalinu, kije bil kot Jahve »ljubosumen bog«. Kmalu je med Moskvo in Beogradom prišlo do razkola, ki je dosegel vrhunec, ko je 28. junija 1948 kot strela z jasnega prišla novica, da je KPJ izključena iz In-formbiroja - družine najpomembnejših evropskih komunističnih partij -ustanovljene prejšnjega septembra na Poljskem. V tistem trenutku absolutne krize, ko se je Jugoslavija v mednarodnem prostoru znašla povsem osamljeno, saj so bili tudi njeni odnosi z Zahodom nadvse napeti, je Tito znova pokazal, česa je zmožen. Bil je toliko pogumen, da je kljuboval Stalinu, obenem pa toliko pragmatičen, da je sprejel pomoč, ki so mu jo ponujali zahodnjaki, ne da bi se odpovedal marksistični ideologiji, v imenu katere je prišel na oblast. Šel je celo tako daleč, da je svojim sodelavcem, kot so bili Djilas, Kardelj, Kidrič, Moša Pijade, dovolil vedno ostrejšo kritiko Sovjetske zveze, ki je že v nekaj mesecih privedala do samostojne poti v socializem, sloneče na ideji delavskega samoupravljanja. Čeprav se ta zamisel v praksi nikoli ni predvsem udejanjila, ker bi njena polna uresničitev zahtevala sestop partije z oblasti in bolj izobraženo družbo, kakor je bila jugoslovanska, je vendarle dala pečat Titovemu režimu in ga na svetovni ravni izpostavila kot enkratni socialni eksperiment. Tito je šel še dlje. Po Stalinovi smrti marca 1953 je začel voditi vedno izrazitejšo politiko neuvrščenosti, pri čemer je stopil v stik z državami tretjega sveta, ki so se reševale iz spon kolonializma. Dejstvo, da se je beli človek prvič v zgodovini približal temnopoltemu človeku kot enak z enakim, je imelo ogromen odmev v Afriki in Aziji. Od konca petdesetih let in vse do smrti je bil Tito na čelu mogočnega gibanja, ki je zaobjemalo tretjino človeštva in je v določenih trenutkih igralo pomembno vlogo na mednarodni politični sceni. Vloga glasnika novih, pravičnejših odnosov v svetu, razklanem med dva nasprotujoča si tabora, je Titu dala mednarodni status, ki je daleč presegal gospodarsko in vojaško moč Jugoslavije in je pogosto tudi zanemarjal njene konkretne koristi. Ugovore tistih, ki so se drznili opozarjati na vpetost Jugoslavije v evropski civilizacijski in ekonomski prostor, je Tito preslišal; delno zaradi zaverovanosti v svoj prav, delno iz oportun-izma, saj je spretno manevriral med Moskvo in Washingtonom in dobival pomoč od ene in od drugega, delno iz zagledanosti v lastno veličino. Dovolil je, da so ga njegovi propagandni aparati pobožanstvili, pri čemer pa seveda ni mogel preprečiti, da bi v za-kulisju tekla ostra borba njegovih »tovarišev«, ki so se borili za oblast in nasledstvo. Tito se je tega zavedal, še več, bil je stalno na preži in je v trenutkih napetosti s svojo karizmatično avtoriteto (pa tudi s podporo vojske in tajne policije) vedno znal poseči dogajanje tako, da je svoje resnične ali potencialne nasprotnike »likvidiral«. V tem je bila morda njegova največja hiba. Ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi o usodi Jugoslavije kdo drugi koval drugačne načrte od njegovih, temveč je v prepričanju, da je samo njegova linija prava, onemogočil vsak poskus dejanske prenove, čeprav se je tudi sam zavedal krize, v katero se je od začetka šestdesetih let utapljala Jugoslavija. Kljub vsemu eksperimentiranju, spreminjanju ustav in gospodarskega ustroja, je »Titolandija«, kakor so porogljivo rekli na Zahodu, ostajala v primežu njegove avtokracije. Po njegovi smrti je zato tudi kmalu propadla. Tito Slovencem ni bil posebej naklonjen, kajti bal se je njihovega la-tentnega separatizma. Značilno je, da nikoli ni spregovoril po slovensko, čeprav bi lahko, saj je bila njegova mati Slovenka, kajkavski dialekt njegovega rodnega Kumrovca, pa tudi ni bil dosti različen od naših dolenjskih narečij. Kljub temu, pa mu zaslug, ki si jih je pridobil za naš narod, ni mogoče odrekati. Bolj kot dejstvo, da smo v povojni Jugoslaviji dobili svojo republiko, na kateri je bilo mogoče zgraditi suvereno državo, bi spomnil na dejstvo, da je v veliki meri Titova zasluga, če smo po letu 1945 zakoličili nove meje in si priključili Primorsko in Obalo. Te meje so bile relativno odprte že od leta 1955 naprej, še bolj pa v šestdesetih in sedemdesetih letih, kar je močno vplivalo na intelektualni in gospodarski razvoj našega naroda in mu pomagalo, da se je z relativno lahkoto izvil iz Jugoslavije, ko je ta postala zanj kletka. Tito je bil diktator in najvišji predstavnik režima, ki je imel totalitarne poteze. Vendar je bil tudi politik in državnik, ki se je uprl Hitlerju in Stalinu in nas rešil njunega jarma. Prvi bi Slovence izničil, drugi bi pokvaril življenje vsaj dvema generacijama. Titov jarem je bil gotovo lažji. V tem smislu mu moramo biti konec koncev celo hvaležni. 22 Sobota, 1. maja 2010_PRED 30 LETI JE UMRL JOSIP BROZ - TITO / Hruščov se je opravičil, a Tito je ostal ledeno hladen John Earle »Tito je bil po ocenah vseh, ki so ga spoznali »born natural leader«, rojen voditelj z izjemnimi lastnostmi. Bil je ena velikih svetovnih osebnosti, ki so izšle iz druge svetovne vojne. Škoda, da takšnih ljudi danes ni več videti. Danes bi bila takšna osebnost potrebna, denimo, na področju evropskih financ, kjer nihče ne ukazuje, kot je videti ob primeru Grčije«. Tako misli John Earle, ugledni novinatr in nekdanji častnik v britanski vojni misiji pri Titovih partizanih v Srbiji. S Titom je večkrat prišel v stik, ko je bil v letih 1953-57 dopisnik agencije Reuters v Beogradu. Z avtomobilom se je iz Trsta odpeljal v Beograd po tedaj večinoma še makadamskih cestah, kar je bila prav avantura. Potem pa kmalu na delovno zadolžitev Dalmacijo. »Prvič sem Tita videl leta 1953 na pomolu v Splitu, ko se je vračal z državniškega obiska v Londonu pri kraljici Elizabeti. Potoval je z ladjo Galeb z vsem svojim spremstvom in ko je ladja pristala, smo zahodni dopisniki čakali na pomolu. Name so naredile močan vtis Titove oči, imel je izjemno odločen, jeklen pogled«. Potem je bil Earle v Beogradu vsaj enkrat letno vabljen k Titu, ko se je jugoslovanski predsednik 25. maja, na njegov uradni rojstni dan, na Belem dvoru srečeval z mladimi, ki so mu prinesli šta-fetno palico ob dnevu mladosti. »Takrat v Beogradu ni bilo veliko dopisnikov iz tujih držav, vsega nas je bilo šest ali sedem, ki smo zastopali najvidnejše agencije in medije. Zanimivo je, da so na ta praznik, kjer so bili ob Titu vsi njegovi najožji sodelavci iz državnega in partijskega vrha, vabili nas dopisnike, ne pa tudi veleposlanike, ker so želeli ohraniti nekakšno družinsko vzdušje. Nas, dopisnike iz zahodnih držav, je Tito povabil tudi na večerjo, ki je bila iz varnostnih razlogov prirejena v restavraciji nogometnega stadiona Crvene zvezde. Tito nam je izrecno dal vedeti, da moramo priti v smokin-gu in črni kravati oziroma metuljčku. On sam se je vedno oblačil vidno elegantno, po značaju je bil dokaj nečimrn, poznalo se je, da je izhajal iz revščine. Bil je izredno prijazen in šarmanten sogovornik, že na predstavnike britanskih vojaških misij pri partizanih je naredil močan vtis. O tem pišeta v svojih knjigah William Deakin in Fitroy Maclean. Tito je imel v svojih pogledih izredno širino, kar je bilo nenavadno za človeka, ki ni imel formalne izobrazbe. Imel je izjemen posluh in sposobnost razumevanja stališč sogovornika. V tem je bil zelo različen od številnih njegovih ozkoglednih komunističnih sodelavcev.« Earle je bil kot dopisnik Reutersa priča zgodovinskega obiska sovjetske delegacije v Beogradu leta 1955, ko se je Nikita Hruščov opravičil Titu zaradi Kominforma in priznal, da je bila Jugoslaviji narejena velika krivica. O tem je Earle napisal prispevek v zbirki Fronlines, ki jo je agencija Reuters izdala ob svoji obletnici. »V delegaciji sta bila poleg Hruščova kot vidna voditelja ZSSR še maršal Nikolaj Bulganin in gospodarski minister Anastas Mikojan. Hruščov je bil že ob prihodu na letališče dobro razpoložen in je vsem obljubljal vizume za Moskvo. No, treba je razumeti, da v tistem času ni bilo enostavno dobiti dovoljenja za vstop v državo. Potem je bila na sprejemu zdravica za zdravico in Hruščov se ga je napil, da je komaj stal na nogah in so mu v nekem trenutku na namig Mi-kojana pomagali, da je odšel iz dvorane. Hruščov je trdil, da sta za vso gonjo proti Jugoslaviji bila kriva Berija in Abakumov, rusko opravičilo Jugoslaviji pa je bilo prava senzacija. Značilno je, da je Tito pri vsem tem ostal hladen in popolnoma trezen.« Pozneje je John Earle srečal Tita še v šestdesetih letih v Titovem Užicu, kjer se je udeležil srečanja z nekdanjimi zavezniškimi vojnimi misijami. Te stike, ki so izhajali iz časa NOB, je Tito vselej pozorno negoval. »Treba je priznati, da j imela titova Jugoslavija zelo dobro diplomacijo, država si je pod njegovim vodstvom pridobila velik ugled v svetu. Dovolj je videti, koliko državnikov je bilo prisotnih na Titovem pogrebu. Tito ni bil le kariz-matičen voditelj, bil je tudi zelo spreten pogajalec. Postavil se je v položaj alternative med velesilami na relaciji vzhod-zahod in to mu je uspelo, ko je bila Jugoslavija šibka in v velikih težavah. Njegovo gibanje neuvrščenih je štelo zelo veliko glasov v Organizaciji združenih narodov.« Earle pa vidi v Titovem delu in osebnosti tudi temne plati: »Bil je diktator in je znal oblast izvajati z jekleno voljo, tudi brez milosti. Če ne bi bil tak, ne bi dovolil, da se po končani vojni pobije toliko ljudi. Tudi za to, kar se je dogajalo na Golem otoku, je moral vedeti, čeprav ni bil nikoli tam. Z leti je obračunal s številnimi bližnjimi sodelavci in soborci, tako z Djilasom, Rankovicem, Popovicem in drugimi. Take osebnosti pišejo zgodovino, v dobrem, a žal tudi v slabem«. (du) KROMA Tito nagovarja tuje dopisnike na večerji; na njegovi desni sedi John Earle »Ko nam je Frane Barbieri naznanil, da njegovi zagrebški prijatelji letijo s posebnimi letali v Beograd, smo vedeli, da to je znamenje. Začela se je Titova predsmrtna agonija.« Dimitrij Volčič se dobro spominja Barbierijevega telefonskega klica, ki je sprožil migracijo tujih dopisnikov v jugoslovansko prestolnico. Barbieri, to ni bil kdor koli. Ko Dimitrij Volčič BUMBACA nantna. Spoj karizme in skrivnosti. Zato je bilo o njem napisanih na stotine knjig. Z razlago o njegovem izvoru so pisci skušali razvozlati njegovo vlogo. Po prepričanju nekega pisatelja je bil Tito v resnici ženska, drugi je v njem prepoznal madžarskega Žida, ki naj bi prevzel Titovo identiteto v podoficirski šoli, za četniškega komandanta Mihaj-lovica je bil ruski agent Kominterne, slovenski pisatelj Žarko Petan pa ga je proglasil za sina avstrijskega polkovnika, pomočnika nadvojvode Ferdinanda, ki je pod streli padel v Sarajevu.« Legende, folklora. Kakor pripoved o zoološkem vrtu in mizarski delavnici na Brionih, kjer je Tito preživljal dolge mesece, kjer so ga obiskovale filmske zvezde. Režimski aparat, ki ga je Tito postavil na noge, je ohranjal pri življenju njegovo državo, sicer skupek držav, ki so izšle iz osvobodilne in hkrati državljanske vojne. Povezal jih je z geslom o »bratstvu i jedinstvu«. Ko ga je sogo- vornik vprašal, če zares in globoko v sebi verjame v slogo jugoslovanskih ljudstev, je vsakič odgovoril z redkobesednim, retoričnim sklicevanjem na državo, ki jo je spočela junaška borba partizanov. »Umrl je ob pravem trenutku, ki mu je prizanesel s sesutjem v prah njegovega življenjskega dela,« zna povedati Volčič. Tako kot drugim novinarjem se Volčiču še sanjalo ni, da bi se po Bar-bierijevem klicu zakadil v Ljubljano, kjer je jugoslovanski maršal umrl: »Poleteli smo v Beograd, v center. Ves svet je mučilo vprašanje, kaj se bo po Titu zgodilo, če je uredil svoje nasledstvo. Pot do novic ni bila težka. Beograd je bilo kle-petavo mesto, kjer se je veliko govorilo o politiki, o resničnih in izmišljenih stvareh, o provokacijah, pa še o zmesi vsega tega. Zvečer smo zahajali k Ivu, v klub književnikov, v gostišče, kjer so se pod košatimi drevesi zbirali ministri, diplomati, novinarji. Ivo, hišni gospodar, je Novice o Titu so zbirali pod košatimi drevesi hodil od mize do mize ter pobiral in naprej prenašal novice. Bil je v dobrem razmerju z režimom, drugače si ne bil mogel privoščiti zasebnega lokala v sistemu podržavljene lastnine. Takoj nam je postalo jasno, da bo po Titu nastala zmeda. Samo naivneži so verjeli napovedim, da so Sovjeti za vogalom. Titov recept o "razdrobitvi" svoje vloge med republike, o šestmesečni rotaciji predstavnikov vsake republike na vodilnih mestih, je pokazal vso svojo neučinkovitost. Na zgrešenih mestih so se znašli zgrešeni ljudje. Naraščal je nered, ki se je vpisoval v splošno ekonomsko krizo. Od leta 1974 dalje so na vzhodu imeli vsi petletni plani pasivno bilanco. Samoupravljanje je bila neka umska igrača, kolesje, ki je stalo veliko denarja in ni sprožilo mehanizma. Kakor stroji japonskega umetnika Kitana, svetovnega prvaka v izdelovanju naprav, ki z največjim naporom in domišljijo dosežejo najmanjši učinek. Takšna je bila Jugoslavija po Titu.« Volčič je Tita zadnjič srečal v živo v njegovi rezidenci na Dedinju. Jeseni 1979je k njemu na obisk prišel italijanski predsednik Pertini. Z njim seveda novinarji. »Tito je bil umirjen, Pertini živahen. Ta dan je bilo vse preveč modre barve. Modro je bilo nebo, modre so bile uniforme godbenikov. Tako kot pri Belem konjičku, v dunajski opereti.« Igor Devetak sta z Volčičem prijateljevala, je »bil tri četrt novinar, četrt pa diplomat«. Dal-matinec italijanskega izvora, ki se je po-hrvatil, a je hkrati ohranil italijansko kulturo, med vojno partizanski komandant, po vojni pa je obhodil vsa vodilna mesta jugoslovanskega novinarstva. Tudi njega je oplazila Titova nenaklonjenost. Zapustil je Jugoslavijo, v Italiji pa je s pomočjo prijatelja Enza Bettize, ravno tako Dalmatinca, in z dopisovanjem za La Stampo navezal še prijateljstvo z Mon-tanellijem in odvetnikom Agnellijem. »V Beogradu je še vedno poznal vse tiste, ko so nekaj veljali,« pravi Volčič, kakor Barbieri »privilegiranec«, ki o družbenih in političnih potresih na evropskem vzhodu lahko govori v prvi osebi. Bil je preko trideset let RAI-ev poročevalec z Dunaja, iz Prage, Bonna in predvsem Moskve. Med Praško pomladjo je bil v Pragi, med pokolom na Trgu Nebeškega miru v Pekingu, v novinarski delegaciji, ki je spremljala Gor-bačova. Bil je v Beogradu v dneh Titovega poslavljanja od živih. »Titova osebnost je bila domi- Predsednik Italije Sandro Pertini na obisku pri Titu / PRED 30 LETI JE UMRL JOSIP BROZ - TITO Sobota, 1. maja 2010 2 3 Raziskovalcu, ki gleda na preteklost z zadostno odmaknjenostjo glede na svoje pripadnosti in preference, Titovo delo težko izpade drugače kot politična mojstrovina. Ponovno zediniti južne Slovane po propadu kraljevine Jugoslavije in državljanski vojni, ki je sledila italijansko - nemški okupaciji; zopet vzpostaviti jugoslovansko državo, razširjeno na dobršen del ozemelj, za katera so se zavzemala narodna gibanja; uveljaviti v mednarodnem merilu spoštovano državo, ki je bila obenem sposobna nepričakovane avtonomije; upreti se je Stalinovi obsodbi in ustvariti za državo povsem izviren položaj v kontekstu hladne vojne; to so dejanja, ki prispevajo k oceni, da je bil opravljen enkraten podvig. Vse to pa ni bilo dovolj, da bi državi zajamčilo preživetje v drugačni mednarodni fazi, kot je bilo obdobje po koncu hladne vojne in komunizma. Ali je šlo za nemogoč načrt ob upoštevanju moči centrifugalnih silnic, prisotnih med južnimi Slovani, ali za realističen projekt, ki je propadel zaradi storjenih napak, to je vprašanje, na katerega lahko odgovorijo zgodovinarji, ki so boljši izvedenci za balkanski prostor. Kar je vsekakor očitno, je človeška cena celotne operacije, pri kateri je treba sicer upoštevati destruktivni naboj, ki se je sprostil v teku celote izkušenj, ki so si sledile - tuja okupacija, osvobodilna vojna, državljanska vojna - v okviru katerih je nastala Titova strategija. V tem pogledu predstavlja delo Tita in njegovih sodelavcev zgleden primer bino-ma vojna-revolu-cija, ki je zaznamoval evropsko dvajseto stoletje, zlasti na vzhodni strani kontinenta, kjer so zaporedne epopeje uničile in ponovno v krvi oblikovale krajevne družbe. Navsezadnje je to tisto, kar je od Titove politike najbolj ostalo v zavesti Tržačanov in splošneje ljudi Julijske krajine, tudi če so to po navadi izrazili drugače. Seveda sta pojma »Tržača- Raul Pupo KROMA ni« in »ljudje Julijske krajine« zelo netočna, ker se za njima skrivajo zelo različne pripadnosti in politična pričakovanja. Iz nekega vidika pa bi lahko rekli, da so v teku prejšnjega stoletja vsi ljudje teh krajev poskusili odločiti, v okviru katere zgodovine želijo biti. Za tiste »italijanskih čustev« ne glede na to, kako so si jih ustvarili po dolgi habsburški idili - srednjeevropski in mediteranski obenem -, je izbira šla v smer zgodovine Italije ter Zahoda. In to zgo- ko naredi okoli sebe močna vodilna osebnost, simbol te nove zgodovine, oziroma preobrata, ki je brisal preteklost in načrtoval drugo prihodnost. Torej se je proti Titu in v njegovem imenu vodil dobršen del srditih političnih bitk dolgega povojnega obdobja, njemu so bile pripisane zasluge in krivde za politične izbire, ki so odločale o usodi julijskih ozemelj. Položaj se je še bolj zapletel po letu 1948, ko je razkol s Stalinom naredil konec temu, kar je še ostajalo od »italijansko-slovanskega bratstva«. To so bila leta, v katerih so Titova dejanja v Trstu dosegla zgodovinski minimum, ko je najhujša nadloga julijskega italijanstva dobila še obrise »titofašista«. Še enkrat je Trst, zgodovinski kraj, ki so ga prečkale meje, pri živem mesu občutil še drugo od velikih izkušenj dvajsetega stoletja, namreč tragično ostrino odnosov znotraj komunističnega sveta, iz katerega se tedaj še ni povsem izvil. Potem sta popuščanje napetosti in normalizacija na srečo pomirila duhove. To seveda velja predvsem za tiste, ki ne nosijo s seboj spomina na žrtev v družini ali na izgubljeno zemljo, kajti ločene spomine lahko olajšajo samo zamenjave generacij. Kakorkoli Titova Jugoslavija, politična mojstrovina, ki ni zmogla preživeti dovino, z njenimi logikami civilizacije in hegemonije, so skušali vsiliti tudi zaledju. Pretenzija je bila drzna in se je slabo končala. Tako so bili sredi štiridesetih let potegnjeni v drugo zgodovino, o kateri so vedeli malo, in to kar so razumeli, jim je vzbujalo grozo: ne brez razlogov, kajti cene, ki jih je nalagala, so bile visoke. Tito je bil z vsem učinkom, ki ga v slabem in dobrem lah- že, otroci tistih, ki so izkusili burna povojna dogajanja, so hitro pozabili na gesla, ki so jih njihovi starši pisali po zidovih. Vnuki pa niso več uspeli prebrati velikih kamnitih napisov, postavljenih ravno nad mejne prehode, ki so obdajali klavstrofobni privesek tržaškega ozemlja, ki ga je desetletja blažila per-cepcija o najbolj odprti meji v Evropi. Raoul Pupo ^ * ** Zastava na pol droga na pročelju tržaške občine ob Titovi smrti MAGAJNA »Ljudmila je faca«, mi je navdušeno pripovedoval Jani Novak, član skupine Laibach, o simpatični gospe, ki je svoja zadnja leta preživljala med Portorožem in Ljubljano. Občasno je še skočila čez lužo, kjer se je zaposlil njen sin. V slovenski prestolnici si je na starost kupila prostorno stanovanje. In to v eli- Marta Verginella tni stavbi, v kateri so pred slovensko osamosvojitvijo stanovali visoki vojaški kadri, vladni funkcionarji in partijski imenitneži. Ljudmilo sem spoznala, ko je bila že upokojena zdravnica, na eni od ve-čerij, ki jih je prirejala na svojem ljubljanskem domu. Rada se je obkrožala z mlajšimi ljudmi, še posebej z umetniki in glasbeniki. Bila je na tekočem z ljubljansko umetniško sceno in še posebej so jo zanimali mednarodni podvigi slovenskih umetnikov. Navdušeno je spremljala koncerte skupine Laibach. Dala je vedeti, da jo bolj zanima sedanjost kot preteklost, in ko je kdo med gosti pokazal radovednost za njene burne izkušnje, še posebej za tiste iz vojnih časov, ko je bila v partizanih, ali pa za one iz prvih povojnih let, ko se je po spletu srhljivih okoliščin znašla na seznamu Titovih sovražnikov, je mar-kantna gospa, ki sicer ni skrivala svojih odločnih mnenj o marsičem, zamahnila z roko in se hudomušno nasmehnila. Bila je hči primorskih staršev, ki so se v času fašizma izselili v Maribor. Zanimalo me je kaj več izvedeti o njenem mariborskem otroštvu. Ni bila zgovor- na. Povedala je le, da so se kot primorski otroci počutili drugačne, da jih je mariborska otročad včasih šikanirala z žaljivko »taljani«. Poskušala sem jo prepričati, da so njeni spomini izjemno dragoceni, kajti nadejala sem se, da če bo spregovorila o svojem otroštvu, bo potem, kaj več povedala tudi o vojnem in povojnem času. Ni se dala zmotiti. Tudi potem, ko sem k njej poslala eno od svojih študentk, ki je zbirala pričevanja o primorskih beguncih in begunkah, je obveljala njena. Rezultati intervjuja so bili skromni. Svojih spominov ni bila pri- KROMA pravljena deliti z raziskovalko niti za ceno anonimnosti. Ljudmilin molk ni bil tako zelo nenavaden, če upoštevamo obvezo o molčečnosti, ki so jo bili dolžni držati nekdanji zaporniki na Golem otoku ali v drugih taboriščih povojne Jugoslavije. Nekateri so jo prelomili že pred razpadom Jugoslavije, drugi malo kasneje, ko so spregovorili o neznosnih razmerah, v katere so jih pahnile pogosto povsem neupravičene obtožbe sovražnega delovanja ali le osebna maščevanja ter politična sumničenja v času razkola med Titom in Stalinom. Mnogi so se je držali tudi pozneje, nekateri pa še danes. Mednje lahko uvrstimo gospo Ljudmilo. A pri njej ni šlo samo za molk, šlo je za zadrego. Zadrego, ki je vidna tudi pri drugih žrtvah, ki lastno izkušnjo razumejo kot »napako v sistemu«, črni besed za tiste, ki so javno zagovarjali interese Titovih žrtev. Druščino za mizo je spraševala, ali bo levosredinski, liberalni pol dovolj močan, da se jim bo postavil po robu na bližajočih se volitvah. Na Ljudmilino življenjsko zgodbo in njen način razmišljanja pomislim vsakič, ko se v slovenski javnosti razplam-ti polemika o slovenski polpreteklosti, ko se gromko oglasijo taki, ki bi radi potegnili ostro ločnico med komunizmom Ljudmilina vijugasta pot v pravičnejši svet Ostanki nekdanjega taborišča na Golem otoku madež, ki se ga ni dalo oprati, a ki vendar ni zmogel zasenčiti vsega tistega, kar je povojni čas proizvedel. Šlo je za posameznike, ki so bili žrtve politike, v katero so verjeli, kljub temu pa niso bili pripravljeni ocenjevati Titovega režima skozi svojo lastno izkušnjo. Njihova človeška drama ni zmogla zasenčiti javno dobrega, pomembnih socialnih in ekonomskih sprememb, ki so sledile koncu druge svetovne vojne. Gospa Ljudmila je kljub svojim trpkim povojnim izkušnjam dajala vedeti, da se je borila za pravo stran, da je bila vseskozi na strani socialno pravičnejše družbe od tiste, v kateri je odraščala in da je pripadala generaciji, ki je sooblikovala socialistično Jugoslavijo. Ko sem bila zadnjič pri njej na obisku, potem sva se slišali le še enkrat, pred njenim odhodom na potovanje po Grčiji, ni skrivala zaskrbljenosti zaradi slovenske politike. Ni imela prijaznih in antikomunizmom, med Titovemu totalitarizmu zvestimi dediči in s titoiz-mom nekomprometiranimi demokratičnimi silami. Spomnim se je kot priče zagonetne politične dediščine, vijugastih poti, ki so jih prehodili nekateri protagonisti partizanstva in revolucije, a tudi kot živega opomina, da so enovita vrednotenja prelomnih zgodovinskih dogajanj varljiva. Podobno kot Ljudmilina življenjska zgodba me nagovarjajo tudi nekatere druge pripovedi. S svojimi protislovji in dvoumji naredijo bolj razumljivo nostalgijo po Titu in po nekdanji socialistični Jugoslaviji, predvsem pa zmorejo približati čas, ko so se kotile misli o boljši prihodnosti in pravičnejšem svetu, ko so mnogi verjeli, da bodo v novi družbi tudi mali ljudje pridobili javno besedo in postali sooblikovalci velike zgodovine. Marta Verginella 24 Sobota, 1. maja 2010 PRED 30 LETI JE UMRL JOSIP BROZ - TITO Tito je umrl na nedeljo, 4. maja pred tridesetimi leti. Njegova smrt je bila pričakovana, agonijo zadnjega izmed velikih državnikov, ki so izšli iz druge svetovne vojne, je dan za dnem spremljal svetovni tisk. Po nekaterih vesteh je bil klinično mrtev že prej, a vesti niso sporočili v javnost, dokler ni bilo vse do potankosti pripravljeno za pogreb, ki je bil po oceni svetovnega tiska eden najveličastnejših v povojnem obdobju. Udeležilo se ga je preko sto najvidnejših državnikov vsega sveta, kar je bil nedvomno odraz ugleda, ki si ga je v svetu pod Titovim vodstvom pridobila Jugoslavija kot ustanoviteljica in voditeljica gibanja neuvrščenih držav. V številne spominske svečanosti se je nmožično vključilo tudi naše zamejstvo. Na ponedeljek, 5. maja, je izšla posebna izdaja Primorskega dnevnika z vestjo o Titovi smrti in njegovim življenjepisom. Še prej, v nedeljo, na dan smrti, se jena tržaškem sedežu SKGZ v večernih urah zbralo na desetine mladincev, ki so v nočnih urah prelepili mestno središče s slovenskimi in italijanski plakati v spomin na Tita. Seveda so bili plakati lepljeni vsevprek in ne le na za to določena mesta. Akcija je bila bliskovita, množična in učinkovita, policija je bila povsem presenečena, več mladincev se je znašlo na kvesturi. Sredi noči so vrgli s postelje na- Na fotografijah v smeri urinega kazalca: nabito poln kulturni dom v Trstu; Boris Race-Žarko govori na komemoraciji; plakat s Titom na tržaški ulici; ravnatelj Josip Pečenko govori na svečanosti v rojanski šoli Bazoviški junaki. \i •f je «» V, T 7/ »Za Titom žalujemo z enako bolestjo kot naši rojaki v matični domovini« čelnika političnega oddelka, sicer nepozabnega prijatelja Slovencev Giovannija Volpeja. Z nočnimi pogajanji se je vse končalo brez velikih posledic. Odziv na spominske pobude je bil množičen in spontan. Že izredna ponedeljkova številka Primorskega dnevnika je napovedovala za naslednji dan enotno komemoracijo Slovencev v Italiji v tržaškem kulturnem domu. Tam se je v torek zbrala tolikšna množica, da je kulturni dom po pričevanjih še ni doživel, veliko ljudi je ostalo izven do zadnjega natrpane dvorane. Osrednjo spominsko svečanost so priredile Komunistična partija Italije, Socialistična stranka Italije, Slovenska skupnost, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in Slovenska društva videmske pokrajine. To je bila formula tedanje Enotne delegacije. Titov spomin so počastili Stojan Spetič (KPI), Filibert Benedetič (PSI), Zorko Harej (SSk) in Boris Race (SKGZ), partizanske pesmi pa je pel pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. V znak žalovanja so v Dolini prekinili tradicionalno Majenco. V sredo je bila prav tako množična enotna svečanost v goriškem avditoriju, kjer so o Titu spregovorili Ivan Bratina (KPI), Marko Waltritsch (PSI), Marjan Terpin (SSk), Silvino Poletto (VZPI-AN-PI) in Mirko Primožič (SKGZ), nastopila pa sta pevska zbora Andrej Paglavec in Oton Župančič. »Za Titom žalujemo z enako bolestjo kot naši rojaki v matični domovini«, je bil značilen naslov Primorskega dnevnika, značilno pa je tudi dejstvo, da med govorniki različnih komponent naše skupnosti ni bilo bistvenih vsebinskih razlik. Vsi so z različnimi odtenki izpostavili Titovo državniško veličino in ob tem dejstvo, da je njegova smrt velika izguba tudi za Slovence v Italiji. Osrednjima komemoracijama je sledilo na desetine manjših slovesnosti po društvih, kar deževale so prošnje po govornikih, ki bi orisali Titov lik. Vsi so hoteli Titovo fotografijo in slovensko zastavo s peterokrako zvezdo, če drugo ne, vsaj jugoslovansko. Množično spominsko svečanost so priredili dijaki višjih srednjih šol, vrsta spontanih svečanosti pa je bila tudi na drugih šolah na Tržaškem in Goriškem. Oglasili so se slovenski in italijanski župani in upravitelji. Na vseh javnih zgradbah, tudi na občinski in deželni palači, so bile zastave razobešene na pol droga v znak žalovanja. Na jugoslovanskem konzulatu (ki je sedaj sedež srbskega konzulata) je bila več dni dolga vrsta javnih delavcev in tudi navadnih ljudi, ki so prišli podpisat žalno knjigo. Kakor koli že ocenjujemo tedanje dogodke po tridesetih letih, ni mogoče mimo ugotovitve, da je bil to kljub razlikam trenutek velike enotnosti med Slovenci v Italiji. V ozadju je bila zavest, da je močna in ugledna Jugoslavija z urejenimi odnosi w? itiobvdv. soclaliStiiiUf tcmwprwifpnjc, ntwríítwúít. mir ftt jodeifcKMwlt med rmroéi lo ftafeufei dth iwbof h ymfc H A a/t« * piti TITO M M' i trti, K med narodi znotraj njenih meja tudi jamstvo za obstoj in razvoj manjšine. Kako so se stvari potem tragično obrnile, vemo, zato je težko obračati spomin na tisti čas brez doze nostalgije. Bila so leta velikih upov, ki se niso uresničili. Vtis je, da nas danes obdaja krepko poslabšan in krutejši svet. D.U. / SPOMINI NA LETO 1 945 Sobota, 1. maja 2010 25 SPOMINI MIRA KOCJANA NA ZADNJE MESECE VOJNE Iz Splita do Trsta in preko Beograda nazaj v Trst ... Že novembra leta 1944, ko je bil vrhovni štab Narodno osvobodilne vojske že v osvobojenem Beogradu (na vrhovnem štabu sem bil nekaj časa, ko je bil na Visu) so bili v grobem že izdelani načrti za operacije na severu države, razposlani pa so bili osrednjim poveljstvom partizanskih enot, med njimi tudi štabu mornarice, ki je bil v Kaštel Lukšiču pri Splitu. Štabi naj bi posredovali pripombe, v bistvu pa naj bi se pripravili na zadnjo zgodovinsko ofenzivo. Povezano s tem so mi v prvi polovici marca leta 1945 sporočili, naj se pripravim, kakor so mi dejali, na zanimivo pa tudi tvegano pot v Slovenijo in predlagali, naj si izberem dvojico kurirjev, ki bi potovala z menoj ter seveda pomagala pri delu. Naloga ni bila preprosta. Opremili so me z malim, prenosnim radijskim oddajnikom, s katerim naj bi poročal o razvoju operacij, to pa na temelju gradiva, ki bi ga dobival na terenu, pri pomembnejših štabih ali partizanskih civilnih oblasteh. Priporočeno mi je bilo, naj poročam v duhu tudi drugih poročil iz krajev, koder bi tekle glavne operacije. Gradivo naj bi bilo v bistvu namenjeno, kakor sem razumel, predvsem štabu četrte armade in štabu mornarice. Tedaj sem namreč bil v štabu mornarice, kjer sem se ubadal s problemi, ki niso imeli zveze z radiotelegrafijo, takoj pa sem ugotovil, da bom, če opravim radiotelegrafski tečaj, tudi najhitreje prišel na moj dragoceni Kras, ki sem ga komaj poznal. Tečaj sem opravil v 15 dneh, kar je bilo, so mi dejali, rekordno. Za kurirja so mi predlagali Alojzija Puriča in Petra Gorjupa. Pojasnili so mi, da so se odločili zame, češ, da sem Primorec, torej iz pokrajine, ki naj bi jo kar dobro poznal, to pa je veljalo tudi za kurirja. Purič je bil z Opčin, pozneje, po vojni pa ga je spoznala vsa srednja Primorska (pa tudi velik del Slovenije in tudi istrsko-kvarnerski del Hrvaške), saj še danes vodi veliko zadružno trgovina v tem kraju. Znan je kot imeniten organizator, s svojim gromkim glasom pa še vedno daje navodila prodajalcem, pa tudi s kupci se še velikokrat spusti v pogovor. Drugi kurir, ki je bil kakor Purič pre-komorec, pa je bil Peter Gorjup, če me spomin ne vara iz Zagona pri Postojni. Na pot smo odšli z džipom najprej iz Splita do Šibenika in naprej do Za-dra, pri Zemuniku pa so nas vkrcali na ameriško letalo DC 2, s katerim smo se odpeljali do Metlike v Sloveniji, kjer je bilo znano zasilno letališče. Na glavnem štabu Slovenije nas je sprejel major I. Turnšek, odgovoren za mornarico, ki je nekaj let po končani vojni odšel v Monte Carlo, kjer mu je monaški princ zaupal vodenje znanega navtičnega kluba. Šlo je v bistvu za obnovo stikov, ki jih je Turnšek vzpostavil že pred vojno kot mornariški oficir. V to pisanje pa prej ko slej spada tudi to, da je med vožnjo z letalom kar dvakrat pošteno počilo nedaleč od nas (nemška protiletalska baterija), letalo je kar pošteno pognalo levo in desno vendar brez posledic, tolažilo pa nas je, da sta kot spremstvo nenehno letela nad in pod letalom dva zavezniška lovca. Miro Kocjan (levo) kot koprski župan leta 1972 podeljuje častno občanstvo narodnemu heroju Antonu Ukmarju -Miru, spodaj kot partizan poleti 1944, ko je bil na Visu pri vrhovnem štabu, in spodaj letos spomladi, ko ga je obiskal eden najbolj znanih jugoslovanskih in slovenskih diplomatov dr. Antun Vratuša OSEBNI ARHIV več fotografij na WWW.primorski.eu Opravili smo formalnosti, čez dva dni pa smo šli peš na pot. Na glavnem štabu Slovenije so nam dali na razpolago vod vosovcev (VOS - Varnostno obveščevalne službe), ki je skrbel za našo zaščito, ubrali smo notranjsko smer, sredi poti pa smo se zaradi sovražnikove postojanke nekje pri Babnem polju, spustili v Prezid na hrvaški strani, kjer smo prespali. Tiste dni je bila v Pre-zidu tudi četa Francozov, zvečine, kakor so nam povedali, iz južne Francije, ki so ušli iz nemške vojske, v katero so bili mobilizirani, na slovenskem ozemlju pa so se brž priključili partizanom. Bili so smeli bojevniki. Drugi dan smo nadaljevali pot, na Babnem polju ni bilo več sovražne postojanke, mimo tega kraja pa smo se napotili na Mašun ter na nekoliko bolj oddaljeno snežniško področje. Patrulja vosovcev nas je prepustila Istrskemu odredu, ki je imel tedaj svoje položaje na tem področju, je pa bil že pripravljen na zadnje operacije tudi proti sovražnikovim skupinam in enotam, ki so se neravno veselo začele umikati iz Dolenjske. In doživel sem prvo nevšečnost, žal po svoji krivdi, zato sem se tudi mahoma odločil, da bom pomanjkljivost odpravil sam. Zgodilo se mi je, da sem posebno uro, ki je seveda bila bistvena za poznejša radijska sporočila, preprosto pozabil na nočni omarici v sobi, kjer sem prespal v Prezidu. Prepričan sem bil, da imam uro v jopiču, kakor navadno. Povedal sem, da grem nazaj sam (poveljstvo mi je sicer vsililo spremljevalca, ki je bil domačin) in amen. Šlo je vse po sreči po stezah in stezicah, ki jih nisem poznal. Tja in nazaj. Na štabu smo pričeli z delom. Bilo je zanimivo. Podatkov je bilo na pretek, gradivo sem moral primerneje formulirati, da je bilo, kakor smo menili, uporabno za »širši prostor in potrebe«. Poročila so seveda morala ustreči dejanske- mu stanju. Mimogrede naj navedem nekaj podrobnosti o napravah,s katerim smo razpolagali. Oddajnik je bil dobesedno miniaturen, širok je bil kakih 30 cm, visok pa ne več kot 20 cm, sodil je pač med tako imenovane visoko obveščevalne. Domet mu je bil kar občudovanja vreden (okrog 500 km), bil pa je poseben angleški izdelek. Deloval pa je s pomočjo akumulatorja, ki smo ga oskrbovali z energijo s pomočjo posebnega kolesa, ki ga je bilo treba mukoma vrteti. Kurirja sta imela kar nekaj dela. Delo pa je včasih bilo kar težavno, naslovnik je imel težave pri sprejemu, zlasti če smo bili v gostem gozdu ali pa na kakem kamnitem področju. Doživeli pa smo marsikaj. Sodelavec Gorjup je sporočil patrulji, namenjeni proti Postojni, naj se oglasijo pri njegovih doma, naj jim povedo, da je živ in zdrav, da se vrača s prekomorci in da je le nekaj kilometrov od doma. Seveda pa obiska ni bilo. Vrnila pa se je s steklenico vina, pa še z obilno jedačo, kar je bilo še kako dobrodošlo. Če rečem, da smo mahoma bili dobre volje, zanesljivo ne pretiravam. Dan pozneje pa so razmere pokazale zobe. Mala patrulja je bila tokrat namenjena proti Nanosu, vendar samo do glavne ceste, kjer je naletela na be-logardistično zasedo, saj smo naenkrat, morda kilometer od nas, slišali strele in kričanje, med drugim, da naj se »del brigade« (seveda izmišljene) brž usmeri proti kritičnemu področju, kar je očitno povzročilo, da se je sovražnik iz strahu hitro umaknil. Nekaj dni pozneje smo zamenjali lokacijo in smo končali pri obveščevalni točki št. 1 Glavnega štaba Slovenije (bila je najbolj izpostavljena na zahodu). Nadaljevali smo z delom toda z očitnim pričakovanjem, da se bliža konec naše naloge. Spominjam se, da smo neko jutro pri iskanju valov slišali, da je umrl ameriški predsednik Roosewelt. No, dan pozneje mi je oddajnik sporočil siglo CL (Morsejeva abeceda - Hvala, z delom si končal) s šifriranim pojasnilom, da so naše vojaške enote ponekod že prekoračile našo črto oddajanja (šle so proti morju in Trstu) ter da naj tudi sam uberem pot v to mesto, ali na njegovo partizansko poveljstvo, ali na novo občinsko upravo, ali pa v Luško kapitanijo. Dogovoril sem se, da sta dragocena spremljevalca ostala pri Istrskem odredu, sam pa sem se mimo Postojne napotil proti Pivki. Seveda sem imel s seboj dragoceni oddajnik. Kak kilometer od Postojne, mislim da prav pri Zagonu, ko sem trenutno počival v neki hiši in se pogovarjal z domačini, so mi sporočili, da je fronta prav blizu hiše. Na mah sem si nataknil levi čevelj, desnega nisem utegnil in oddrvel iz hiše. Brž pa sem ugotovil, da je bilo borišče že tik pred Postojno, to je, kak kilometer od kraja, kjer sem bil, tako da sem mirno pobral še drugi čevelj in odšel s tem, da mi je mlad aktivist pomagal do glavne steze. Prišel sem v Pivko, ki je bila že praznično razpoložena v pričakovanju novih partizanskih enot in tu prenočil sredi mesteca, v poslopju, katerega lastnik je bil neki Pivec ali Pivk (ne spominjam se natanko). Spodaj je bila njegova trgovina, meni pa je ponudil nadvse čeden prostor v prvem nadstropju, kjer naj bi mirno počival. Šlo je za spalnico, kar sem po sproščenem pogovoru z lastnikom, brž izkoristil in mahoma zaspal. Nepozabno. Naslednji dan mi je celo postregel z bogatim zajtrkom. Pred časom so mi sporočili, da je kmalu po osvoboditvi zapustil Pivko in odpotoval v Ameriko, kjer je imel sorodnike. Očitno, sklepam, je to spet bil bedast primer naše nove oblasti, da so mu očitali, da je bogataš, izkoriščevalec in da bo zato »odgovarjal«. Obveščeni prebivalci, starejši, še danes vedo povedati, da je nesebično in vsestransko pomagal partizanom. Zapustil sem Pivko in z džipom nadaljeval pot proti Košani. Kak kilometer pred tem krajem pa sem naletel na sprevod deklet in fantov iz Čepnega, ki so s partizansko pesmijo in glasbo korakali na zborovanje v Košano. Ko so me opazili so me dobesedno zvlekli z vozila in predlagali, naj grem z njimi. Manjša skupina me je odpeljala v Čepno, kjer so me zaupali hiši št. 6 (dragocena družina, sin Jože Dolgan je še živ, stik je ostal), češ, da bom tam lahko prespal. Tu pa se začne nova dejansko svojevrstna dogodivščina.Gospodinja mi je brž ponudila hrano, ker pa je opazila, da se me loteva spanec, me je spravila na podstrešje in tam hitro uredila zasilno ležišče. Storil pa sem usodno napako, da sem oddajnik pustil v kuhinji, sicer sem ga dosledno potisnil pod stol proti zidu, da ga ni bilo videti. Naivno sem pač sodil, da je končno nastopila svoboda in da sovražnika ni več. Bilo je pa okrog petih zjutraj, ko je Jožetova draga mama tihoma, nadvse previdno prišla k meni, ko sem bil le na pol zbujen in mi s strahom pošepetala, da so Nemci v hiši. Priporočila mi je, da naj grem, da me ne bi ujeli, kar sem tudi mahoma storil, potem ko sem skozi špranjo zasilnega okna v podstrešju opazil pod menoj, morda tri metre od mene, nemške čelade. Gostiteljica mi je mahoma pokazala stezico, ki je od podstrešja na drugi strani hiše peljala proti glavni cesti v smeri Divače. Po vseh štirih sem odšel, vendar me misel na oddajnik ni zapustila. Ko sem se na nek način splazil do ceste, sem pričel nestrpno čakati na prihod kakega partizanskega motornega sredstva, saj sem vedel, da so nekatere naše enote že napredovale proti Divači in Sežani. Res se je zgodilo, da se je pojavilo kakih deset kamionov, na katerih so bili, kakor so mi povedali, borci neke dalmatinske partizanske enote. Komandanta sem opozoril na prisotnost Nemcev v Čepnem in se je brž odločil. Razporedili so se v polkrogu (šlo je za kakih 400 metrov do vasi) in presenetili Nemce, ki so večinoma, razen dežurnih, spali v sosednjih hišah. Seveda sem bil z našimi borci, operacija je stekla bliskovito, naši so nemške vojake po-strojili in pričeli spraševati, od kod prihajajo (šlo je za enoto »Alpin korps«, ki se je tudi proti tretji prekomorski brigadi bojevala pred dnevi nad Reko) in podobno. Krutosti ni bilo nobene, Nemci so družno (nekateri so bili Korošci, da bi to dokazali, pa so povedali tudi kak slovenski stavek) trdili, da bi šli najraje domov. Drugega jim pač ni preostalo! Komandant naše enote je nepričakovano hitro po telefonu poskrbel za prevoz, iz Pivke so se pripeljali štirje vojaški tovornjaki ter odpeljali ujetnike. Glavna moja skrb oddajnik je na srečo bil tam, kamor sem ga prejšnji večer z nogo potisnil proti zidu, da bi bil kar najbolj skrit. Šifre pa sem seveda imel neprestano s seboj. Osebno sem se kar peš spet podal na cesto za Divačo, kamor pa sem prišel v trenutku, ko so omenjeni tovornjaki peljali ujete Nemce. Nekateri v zadnjem tovornjaku so me spoznali, da sem bil med partizani v Čepnem ter da sem očitno sodeloval pri tem, da so jih ujeli. In so me, očitno razpoloženi in nedvomno prepričani, da se jim ne bo zgodilo nič hudega, skorajda veselo pozdravljali. Z nekim džipom sem jih dohitel in spet doživel pozdrav, mahanje ljudi, ki so malo prej bili še kako hudi sovražniki. Sliši se čudno, vendar sem jim pomahal nazaj. Trenutki, ki so včasih človeški del vojne! Naj končam. Nekje pred Padriča-mi sem srečal mornariško poveljstvo pri IX. korpusu in z njim nadaljeval pot vse do občinskega poslopja v Trstu, kjer je že bil poveljnik jugoslovanske partizanske mornarice Josip Černeg. Objel me je in mi razigrano dejal: »Končali smo!«. Iz Trsta sem odšel čez nekaj dni. Politično okolje mi ni ugajalo. Turnšek, ki sem se ga spomnil iz glavnega štaba Slovenije, me je, ko je zvedel, da odhajam, prepričeval, naj ostanem, vendar nisem pristal. Čez tri mesece sem orožje odložil in snel uniformo. V Trst sem se vrnil čez štiri leta kot dopisnik Tanjuga. Miro Kocjan 26 Sobota, 1. maja 2010 KULTURA / TRST - Društvo Chamber Music »Komorni salon« zaživel z Allegrinijem »Komorni salon (II salotto ca-meristico)«, glasbena sezona, ki jo že več let uspešno oblikuje tržaško društvo Chamber Music, je ponovno zaživela s koncertom, ki je bil prava poslastica: največjo zaslugo ima pri tem hornist Alessio Alle-grini, mojster, ki je svojo kariero začel kot prvi hornist v milanski Sca-li, nadaljeval v orkestru Akademije sv.Cecilije, gostoval je kot solist z Berlinskimi filharmoniki, medtem je prejel že veliko prestižnih mednarodnih nagrad in posnel veliko zgoščenk, redno pa nastopa tudi z mednarodnim orkestrom poletnega festivala v Luzernu, ki ga vodi Claudio Abbado ...z velikim dirigentom pa je Allegrini angažiran tudi v vrsto vzgojno-izobraževalnih in človekoljubnih projektov. Moralna pokončnost in pozornost do socialne problematike stopata vzporedno z umetniško višino, ki jo je Allegrini dokazal že v prvi točki programa: s pianistko Lauro Pietrocini je z izredno pretanjenim občutkom, žametno kultiviranim zvokom in plamtečo fantazijo interpretiral Schumannov Adagio in Allegro op.70-izvedba, ki nam bo še dolgo odmevala v duši. Z vrhunskim mojstrom sta koncert delila pianistka Laura Pie-trocini in violinist Marco Fiorenti-ni, člana tria Ars, ki je za društvo Chamber Music že večkrat nastopil od leta 2001 dalje, ko je sestav osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Tržaškega tria. Pianistka je polnokrvna umetnica, ki v svoje interpretacije vliva veliko zanosa in poustvarjalne fantazije, kar je dokazala tudi v duu z Alle-grinijem, nekoliko manj očarljivo muziciranje pa nam je ponudil violinist Marco Fiorentini. Trio se je združil za zadnjo točko koncerta, Brahmsov Trio v Es-duru op.40, prelepo umetnino, ki zna stapljati žametni zvok roga tako s klaviaturo kot z violinskimi strunami. Allegrini je bil glasbena os izvedbe, ki je postopoma tudi violinista privedla do toplejšega izražanja. Užitek je med izvajanjem vseskozi naraščal in se na koncu izrazil z dolgimi in navdušenimi aplavzi, ki so se jim odlični glasbeniki oddolžili s ponovitvijo zadnjega stavka. Katja Kralj ■imiEi iruniiMLriti tÉirÎDSri! IE iLDYÉND atooHjoita. Kai TM paàlo z ne^a? —V ma[]U V MALI DVORANI OSNOVNI PROGRAM PETER QUILTER Duetl Režija: Matjaž Latin v soboto, 8. maja ob 20.30 (prva premiera) v nedeljo, 9. maja ob 20.30 (druga premiera) v četrtek, 13. maja ob 19.30 v petek, 14. maja ob 20.30 v soboto, 15. maja ob 20.30 v nedeljo, 16. maja ob 16.00 v sredo, 19. maja ob 20.30 v četrtek, 20. maja ob 19.30 v soboto, 22. maja ob 20.30 v nedeljo, 23. maja ob 16.00 Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi J i NA VELIKEM ODRU OSNOVNI PROGRAM Mestno gledališče Ljubljansko PETER STONE, JULE STYNE, BOB MERRILL Sugar - Nekateri •feo za vroče Režija: Stanislav Moša V petek, 28. maja ob 20.30 (redi A,T,F) V soboto, 29. maja ob 20.30 (red B) V nedeljo, 30. maja ob 16.00(reda C,K) Vse predstave bodo opremljene j z italijanskimi nadnapisi PRODUKCIJE SSG NA GOSTOVANJU V ponedeljek, 3. maja ob 20.00 v Kosovelovem domu, Sežana V sredo, 12. maja ob 20.00 v Mali drami, Ljubljana tA.GONCAROV..... Iblomov Režija: Egon Savin ŽANINA MIRČEVSKA Art export Režija: Eduard Miler PETER QUILTER Dueti Režija: Matjaž Latin I A.P.ČEHOV ................ Uh, ljubezen Režija: Paolo Magelli FRANCO PERO O »Poročilu slovensko-Italljanske zgodovlnsko-kulturne komisije« oziroma: dialog kuharice v gostilni in njene pomočnice o vprašanjih Jprez vsakega bivanjskega Vpomena 4., 5., 6. in 7. maja ob 20.00 v Kulturnem domu, Domžale 10. in 11. maja ob 20.00 v Kulturnem centru Janeza Trdine, Novo mesto V ponedeljek, 17. maja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici V petek, 21. maja ob 19.30 v SNG Drama, Ljubljana V torek, 25. maja ob 11.00 in ob 20.30 ter v četrtek, 27. maja ob 11.00 v Kulturnem domu v Gorici V soboto, 29. maja ob 11.45 in v ponedeljek, 31. maja ob 11.45 v gledališču bivše umobolnice pri Sv.Ivanu, Trst «».ŽUPANČIČ Ciciban Režija: Primož Bebler M.POVASNICA Plgica in mavrica Režija: Marko Sosič ABONMA ZLATA RIBICA V ponedeljek, 3. maja ob 10.30 v Kettejevi dvorani, Sv.Jakob V ponedeljek, 24. maja ob 10.30 v OV Ricmanje V torek, 25. maja ob 10.30 v OV Milje V sredo, 26. maja ob 10.30 v OV Boršt V petek, 28. maja ob 10.30 v Kulturnem domu, Prosek V petek, 14. maja ob 10.30 v OV Škedenj V ponedeljek, 17. maja ob 10.30 v OV Sv.Ana V torek, 18. maja ob 10.30 v OV Nabrežina V sredo, 19. maja ob 10.30 v OV Devin V četrtek, 20. maja ob 10.30 v OV Mavhinje V petek, 21. maja ob 10.30 v OV Šempolaj TOMIZZEV DUH Moralka mora moralizirati Milan Rakovac Mi drugi krstjani ne moremo prez morala, a la morlacha, po, magari. A la morlacha, ma come? Se domišljan kako su naši stari povidali štuorije od la-drije, i kako su ladri užali reci da to ni ladrija, to je „SE UZME DI JE, I SE PONIESE DI NI!". I kad bi se zabralo par capi ovac i voli, bi se hi lipo dognalo u Lim di čekaju Cozoti za sve to imbar-kati. E i carabinieri e questurini e do-ganieri e forestali e finanssi? Quel giorno sempre i gaveva altri afari! Co muoj »compagno Fini« kot zadnja linija obrambe antikorupcijske zavesti Italije, in EU, bula questa, po! »Politiki imajo težave s korupcijo zato, ker ni obče odobravana. Še več, lahko je tudi preganjana, morda celo kot kaznivo dejanje. Če jo preganjajo politiki, ki bi sami morali biti preganjani zaradi nje, je to verjetno dobro tako za politike kot za korupcijo,« pravi Tomaž Mastnak v Dnevniku. EU je vzela američki model »mi-lijarderizacije« kot lastno formulo; ma težave niso odtod. Težave su v euro-moralistični zadregi. Europska kršcan-ska (katoliška!) moralka mora moralizirati tudi sebe samo, in tako (kot enkrat istrijanski ladri) ona moralizira tudi lastno goljufijo! Obama propio dela novu socijal-nu i ekonomsku revoluciju; capa se je jušto z Prvin Grihon, zmijinon jabukon, i sad kako i Isus da ce stirati van lihva-re, jedine kojima ni misto u hramu Boj-žen. Ma guarda un po (by Frassica): Obama se baroži z bankari, burzon, mešetari, dividendami i bonusi, a eu-ropski mediji (slovenski inu hrvaški inclusive!) delaju fintu da to ne vide, ni slo-va o „marksističkoj" Obaminoj kampanji, eventualno u kakoven kantunu dvi-tri rige na dnu stranice, spoda big-bradera i farme i piramide i zvijezde-pjevaju i ples-sa-zvijezdama itditditd. »Danes se demokracija in korupcija ne izključujeta več. Natančneje, ker se nikdar nista absolutno izključevali, se danes izključujeta manj kot nekdaj ... Korupcija je našla domicil v demokratičnem sistemu oblasti ... Z malo medsebojne solidarnosti (in morda korupcije) so tako vladajoči kot trenutno opozicijski politiki večni. Brez njih bi bilo konec demokracije ... Kaj, če korupcija ni preprosto zloraba, marveč lastnost sistema, v katerem se zlorablja položaje? POTEM SE MORAMO VPRAŠATI, ALI TA SISTEM NI VEČJI PROBLEM OD KORUPCIJE.« (poudarek by M.R.). Zato mi Europljani ne citiramo Obamu prevec. Za ča? Zato ča smo američki model diskretno cementirlai u piramidu europskih načelnih, moralnih, demokratskih valuori! Zato ča je teže i huje u Europi nego u Ameriki raskinuti kadine korupcije, kako ča to postavlja problem Mastnak. V Ameriki ogni tanto i ciapa qualche goljuf, e Obama (come Roo-sewelt una volta, o Boby Kennedy come ministro della giustissia) el voles-si cambiar koruptivni circulus vitio-sus, cio e - cambiar el sistema, come tale: Una roba che in Europa NO SE POL, perche l'Europa christiana NO POL funssionar brez krščanske uzvi-šene Moralke. Cussi che la 'sta propio adesso costruendo (l'Italia come leader del processo) misure socio-giuri-diche per beatificar almeno i vertici della goljufija. Za euro-mahere&medijske lisice Obamino je grozje zeleno, one so jur navajene na legalizirani procent za lastne usluge tajkunskemu svetu, za nje je legalizirana korupcija postala tudi moralna, etična kategorija, o kateri zaskrbljeno debatirajo med luknjam golf-igrališč. Amerika se mijenja, naravno, morat če i Europa, osobito ova mediteranska, koja je u vlastitu prevarant-sku ideju lukavo uzidala američki les-sez-faire, i ZATO od Krete sve do Finis Terrae ekonomska kriza postaje KRIZA SISTEMA, eklatantnija nego američka. Kina i Indija sada, dva sto-lječa poslije Europe i Amerike, ulaze u svoju industrijsko-financijsku revolu-ciju, i tu je srž liberal-kapitalističnog sistema, jer naprosto europski i američ-ki proizvod ne može više konkurirati azijskome. Mladi zagrebački ekonomist priča mi kako razgovara s mladim kine-skim ekonomistom; zašto ponavljate greške Zapada? Zato da se obogatimo kao i vi, a zatim čemo, kao i vi, doči do narednog stupnja, pa čemo svi zajedno promišljati zajedničku budučnost. Jer kad je Kina gradila željeznicu da bi bakarnu rudu s kontinenta dovezla do mozambičkih luka, Zapad je histerizi-rao da Kina izvozi revoluciju. Ne, Kina nije izvozila ništa, nego uvozila si-rovine, SADA Kina izvozi u cijeli svi-jet finalne produkte, kojima Zapad sve teže konkurira. Kina sada može korumpirati Zapad, što i čini, kupujuči več elitne nordijske tvornice automobila, a Zapad drage volje prihvača mito, jer je to dio sistema. „Mi digo che i scrivi 'sta roba solo per insempiar la gente", diria Car-pinteri&Faraguna una volta. I sad historijska groteska, da je-dan postfašist moralizira jednom ty-coonu, dok se kapitulirana ljevica liberalizira samu sebe? »Ma cossa semo diventadi tutti mati«? Ne rabe nami u Europi danas moralistične predike, nan rabi moral. Nan rabi se čapati dela, moralnega, čovičnega dela, nan rabi denuncirati slipariju koja nan je po-žerala razum i srce. SEŽANA - Hvalevredna pobuda Tudi zamejske založbe na dnevih knjige 2010 v znaku Haitija NOVINARSTVO Nagrada Luchetta Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro In pol pred pričetkom predstave. Dopoldanske ponovitve so zaključene za šole. Za predstave v Mali dvorani SSG je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542. Tudi zamejske založbe Založništvo tržaškega tiska, Galeb in Mladika, skupaj s Tržaško knjigarno, so v Sežani sodelovale na 15. slovenskih dnevih knjige, ki so potekali od 19. do 23. aprila v večjih slovenskih mestih. Za založbi ZTT in Mladika je bila to že druga tovrstna udeležba, saj sta se pred dvema letoma udeležile slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Gre za posebnost priložnost, da se založbe neposredno srečajo z bralci, z njihovimi potrebami in željami. Organizacijo dogodka je za naš prostor prevzela Kosovelova knjižnica v Sežani, ki je na prireditev povabila slovenske založbe, knjigarne in društva iz obmejnega prostora. Smisel tega pomladnega druženja ob knjigi je bilo ovrednotiti domačo knjižno stvarnost in knjigo prinesti med ljudi, v njihov prostor, med vsakodnevnimi opravili v domačem kraju, zato je bila izbrana lokacija na odprtem, na zelenici ob sežanski knjižnici. Na srečanju v Sežani so sodelo- vale: Kulturno društvo Vilenica, Libris, Literarno društvo Zlati čoln, Tržaška knjigarna, Založba Mladika, Zadruga Novi Ma-tajur-Galeb, Založba Annales, Založništvo tržaškega tiska in Združenje književnikov Primorske. Založbe ZTT, Mladika in Novi Matajur so na stojnicah razstavile novosti in uspešnice iz zadnjih let in potrdile pestrost ter kvaliteto svojih programov. Stojnica tržaške knjigarne je ponujala knjižne izdaje iz Benečije, in sicer Zadruge Novi Matajur in časnika Dom. Po nastopu gojencev Glasbene šole Sežana se je knjižno druženje zaključilo v knjižničnih prostorih s kratko predstavitvijo posameznih udeležencev in njihovih založniških programov v pogovoru, ki ga je vodila direktorica knjižnice Nadja Mislej Božič. Udeleženci so izrazili mnenja o pomenu te pobude in o možnostih ter načinu organiziranja podobnih srečanj. Pozitivni občutki, ki so se porodili na tem srečanju, so spodbuda za nadaljnje sodelovanje. Letošnjo izvedbo mednarodnih novinarskih nagrad Marco Luc-hetta bo zaznamovala posebna nagrada za najboljšo televizijsko reportažo o potresu na Haitiju. Na razpis za najboljše televizijske prispevke, videoposnetke, fotografije in časopisne članke, z običajno posebno pozornostjo do otrok, se je letos prijavilo 120 avtorjev iz Italije in tujine. Nagrade je, kot znano, ustanovila Fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin v spomin na tržaške uslužbence televizije RAI, ki so v letu 1994 izgubili življenje med delom v Mo-starju in Mogadišu. Nagrajeni bodo avtorji, ki so z besedo ali sliko najbolj učinkovito opisali nasilje, tesnobo in nemoč, ki jih na različnih celinah povzročajo vojne, etnični konflikti in revščina. Tudi letos je prispelo mnogo italijanskih in tujih prispevkov, na razpis so se prijavili tudi novinarji uglednih časopisov, kot so npr. Paris Match, The Independent in Der Standard. Opisali so otroke, ki s puško v naročju stražijo na fronti, trgovino z otroki v zahodni Afriki, obupno stvarnost Afganistana, otroke-vohune v jarkih Hamasa itd. Za posebno nagrado za prispevke o potresu na Haitiju pa so se prijavili tudi slavni novinarji televizij BBC in France 2. Žiriji, ki bo 21. maja v Trstu izbrala finaliste v posameznih kategorijah, bo po novem predsedoval direktor televizije RAI1 Mauro Maz-za. Zmagovalce bodo razglasili julija, nagradili jih bodo kot vsako leto na večerni prireditvi, ki jo bo na Velikem trgu vodil novinar Lamberto Sposini. / RADIO IN TV SPORED ZA SOBOTO Sobota, 1. maja 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka: Abecednik zaljubljene krastače: Levi krak 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Dok. film: Aleksandrija, ki odhaja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.10 6.30 9.35 10.25 10.35 10.40 11.15 12.00 13.30 14.00 14.30 16.40 17.10 17.45 17.50 18.50 20.00 20.35 21.10 0.10 0.50 Aktualno: Euronews Variete: Da da da Aktualno: Unomattina Weekend Aktualno: Settegiorni Aktualno: ApriRai Vremenska napoved Aktualno: Tuttobenessere Aktualno: Slavljenje Praznika dela v prisotnosti predsednika Republike Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 0.05 Dnevnik Aktualno: Easy Driver Variete: Le amiche del sabato Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: A Sua immagine Dnevnik L.I.S. Dok.: Passaggio a Nord Ovest Kviz: L'Eredita Dnevnik in športne vesti Kviz: Soliti ignoti - Identita nasco-ste Talent show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) Dok.: Memorie dal Bianco e Nero Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.10 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 9.35 Variete: Mattina in famiglia 7.00 10.00, 13.00, 20.30, 23.25 Dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 2010 15.30 Film: Trilli (anim., ZDA '08, r. B. Raymond) 16.40 Risanke 17.05 Aktualno: Sereno Variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Šport: Speciale 90° Minuto Serie B 19.00 Resničnostni show: L'isola dei fa- mosi, sledi L'isola e poi... 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie Rai Tre 7.00 8.40 Risanke 8.00 Variete: II videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Dok.: Speciale Primo Maggio 10.15 Aktualno: Speciale Tg3: manife- stazione sindacale a Rosarno 12.55 Aktualno: Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike 14.20 Dnevnik, vremenska napoved in Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Glasb.: Anteprima Concerto Primo Maggio 16.00 Glasb.: Concerto Primo Maggio - Lavoro, legalita e soldarieta 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Glasb.: Concerto del Primo Maggio - Lavoro, legalita e soldarieta (r. S. Vicario, v. S. Impacciatore) 23.25 Dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.00 Nan.: Boston Legal 7.30 Nan.: La dottoressa Giö 9.30 10.55 11.30 12.55 13.50 15.00 17.10 18.00 18.55 19.35 20.30 21.30 23.20 0.10 0.40 2.15 Aktualno: Vivere meglio Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne vesti Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot sul Nilo (krim., V.B., '04, r. A. Wilson, i. D. Suchet) Nan.: Detective Monk Dok.: Vite straordinarie 21.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Bones Nan.: Law & Order - Unita speciale Šport: Guida al campionato Film: Strategia di una vendetta (triler, ZDA, '90, r. F. Darabont, i. T. Matheson) Pregled tiska Canale S 8.50 9.45 10.50 12.00 13.00 13.40 14.10 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Glasb. odd.: Loggione Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Bounce (dram., ZDA, '00, r. D. Roos, i. B. Affleck) 14.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Belli dentro Aktualno: Verissimo di primavera (v. S. Toffanin) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.00 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia (v. Ficarra & Picone) Variete: Lo Show dei Record (v. P. Perego) Nan.: Vanished O Italia 1 6.00 Nan.: Degrassi 7.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv moda 11.55 Nan.: Dharma & Greg 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.30 Šport: Grand Prix Moto 13.55 Motociklizem: VN Španija, vaje, 125 cc 16.00 Tenis: Internazionali d'Italia 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr Bean 19.20 Film: Paulie - Il pappagallo che parlava (fant., ZDA, '98, r. J. Roberts, i. G. Rowlands) 21.10 Film: Alla ricerca dell'isola di Nim (pust., ZDA, '08, r. J. Flackett, i. J. Foster) 23.10 Film: Lost Treasure - Caccia senza tregua (akc., i. S. Baldwin) 10.55 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 20.30 Film: Due angeli in soffitta - Angels in the attic (kom., '98, i. C. Taylor, S. Losack) 22.00 Film: Active Stealth (akc., '00, i. D. Baldwin, F. Williamson) 23.30 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Stoa LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.00 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: L'Intervista Dok.: La7 Doc Aktualno: InnovatiON Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il nome del Papa Re (polic., It., 90, i. B. Spencer) Nan.: Mac Gyver Film: Detective extralarge - Magia nera (polic., It./Nem., '90, i. B. Spencer) Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Victor Victoria 18.00 19.40 21.45 22.15 22.45 0.55 8.35 1.15, 2.15 Koncert klasične glasbe - w 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona Koper 10.55 Aktualno: Formato famiglia Dokumentarci o naravi 12.05 13.45 Dnevni program 12.35 Dok.: Borgo Italia 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 13.15 Aktualno: Conosciamo i nostri 14.20 Srečanja v skupnosti Italijanov ospedali 15.00 Nautilus 13.30 Klasična glasba 15.30 Zoom 14.00 Šport: Passione sport 16.00 23.45 Vsedanes - Aktualnost 14.10 Variete: Qui Cortina 16.30 Arhivski posnetki 15.00 16.15 Dokumentarec 17.15 Globus 17.00 Risanke 18.00 Brez meje 19.00 Glasb.: Musica, che passione! 18.35 Vremenska napoved 19.15 Voci dal ghetto 18.40 Primorska kronika 20.05 Variete: Campagna amica 19.00 22.20, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Vzhod - Zahod 20.15 Avtomobilizem 20.30 Film: Odvetnik 22.35 Back stage live 22.55 28. Mednarodni pokal v plesih 0.30 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 12.00 15.00 16.30 17.30 18.00 18.40 19.30 19.45 20.00 21.00 22.00 23.15 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 0.15 Videostrani Kajža Hrana in vino (pon.) Kultura: Praznik KD Brdo (pon.) Izzivi mladih (pon.) Čje so tiste stezice, 3. spomladanski koncert Vrtca pri OŠ Solkan (pon.) Duhovna misel Tedenski pregled Glasb. odd.: Z Mojco po domače Primorski tednik (pon.) Koncert: Prijatelji, ostanimo prijatelji, posnetek, 1. del (pon.) Veliko platno (t* Slovenija 1 6.10 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Pozdrav z Notranjske: Pihalni orkester Logatec (pon.) 7.15 Zgodbe iz školjke 7.35 Otr. progr.: Križ Kraž 9.10 Film: Kino Kekec (pon.) 10.25 Dok. film: Slovenci v Italiji praznujejo 1. maj (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Film: Kuharjeva hči 15.55 17.25 Sobotno popoldne 15.55 O živalih in ljudeh - Oddaja Tv Maribor 16.10 Zdravje 16.30 Usoda, sledi Alternativa 17.15 Ozare 17.40 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Film: Moj ata socialistični kulak 22.30 Hri-Bar 23.35 Nad.: Gandža 0.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 01.05.1992 (pon.) 1.05 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.05 9.15 10.00 11.10 12.00 14.20 14.55 15.55 1.35 Zabavni infokanal Skozi čas Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 01.05.1992 Circom Regional - Oddaja Tv Maribor (pon.) Dok. serija: Kitajski zid (pon.) Film: Ostržek Primorski mozaik Dok. film: Velenjska rudarska zgodba Manchester: nogometna tekma angl. lige, Manchester City - Asto-na Villa, prenos Birmingham: EP v gimnastiki, ekipno (Ž), posnetek Lodz: odbojka, zaključni turnir lige prvakov, Ach Volley Bled -Trentino, polfinale, prenos Odd. o modi: Bleščica Slovenski magazin Sobotno popoldne (pon.) Tranzistor (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.25 Dobro jutro; 9.00 Radio paprika, sledi Music box; 10.10 Koncert: Carmina Slo-venica in projekt Na Juriš!; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam, kjer teče bistra Bela - oddaja iz Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00, Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Mladi izvajalci; 17.45 Glasba za vsakogar; 18.00 Mala scena; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Odprtje programa; 8.00 Noč in dan; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik; 9.00 Kronika; 9.30 Delu čast in oblast; 11.00 Predstavitev in glasovanje za osebnost Primorske meseca aprila 2010; 10.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.30 Gost: Dr. Vlasta Meden Klavora, psihiatrinja in skupinska analitičarka; 17.10 Koncert Ženskega zbora Kombinat; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade -New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kultu-romat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Na val na šport; 18.50 Spore- di; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi: 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Gaetano Donizetti: Ljubezenski napoj; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Visoke ambicije na delovnem mestu bodo koristile vaši karieri. Vašo vnemo bo opazil nadrejeni. Prihodnji teden se delu posvetite bolj kot ponavadi, druge obveznosti pa dajte na stran. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zadnje čase vaš trud v službi ni bil opažen, vendar se bo to spremenilo. Če boste še naprej tako dobro delali, boste za to kmalu nagrajeni. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Prihodnji teden boste brezskrbno uživali in se zabavali. Čas, ki ga boste preživeli v družbi prijateljev, vam bo veliko pomenil. Ljubezen: napetosti do partnerja. RAK 22.6.-22.7.: Zelo uspešni boste pri vzgoji otrok. Če imate otroke, preživite konec tedna z njimi čim bolj aktivno. Zdravje: vaše odlično počutje je posledica dobre prehrane in športne aktivnosti. LEV 23.7.-23.8.: Na delov- (^^r nem mestu boste v prihodnjih dneh še posebno inovativni in iznajdljivi. Vaš zagon bo opazil tudi nadrejeni, vendar pazite, da ne bo ne-voščljivosti med sodelavci. DEVICA 24.8.-22.9.: Nezau- ^^ panje v lastne sposobnosti lahko škodi storilnosti in samozavesti na delovnem mestu. Veliko bolje se boste počutili v domačem okolju, v družbi družine in bližnjih prijateljev. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V lju- ^ ^ bezni boste še posebno občutljivi in čustveni. Dober občutek za ljubljeno osebo izkoristite in ji pripravite kaj posebnega in romantičnega. Denar: dobri zaslužki. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Najraje boste v samoti, brez ljudi okoli sebe, kar dajte vedeti prijateljem in družini, da bodo to lahko spoštovali in vam dali prostor, ki ga potrebujete. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Jupiter vas bo navdal z optimizmom in srečo. Radi boste hodili v službo in uživali boste v svojem delu, pogovorih s sodelavci in reševanju poslovnih težav. KOZOROG 22.12.-20.1.: Oddali se boste z obzidjem, ljudem pa ne boste pustili do sebe in svojih čustev. Jezilo vas bo, če se bodo drugi vtikali v vaše delo in življenje. V službi vam timsko delo ne bo dišalo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Imeli boste ustvarjalno žilico, ki jo poskušajte izrabiti in narediti nekaj zanimivega. Dober občutek za družinske zadeve vam bo pomagal rešiti marsikateri družinski spor. RIBI 20.2.-20.3.: Nelagodje na delovnem mestu bo v prihodnjih dneh popustilo, zato bo vaše počutje veliko boljše. Za napetost, nastalo v družini, ste bolj odgovorni, kakor mislite. 28 Sobota, 1. maja 2010 RADIO IN TV SPORED ZA NEDELJO / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.15 Tv Kocka: Pomlad 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Zaljubljeni v smrt, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Film: Bella, bionda... e dice sempre di si (kom., ZDA '91, i. K. Basinger) ^ Rai Uno 6.00 6.30 9.45 12.20 13.30 14.00 15.30 16.25 18.50 20.00 20.40 21.30 23.45 0.50 1.15 Aktualno: Quello che Aktualno: Unomattina Week End Sveta maša, sledi Regina Coeli Aktualno: Linea verde Dnevnik Variete: Domenica In - L'arena (v. M. Giletti) Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo) Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Kviz: L'eredita (v. C. Conti) Dnevnik in športne vesti Kviz: Soliti ignoti Nan.: Tutti pazzi per amore 2 (It., '09, r. R. Milani, i. A. Liskova, E. Solfrizzi) Aktualno: Speciale Tg1 Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Applausi (v. G. Marzul-lo) V^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.10 Aktualno: Inconscio e Magia Psic-he 6.45 Variete: Mattina in famiglia, vmes Dnevnik 10.05 Dok.: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come Avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio e... (v. S. Ventura) Šport: Stadio sprint Dnevnik in vremenska napoved Šport: 90° minuto, sledi Numero 1 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Nan.: NCIS 17.00 Film: Scandalo al sole (dram., ZDA. '59, r. D. Daves, i. R. Egan) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report (v. M. Gabanel-li) 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio (v. E. Bertolino) 0.35 Nočni dnevnik Rete 4 6.20 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Nan.: Vita da strega 8.00 Nan.: Tequila & Bonetti 8.50 Nan.: Nonno Felice 9.25 Dok.: Artezip 9.30 Dokumentarec 10.00 Sveta maša 11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Variete: Ieri e oggi in Tv 14.20 Film: Una famiglia nel West: Un nuovo inizio (dram., ZDA, '05, i. L. Bartholomew) 16.10 Film: Forza 10 da Navarone (vojna, V.B., '78, i. R. Shaw) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Colombo - Duplice omicidio per il tenente Colombo (det., i. P. Falk) 21.45 Nan.: NCIS - Los Angeles 22.35 Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 7.40 Aktualno: Mamme in blog 7.45 Variete: E' domenica papa 8.20 Risanke 8.55 Nan.: The Saddle Club 9.35 Film: Un ettaro di cielo (kom., It., '57, i. M. Mastroianni) 11.15 Aktualno: Tgr Buongiorno Europa, sledi Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.45 Aktualno: TeleCamere 12.50 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.30, 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 19.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h 21.30 Aktualno: Quarto grado 23.25 Šport: Controcampo 1.20 Nočni dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Aktualno: Verissimo di primavera (pon.) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Aktualno: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Film: Alexander (vojna, ZDA, '04, r. O. Stone, i. C. Farrell) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Aktualno: Super Partes 8.00 Risanke 10.45 Motociklizem: VN Španija, 125 cc 12.00 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.15 Motociklizem: VN Španija, Moto 2 13.00 Šport: Guida al campionato 15.00 Šport: Grand Prix 14.00 Motociklizem: VN Španija, Mo-toGp 15.00 Šport: Gran Prix - Fuori giri 16.00 Tenis: Internazionali d'Italia 19.00 Nan.: Sms - Squadra molto speciale (i. E. Salvi) 19.25 Film: Mean Girls (kom., ZDA, '04, r. M.S. Waters, i. L. Lohan) 21.30 Resnicnostni show: La Pupa e il secchione - Il ritorno (v. P. Barale, E. Papi) 0.45 Variete: Mai dire Pupa (v. Gialap-pa's Band) ^ Tele 4 7.00 Koncert klasične glasbe 8.20 Aktualno: Salus Tv 8.35 Aktualno: Musa Tv 8.50 Aktualno: Italia economia 9.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Mednarodni pokal plesa 2010 11.30 Šport: Ski Magazine 11.55 Angelus 12.20 Dok.: La grande storia 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Glasb.: Musica, che passione! 13.35 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 14.00 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 15.05 Glasb.: Sulle ali dell'Operetta 16.30 Dok.: Borgo Italia 16.50 Dok.: Captain Cook Cruise nelle Isole Fiji 17.30 Risanke 19.15 Aktualno: Aspettando...E domani e' lunedi 19.45 Aktualno: ...E domani e' lunedi 23.00 Film: Due angeli in soffitta (kom., '98, i. C. Taylor, S. Losack) 0.30 Film: A better tomorrow (krim., '86, i. L. Cheung) LA 7.00 10.10 10.30 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 20.00 20.30 La 7 Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Film: Che cavolo mi combini papa? (kom., Fr., '81, i. Y. Montand) Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Barnaby Nan.: Cuore d'Africa Film: Zitti e mosca (kom., It., '91, r.-i. A. Benvenuti, M. Ghini) Dnevnik Resničnosti show: S.o.s. Tata 21.30 Variete: Crozza Alive 23.40 Aktualno: Reality (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Telebajski 9.20 Otr.odd.: Žogarija 10.00 Evangelistično bogoslužje, prenos iz Murske sobote 11.00 Izvir(n)i 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! 14.30 Prvi in drugi 15.00 17.15 NLP - razvedrilna oddaja 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Glasbiator 15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.35 Profil tedna 16.00 Večno z Lorello Flego 16.05 Športni gost 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.25 Za prste obliznit, kuharska oddaja 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.30 Risanka 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.45 Intervju: Dr. Andrej Capuder 23.10 Film: Palookaville iT Slovenija 2 6.30 7.35 7.45 8.10 9.10 9.50 11.25 13.30 14.00 14.10 14.40 16.40 18.30 19.20 20.00 20.55 21.05 21.55 22.45 2.00 Zabavni infokanal Skozi čas Iz arhiva TVS: TV dnevnik 02.05.1992 Globus (pon.) Koroška poje 2010 Film: Ne joči Peter Lodz: Odbojka, zaključni turnir lige prvakov, tekma za 3. mesto, prenos Rad igram nogomet Semič: DP v motokrosu, reportaža Slovenski magazin (pon.) Lodz: Odbojka, zaključni turnir lige prvakov, finale, prenos Birmingham: EP v gimnastiki, orodja (ž), vključitev v prenos Pot v južno Afriko Kraji in običaji - oddaja Tv Koper Capodistria (pon.) Dok. serija: Kapitan Cook Žrebanje lota Nad.: Bratje Karamazovi Na utrip srca Biog. serija: Strastna leta J.Paula Sartra, zadnji del (pon.) Koper 13.45 14.00 14.10 14.20 14.50 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 19.45 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Euronews In orbita Tv nanizanka Sredozemlje Glasbena oddaja City folk Potopisi Ljudje in zemlja 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik Vzhod - Zahod Kino premiere Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja Nedeljski športni dnevnik Slovenski magazin Koncert Baiker explorer 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Med Sočo in Nadižo, oddaja za Slovence v Italiji 20.00 Celovečerni film: Kifeljci (kom.) 21.30 Razgledovanja (pon.) 22.00 Objektiv (pon.) 21.30 RPS, rdeča preproga s Sebastjanom 0.30 Videostrani Tv Primorka 15.00 Kmetijska oddaja (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Roja-na; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Pesem mladih 2010, sledi Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor z dr. Božidarjem Jezernikom; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje 2010, sledite Dežurna glasba in Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 7.45 Kmetijska oddaja: 8.00 OKC obveščajo; 8.10 Gremo plesat 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Chopinovo leto; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Prometne razmere in napoved vremena; 19.00 Dnevnik; 19.30 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Milan Kundera: Jaz, žalostni bog; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. / RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK Sobota, 1. maja 2010 29 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Pozdrav Celju - Vitezi celjski Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita nascoste 21.10 Nan.: Il commissario Montalba-no (i. L. Zingaretti) 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.10 Dok.: Siria, lungo la via della seta 6.25 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 18.30, 20.30, 23.10 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Set-ta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.00 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi, sledi L'isola dei famosi e poi... 20.25 Žrebanje lota 21.05 Dok.: Voyager 23.25 Dok.: La storia siamo noi Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: La Tv dei ragazzi d Raitre 15.40 Variete: Melevisione 16.00 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Šport: Replay Rete 4 12.00 12.55 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 23.15 0.00 1.15 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 17.00 Dnevnik in prometne informacije Nan: Distretto di polizia Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: La baia di Napoli (kom., ZDA, '60, r. M. Shavelson, i. C. Gable) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il comandante Florent Film: Lo straniero senza nome (western, ZDA, '74, i. C. Eastwood) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - pregled tiska Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.00 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone) Talent show: Italia's Got Talent (v. S. Annicchiarico) Nan.: Canterbury's Law Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.05 Nan.: Reba 6.40 17.30 Risanke 8.40 Nan.: Friends 8.50 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Resničnostni show: La pupa e il secchione - Il ritorno 14.20 Risanka: I Griffin 14.45 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.10 Nan.: Kyle XY 16.10 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.55 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Film: Mercenary for Justice (akc., ZDA, '06, i. S. Seagal) 23.10 Film: Hostel (horor, ZDA, '05, i. J. Hernandez) 1.05 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Novecento contro luce 10.05 Nan.: Sansone (i. D. Hopper) 12.10 Variete: Camper magazine 13.15 Videomotori 12.45 Klasična glasba 13.15 Aktualno: Videomotori 14.00 Aktualno: Animali amici miei 14.30 Vaterpolo: Pallanuoto Trieste - Pallanuoto Brescia 15.40 Mednarodni pokal plesa 2010 17.00 Risanke - K2 19.00 Šport: Super calcio - Triestina 20.00 Športne vesti 20.05 Šport: Super calcio - Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogometna tekma: Crotone - Trie-stina 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.55 Nan.: Cold Squad LA 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 1.00 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Sissignore (kom., It., '68, i. U. Tognazzi) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 0.40 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) Šport: Senza tituli Film: Io, io, io... e gli altri (kom., It., '65, i. W. Chiari) (t Slovenija 1 6.30 6.40 7.00 7.05 10.10 10.40 11.05 11.30 12.00 13.00 13.20 13.40 15.10 15.45 15.55 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 19.55 21.00 21.30 22.05 23.10 23.35 0.30 (t Slovenija 2 6.30 9.00, 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.15 Sobotno popoldne (pon.) 12.55 Koroška poje 2010 13.35 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 13.50 Iz arhiva TVS: TV Dnevnik 03.05.1992 14.15 Slovenci v Italiji (pon.) 15.05 Osmi dan (pon.) 15.35 Platforma (pon.) 16.05 Slovenski magazin (pon.) 16.30 Rad igram nogomet 17.00 Prvi in drugi 17.30 Izob. serija: To bo moj poklic 18.00 Nad.: Prevzetnost in pristranost, zadnji del 18.50 Risanka: Rožnati panter 19.00 Iz sobotnega popoldneva: Zdravje, usoda, nasvet 19.55 1.00 Dok. serija: Ogroženi raji - Maldivi 21.00 Studio City 22.00 Pozdrav Afriki 22.30 Knjiga mene briga 22.50 Film: Sovraži me Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom - Mladi in film Koncert Vesolje je Tednik Avtomobilizem Istra in... 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Globus Kino premiere Sredozemlje Artevisione Meridiani Vzhod - Zahod Športel Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Utrip (pon.) Zrcalo tedna (pon.) 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 8.05, 9.05 Dobro jutro Risana nan.: Cofko Cof, sledi Mulč- ki Otr. odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) Izobr. nan.: Mi znamo Nan.: Dogodivščine Sarah Jane (pon.) Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost Posnetek koncerta iz Cankarjevega doma: Glenn Miller revival (pon.) Dober dan, Koroška Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko Ris. nan.: Felikosva pisma Lutk.-igr. nan.: Bine Otr. nad.: Ribič Pepe Novice, kronika, šport in vremenska napoved 19.50 Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Žrebanje 3x3 plus 6 Risanke Polemika Hum. nan.: Starši v manjšini Nan.: Na lepše Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved Umetnost igre Antologija slovenske violinske glasbe Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 03.05.1992 (pon.) Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in Videostrani 17.10 Kultura: Razstava in predstava o Cirilu Kosmaču v SNG Nova Gorica 17.40 Naj viža, glasbena oddaja (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici (pon.) 22.30 Prvi tempo 5 0.00 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z dr. Božidarjem Jezernikom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.20 Primorska poje 2010; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Pod dresom; 11.00 Osebnost Primorske 2010; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. gráfico goriziano tipografía tiskarna prinhng hfkiw buthibuilter«! GRADBENO PODJETJE KOSIČ GIOVANNI 3-5 let d«lovanjs OUBEROOB, Ul. Ki-can 3, M. Q*1/7W3 AGRITURIZEM GRADBENO PODJETJE DEVETAK IZTOK NARDING. *AsTopsTV_o GORICA FDRST Ulica Svetega Mihaela 324 Tel. 0401.21065, Faks 0481.522410^__ DOBERDOB ZA CERKVIJO Tel. 0481 78115 OKUSNA IN Z. DRAVA HRANA TUDI Z A NA DOM Odprto ob petkih^ sobotah nedeljah in praznikih DOBERDOB UL Prešeren 8 - Poljane TqI. (0481) 78116 JESTVINE PETER POVŠIČ Tullid. MARKET Ulica Trieste 261 - Gorica L L TRIVÍG1ÁNQ 15 ŠTANDREŽ tmi 121366 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI VRH SVETEGA MIHAELA TelH 04*11.882401) www.devetákjGom Gorica Korzo Verdi 53 bar kavarna aperitivi prigrizki hladne jedi rDeveta idUdi r.in Miloš in Rajmund ŠTANDREŽ - GORICA, ul. A. Gregorčič 24 T ti Ü-Ifi 1:2151 # - ti les CI4S 1/21957 - barbara B Li t»j j. ILJ t. ti 1870 - 2010: PETA GENERACIJA NAŠE DRUŽINE VOŠČI VSEM VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE Agraria & M. Zm adlav Potovalno agencijo "" * 1 wwuu.gotourviaggi.Et Po t ovci njo - letalska knrte izleti * posebne ponudbe uL Sauro 12 - GORICA tel. 0481.531213 > fbks 0431.531180 e-moiii gotour@gotourvlaggi.it Semetm. sadike tn sadno ¿íri'i jt'. tirtitljc žil rrt i» za 'tictir površine krmtí ztí íUfmtíi ti íii tíi Gorica Ht. tritsie I«, fii. 048I.S2M9Û GORICA V/U Drevored XX, Septembra, 134 Tel. 0481.6211? Faks 04S1.54S864 iSeseCeprvomajst^e. praznike « . i ^^t tSfcÍL i , i man< CEFAAIN H. i: SAKSIDA A. GORICA Trg CJvaur 9, Tel. 0QË1 S3«H9 MEDICAL SUPPLIED GROUP MARK S.r.l. Ulica San Miohele 334 34170 GORICA Tel.: +39 0431 21711 Faks: +39 0481 20719 E-maif: info@mark-inedical.com www. mark - medical .com URARNA ZLATARNA ŠUL1GOJ Gorica, ulica Canducci 49, Tel. 0431.535657, wwv.iuligoj.com ,-í"^ i«-« X\ zmerno Í^jasno ¿^oblačno V REME, ZAN IMIV O S TI Sobota, 1. maja 2010 B1 oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜU dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona , središče ^ anticiklona vremenska slika TOLMEČ O 8/21 „ > VIDEM O 10/24 O PORDENON 11/23 & TRBIŽ O 7/20 ČEDAD O 11/23 „n CELOVEC O 8/21 O 7/19 KRANJSKA G. O TRŽIČ C 8/21 O KRANJ O GRADEC 21/6 o 6/22 S. GRADEC CELJE 11/24 O MARIBOR o 10/24 PTUJ O M. SOBOTA O 9/25 O ^ LJUBLJANA 11/23 //"n. MESTO 9/24 ZAGREB 12/24 O NAPOVED ZA DANES' V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme, popoldne bo pihal okrepljen veter, v glavnem južne smeri. Le na Tržaškem bo pihal zahodnik. V hribih in v predgorskem svetu bo dopoldne še spremenljivo, popoldne pa se bo oblačnost gostila predvsem v Predalpah in v Karniji, kjer se bodo lahko že pojavljale plohe. Danes se bo v zahodnih krajih oblačnost povečala, drugod bo še večinoma sončno. Še bo pihal jugozahodnik. Zvečer in v noči na nedeljo bo v zahodni Sloveniji začelo deževati.Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C. J Prvi maj bo v znamenju lepega vremena; pihali bodo vlažni tokovi iz jugozahoda, več vlažni bodo nad nadmorski višini. Jutri bomo pod vplivom atlantske fronte. Pihali bodo sredozemski „ vetrovi. Nad vzhodnim Sredozemljem in Balkanom je območje visokega zračnega pritiska, ki počasi slabi. V višinah od zahoda doteka nad naše kraje postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.12. Dolžina dneva 14.19 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.53 in zatone ob 7.27 A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo krepila, z vremenom povezane težave bodo pogostejše, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 16,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.49 najnižje -47 cm, ob 13.39 najvišje 17 cm, ob 18.11 najnižje -1 cm, 23.59 najvišje 32 cm. Jutri: ob 7.32 najnižje -39 cm, ob 15.19 najvišje 12 cm, ob 18.34 najnižje 9 cm, 0.02 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 9 2000 m............ 6 1000 m .......... 13 2500 m............3 1500 m............ 8 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 7, v gorah do 8. O GRADEC 12/20 CELOVEC O 10/19 TRBIŽ O 8/15 o 7/15 KRANJSKA G. O 9/19 S. GRADEC TRZIC U 10/17 KRANJ LJUBLJANA 12/17 POSTOJNA O 8/16 KOČEVJE REKA 13/18 CELJE 11/20 O MARIBOR O 11/19 PTUJ O M. SOBOTA O 12/20 ' N. MESTO 12/18 O ZAGREB 13/22 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo v glavnem pretežno oblačno, do povsem oblačno vreme. Pojavljale se bodo zmerne do močne padavine in tudi krajevne nevihte. Ob obali bo pihal zmeren jugovzhodnik. Možne bodo občasne delne razjasnitve a tudi krajevni nalivi. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. V ponedeljek bo v vzhodni Sloveniji zmerno oblačno in večinoma suho, drugod pretežno oblačno z občasnimi padavinami. BELGIJA - Amnesty International kritičen Spodnji dom parlamenta izglasoval zakon o prepovedi nošenja burk BRUSELJ - Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je bila veraj kritična do prepovedi javnega nošenja muslimanskih oblačil burk in nikab, ki jo je v četrtek izglasoval spodnji dom belgijskega parlamenta. Prepoved, ki jo mora sicer potrditi še belgijski senat, je včeraj obsodil tudi muslimanski svet v Belgiji. Kot je poudaril David Nischols iz Amnesty International Belgija, zakon o prepovedi burk spodbuja diskriminacijo žensk, čeprav naj bi se prav proti njej boril. Poleg tega po njegovih besedah zakon krati pravico posameznikov do pravice izražanja in svobode vere. "Gre za zelo nevaren presedan za ostale evropske države," je še menil Nichols. Podpredsednica muslimanskega sveta v Belgiji Isabelle Praille pa je poudarila, da se "zakon bori proti prikaznim". "Po mojem mnenju burk v Belgiji ni, ampak so predvsem v Afganistanu," je dejala. Avstrijski svobodnjaki (FPO), ljudska stranka (OVP) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) pa so prepoved javnega nošenja burk v Belgiji pozdravili. Generalni sekretar FPO Herbert Kickl se je ob tem zavzel, da bi morali muslimanska oblačila, ki zakrivajo žensko telo, prepovedati tudi v Avstriji. Evropski poslanec Andreas Molzer pa je odločitev spodnjega doma belgijskega parlamenta označil za "signal proti islamizaciji Evrope". Če bo prepoved potrdil še zgornji dom belgijskega parlamenta, bo Belgija prva evropska država, kjer bo v javnosti prepovedano nositi burke, ki zakrivajo celotno telo, in nikabe, ki zakrivajo ves obraz razen oči. Nošenje teh oblačil bo prepovedano na ulici, parkih, športnih igriščih in javnih zgradbah. Izjeme bodo dovoljene le v primeru določenih praznovanj, če to odobrijo lokalne oblasti. Zakon v primeru kršitve predvideva od 15 do 25 evrov kazni oziroma do sedem dni zaporne kazni, razen v primeru policijskega dovoljenja za nošnjo teh oblačil. Belgijski politiki trdijo, da je glavni razlog za prepoved zagotovitev varnosti na javnih mestih, kjer bi morala biti omogočena prepoznavnost ljudi. Po mnenju kritikov pa gre zgolj za populistične ukrepe. (STA) J UŽNA AFRIKA Bocelli bo pel na prvenstvu v nogometu JOHANNESBURG - Italijanski tenorist Andrea Bocelli bo nastopil na svetovnem prvenstvu v nogometu v Južni Afriki, so organizatorji sporočili v četrtek. Bocelliju, ki je prodal več kot 65 milijonov nosilcev zvoka po vsem svetu, se bosta na odru pridružila kanadski rocker Bryan Adams in južnoafriška sopranistka Pretty Yende. Koncert bo 9. julija, dva dneva pred finalom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob odprtju svetovnega prvenstva pa bodo nastopile glasbene zvezde, kot so Alicia Keys, Shakira in zasedba Black Eyed Peas. (STA) SAVDSKA ARABIJA Minister je uspešno operiral siamska dvojčka RIJAD - Skupini savdskih zdravnikov je v četrtek po sedemurni operaciji uspelo ločiti siamska dvojčka iz Jordanije, ki sta bila zraščena v predelu trebuha in prsnega koša. Kot so sporočili zdravniki, je zdravstveno stanje bratov Mohameda in Amdžeda Tajma dan po operaciji, ki je za vselej spremenila njuna življenja, stabilno. Pri operaciji je sodelovala 25-članska številna zdravniška ekipa. Vodil jo je kar savdski minister za zdravje Abdulah Ra-bidah, ki je sam že opravil več podobnih operacij. "Operacija je končana. Dvojčka sta v ločenih posteljah in sta oba stabilna," je sporočil minister, ki se je z ekipo več mesecev pripravljal na poseg. Za stroške posega je poskrbel savdski kralj Abdulah II., ki je v preteklosti že sponzoriral 27 uspešnih operacij ločitve siamskih dvojčkov v bolnišnici v Rijadu. (STA) V. BRITANIJA - Pred volitvami 6. maja Cameron zmagovalec ■ • v • zadnjega soočenja BIRMINGHAM - Vodja konservativcev David Cameron je bil najbolj prepričljiv na četrtkovem, zadnjem soočenju pred parlamentarnimi volitvami prihodnji četrtek. Na prvo mesto ga je na soočenju, posvečenem zlasti gospodarstvu, postavila večina jav-nomnenjskih raziskav, pred liberalnim demokratom Nickom Cleggom in laburističnim premierom Gordonom Brownom. V raziskavi inštituta YouGov za časnik The Sun je Cameron prepričal 41 odstotkov volivcev, 32 odstotkov Clegg, Brown pa zgolj 25 odstotkov. Zmagovalec je bil vodja opozicijskih konservativcev tudi v raziskavi agencije ComRes za televizijo ITV. Zbral je 35 odstotkov glasov. Tudi tu mu sledi Clegg s 33 odstotkov podpore, medtem ko je Brownu svojo podporo zaupalo 26 odstotkov vprašanih. Voditelji treh največjih britanskih strank so na 90-minutnem televizij -skem soočenju, ki ga je v Birmingha-mu pripravil BBC, odgovarjali na vprašanja občinstva predvsem na temo gospodarstva. Vendar pa, kot kažejo tudi javnomnenjske raziskave, Brown po sredinem besednem spodrsljaju, ko je užalil neko volivko, to pa so zabeležili tudi mikrofoni, ni uspel pritegniti volivcev na svojo stran, čeprav se je vztrajno trudil izpostavljati dosežke svoje vlade pri soočanju z gospodarsko krizo. "Vem, kako voditi gospodarstvo, v dobrih in slabih časih. Ko se je sesul bančni sistem, sem nemudoma ukrepal, da se recesija ne bi sprevrgla v depresijo," je izpostavil laburistični premier in pristavil, da je zaradi tega gospodarstvo sedaj na poti okrevanja. V prvi vrsti je konservativnemu tekmecu Cameronu očital, da namerava globoko poseči v javno porabo, da bi znižal rekordni britanski javni dolg. Prav tako je opozarjal na nevarnost v primeru, če bi novo britansko vlado oblikovali konservativci in liberalni demokrati. Oba tekmeca je Brown označil za novinca. Vendar pa je vodja torijcev David CAmERon ANSA Brownove kritike na račun politike konservativcev glede gospodarstva in priseljevanja vztrajno zavračal. Poudaril je, da njegova stranka ponuja svež začetek, potem ko so bili na oblasti laburisti. Kot v včerajšnjih izdajah pišejo tudi britanski časniki, je bil Cameron najbolj prepričljiv, dober nastop pa je uspel tudi Cleggu, ki volivcem ponuja drugačen način vodenja kot doslej. "Gospod Clegg ni več novinec, medtem ko je gospoda Browna potegnila dol dediščina 13 let na položaju," piše Daily Telegraph. "Cameron je bil zelo prepričljiv. Postregel je s svojim najboljšim soočenjem, ko je bilo to najbolj pomembno. Bil je optimističen, prepričljiv in dosleden," pa so četrtkovo soočenje videli pri Guardianu. Soočenja so bila tokrat novost britanskega predvolilnega dogajanja, ki so jih posamično pripravile tri britanske televizije. Na prvem na temo notranje politike, ki ga je pripravil ITV, je nekoliko presenetljivo zmagal liberalni demokrat Clegg. Uspešen je bil tudi na soočenju televizije Sky News minuli četrtek na temo zunanje politike, na zadnjem pa je bil v ospredju Cameron. Javnomnenjske raziskave kažejo na izredno tesen izid volitev 6. maja. Večina jih na prvo mesto postavlja konservativce, medtem ko laburisti bolj ali manj zaostajajo, v nekaterih anketah tudi za liberalnimi demokrati. Laburi-stom naj bi se po napovedih v predvolilni kampanji sicer te dni pridružil tudi nekdanji premier Tony Blair. (STA) Živel 1. maj! Slavita ga tudi banki tržaškega in goriškega teritorija, ki sta vselej na strani delavcev in vseh občanov. ZKB <& 1QP|Q CHtio coopcniivo ckH unc UO .'.kImJt-l.1 k-rt^-J li.M-,1