Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 162.
v Ljiinijaii, v M, 20. julija 1915.
LelO XLIII.
Velja po pošti: ==
Za celo leto naprej . . K 26-— za en meseo ,, za Nemčijo oeloietno , za ostalo Inozemstvo
V	LJubljani na
Za celo leto naprej . , za en meseo „ . .
V	upravi prejeman mesečno
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... 7-—
za Nemčijo oeloietno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
(fcsr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/JI1. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v
za dvakrat...... 15 ,v
za trikrat ......13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice iti:
enostolpna pefitvrsta po 23 vin. Poslano:
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izliaja vsak dan, izvzomšl nedeljo in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Upravništvo Jo v Kopitarjevi uliol št. 6. - Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrska 26.511, bosn.-hero, št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Noui veliki uspehi zavezniških Uindava vzeta. - Prodiranje Varšavi irc Hipi. - Rusi se i na celi črti. - tfsota ujetnikov narii sfla fin blizu 50.000 mož.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. julija. (K. u.) Uradno razglašajo:
Prodiranje zaveznikov na Poljskem in v WoIhiniji se je včeraj nadaljevalo.
Zahodno od Visle se vojskujejo ob Užanki. Severozahodno od liže so osvojile avstrijske čete nekaj sovražnih postojank. Na višinah severno od Krasno-stava so prodrle nemške čete med težkimi boji zmagovito naprej. Med Skierbieszowom in Grabowiecem so si priborili skunno z nemškimi silami avstrijski ?joIki z vročim boreniem čez Wolico pot v sovražnne postojanke na višine. Tam je padlo 3000 ujetnikov v roke naših čet. Severovzhodno in jugovzhod no od Sukala so se severomorav-ske, šlezijske in zahodno gališke dežel-nobrambne čete trdno ustalile no zelo spremenljivih bojih na vzhodnem bregu Kuga. Naše čete, ki jim je poveljeval gsneral kavalerije Kficfabach, so tu ujeie časlnikov in 1700 mož in so za-plenila pet strojnih pušk.
Uspehi, ki,so jih torej priborili zavezniki dne 18. na celi bojni črti, so omajali sovražno odporno moč. Dasi je zadnje dni pritegnil vsa doseejljiva mu ojačenja, se le ni mooel več držati. Ponoči od 18. na 19. se »e na celi bojni črti pričel umikati in je izpraznil bojišče zmagovitim zavezniškim armadami
V vzhodni Galiciji je ostal položaj splošno nespremenjen. Le navzdol od Zalesczykov si. je izbral sovražnik bojno črto oa Dnjestru za trdovratne napade. Rusi so piodirali v sedmih do osmih vrstah naprej. Prva vrsta je bila navidezno neoborožena in je dvignila, kakor da se hoče udati, roke. Sovražni napad se je zlomil v našem ognju in s strašnimi izgubami. SamoobseM umlji-vo so bili, kar se fco v enakih razmerah tudi v bodoče vedno zgodilo, obstreljevani tudi navidezni neoboroženi napadalci.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl.Hofer, fml.
nega polkovnika pl. Woyrsch premagani sovražnik je poizkušal v svojih pripravljenih postojankah v odseku za Ilžanko ustaviti zasledovanje. Sovražne prednostojanke pri Ciepilowu so bile po hrabri šiezijski deželni brambi vzete z naskokom že tekom včerajšnjega popoldneva. Iste čete so vdrle ponoči v zadaj ležečo glavno sovražno postojanko. Ravno tako se pričenja majati. sovražna črta pri Kasanovu in pri Baranovu. Smo pred odločitvijo.
Med zgornjo Vislo in Bugom je trajal boj pod višjim poveljstvom ge-neralfeldmaršala pl. Mackensena se nahajaiočih armad cel dan z nezmanjšano ijutostjo. Na po nemških četah prodriem mestu pri Pilaszkovice— Krasnostav so izvajali Rusi obupne napore, da odvrnejo poraz. Neko svojo gardno divizijo so vrgli svežo v boj m je bila poražena po naših četah. Bolj vzhodno od tam do pokrajine pri Gra-how»ecu so izsilile avstrijske in nemške čete prehod čez Volico; pri in severno od Sokala so vdrle avstrijske čete čez Bug. Pod pritiskom tega zasledovanja je šel sovražnik ponoči na celi bojni črti med Vislo in Butjom nazaj. Le ob prodiraliiem mestu zahodno od Krasnostava se poizkuša še upirati.
Rusi so bili iežko poraženi.
Nemške čefe in pod poveljstvom podmaršala mL Arz se nahajajoči zbor so same od 10. t?o 18, julijo ujele 1£„25® mož in zaplenile 23 strojnih pušk. Po namenih poveljih je bilo sovražno vojno vodstvo odločeno, da brez ozira na izgubo drži do skrajnosti zdaj jso naših esvef^j?« postojanke.
Najvišje vojno vodstvo. XXX
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. julija. Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Nemške čete so vzele Tukum in S"»7it. Vmdava je bila zasedena. Zas'e-cmjoc pri Alt Auz poraženega sovražnica smo dosegli včeraj okolico pri Bofzumberge in severno od tam. Zahodno od Miiave urzi sovražnik neko pripravljeno postojanko. Vzhodno od Kur-sany s« bojujejo. Med Pisso in Szkwo so izpraznili Rusi svoje po naših večkrat predrte postojanke in so se umaknili proti Narevi. Tu bojujoče se nemške rezervne in domobranske čete so v bojih zadnjih dni izvedle odlična dejanja v obsežnem močvirnem ozemlju ki je ureorfno vsakemu sovražnemu 'odporu.
Armada generala pl. Galwitza je p iT hirala nanrej. Stoji zdaj z vsemi tleli na črti ob Narevi Južnozahodno od Ofrolenka—NovoGeorgiewsk. Kjer niso našli zavetja v utrjenih in mo-Stil :mh nostojankf>h so se že umaknili čez Na revo nazaj, število ujetnikov se je rovi,šalo na 111 častnikov, 28.760 n? o?.
Tadi na Poljskem med Vislo in Pi-
'sa umikajo Rusi proti vzhodu.
J u ž n o v z h o d n o bojišč e.
S.ma 17. julija v pokrajini severa-vzhodno o.l Sicnne ro armadi aeneraL
V vojnem svetu v Calaisu so sklenili vojskovodje četvernega sporazuma bliskovito ofenzivo, da se končno porazi osrednji državi. Tn res se je pričela bliskovita ofenziva — od strani avstrijsko-nemških armad. Uspehi te ofenzive so dosedaj: Dohod nemških čet. 30 km pred Mitavo, ki je le 40 km oddaljena od Rige; dve nemški armadi ste dosegli vzhodni breg utrjene narevske črte med Lomžo in Novogeorgi-evskem; umikanje Rusov iz postojank ob Bzuri in Ravki proti Varšavi; kritičen položaj Rusov v odseku Ilžanke, ki je samo 30 km odaljen od Ivangoroda; splošno umikanje Rusov med Vislo in Bugom. To se pravi z drugimi besedami: Ruska obramba na Kurskem, ob Narevi in na Poljskem levo in desno od Visle je zlomljena.
Na skrajnem severu, na Kurskem, so nemške pomorske sile zasedle Vindavo m vzele Tukkum na želzniški proči kitava Vindava—Riga (40 km severozahodno od Mitave) in šiuxt (na pol pota Tukkum—Mitava, zahodno od železnice). 30 km jugozahodno od Mitave so nemške čete zasedle Hofzumberg. Vse kaže na ! odločno nadaljevanja ofenzive v smeri i proti Mitavi in Rigi.
Dve nemški armadi sta s svojimi pred- ' njimi četami došli do Nareva in stoje pred utrdbami Osovjec—Lomža — Ostrolenka —Kozan— Pultusk — Novogeorgievsk — Visogrod ob Visli. Sovražnik se skoro povsod umika že v pasove mostišč. Pričakuje se napad na utrjeno narevsko črto.
Med Vislo in Pilico Rusi nadaljujejo umikanje .z svojih navidez nezavzetnih utrdb ob Bzuri in Ravki proti Varšavi.
Med Pilico in Vislo so včeraj zavezniške čete prodrle na odseku Ilžanke Sovražnik se umika proti Ivangorcdu. Ogroža ga naša armadna skupina med Rado-moiii in llžo.
Vzhodno od Visle so Rusi vsled zmagovitih bojev naše 4. in nemške 11, armade (v kateri se je zopet odlikoval avstrijski armadni zbor pod poveljstvom generala Arza) prisiljeni, da se umikajo. Velika bitka med Vislo in Bugom se je končala s težkim porazom sovražnika, ki se urnika proti železniški progi Holm—Ljublin.
XXX RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19, julija. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Po bojih z našimi prednjimi stražami jc zasedel sovražnik 15. julija desni breg rek Vindave in Ventu in nadaljuj« v nekaterih odsekih svoje pomikanje proti vzhodu. Na bojni črti onstran Njemena je pod-vzel sovražnik ponoči na 15. julija napad severovzhodno od mesta Suvalki pri vasi Glubokyrow, kjer r»e je polastil dela naših utrdb; a bil je prepoden z našim protinapadom. Na bojni črti ob Narevi so bile naše čete ponoči na 16. julij med Pisso in Orzyjem vzete nazaj, da zavzamejo bolj strnjeno postojanko na desnem bregu Nareva. V prejomenjenem odseku jc podvzel sovražnik krajne napade med Pisso in Och wo. Vzhodno od reke Orzyz napadajo znatne sovražne sile bojno črto vasi Po-dossie in Ciechanow. Dopoldne 15. julija sta bila odbita dva močna napada Nemcev na desno kri'o navedenega odseka in na vasi PIoniavy in Bn-mura—Swiašt.čenaja z velikimi izgubami za sovražnika. V središču pokrajine pri vasi Zbiki je sovražnik dosegel lahek napredek, a njegovo premikanje je bilo ustavljeno. Na levem krilu sc je izjalovil sunek Nemcev 400 korakov, pred našo bojno črto, ki s0 v prejšnji noči napadli odsiak Grabo vi—Opinagura. Med Ciechanovom in Višogrodom so bili boji prednjih straž. Na levem bregu Visle severno od Pilice ogenj s puškami. Južno od Pilice ie poizkušal sovražnik predirati dne 15. julija na obeh cestah, ki vodita severozahodno in zahodno v Radoai, a je bil odbit z našimi protinapadi. V ostalih odsekih praske med. stražami. Med Vislo in. Wie-pržom in Bugom kakor tudi v odseku Bug pod Kristvropolom krepke praske prednjih straž. Pri vasi Graboviec kakor tudi južno cd Grubešova in ob Bugu pod Sokalom se je razvil boj. Ob spodnji Zlati Lipi ljut artiljerijski ogenj in ogenj s puškami. Ob izlivu te reke smo odbili nek sovražni napad. Ob Dnjestru se boji nadaljujejo. Naše čete so napadle dve sovražni skupini, ki so prekoračile Dnjesier pri Ivanjem in pri Grodeku.
RUSKA BOJNA ČETA OB VISLI OMAJANA,
Kolin. »Kolnischo Zeitung« poroča: Ker se je vrgla ruska bojna črta zahodno in vzhodno ocl Krasnika lep kos nazaj, je omajana cela ruska bojna črta ob Visli in se umika.
NAJSILOVITEJSI NAPAD V VOJNI ZGODOVINI.
Ber!in. »Deutsche Tageszeitung« izvaja: Mackerisen dela z juga za Hfn-donburgove armade, ki napadajo rusko glavno postojanko s severa. Tudi Woyr-scheva armada južno od Pilice je pri-čola prodirati. Gre za prodiranje v takem obsegu, kakršnega še tudi ta vojska ni videla.
NEMŠKO PRODIRANJE NA VARŠAVO.
Ohiasso. »Corriere della Sera« tolaži Italijane, da se Italiji in njenim zaveznicam ni potreba bati, četudi Nemci vzamejo Varšavo. »Sccolo« poroča iz Londona, da pričakujejo padca Varšave, a da odporna sila ruske armado še ne bo strta.
POŠTNI PROMET Z VARŠAVO POPOLNOMA PREKINJEN.
Berlin. »National Tidende« poroča iz Kodanja: Letaki na glavni pošti v Pctro-gradu javljajo, da jc popolnoma ustavljen poštni in brzojavni promet z Varšavo, Rigo m z Mitavo.
NEREDNO RUSKO UMIKANJE.
Budimpešta. Az Eslov. sotrudrik poroča iz Strvja: Da so Rusi med umika-
njem izgubili glavo, znači najbolj sledeči dogodek: Bilo ie, ko so se umikali Rusi iz črte ob Dnjestru. Ruska armada je tako hitro bežala, da poveljstvo priprege ni bilo obveščeno o umikanju. Naše čete so zato pri Rudi zajele večjo trensko kolono. Njen poveljnik je izjavil, da ni bil obveščen o umikanju. Povedal jc tudi, da so v ruski armadi zelo nezadovoljni, ker vojska tako dolgo traja in ker sc ni za delo na polju potrebno ukrenilo. Vojakom zi poljska dela ne dovoljujejo dopustov. O dogodkih na bojišču so ruski vojaki dobro poučeni in so takoj izvedeli o padcu Lvova.
POMORSKA BITKA PRED VINDAVO?
Budimnešta, 19. julija. »Az Est« poroča iz Stockholma, tla jo poročilo o novi pomorski bitki v Vzhodnem morju skoro gotovo resnično. Po celem mestu govore, da je Vindava jiostala žrtev pomorske bitke. Res sc je danes ponoči videlo mogočne ognjene stebre. Ribiči pripovedujejo, da sc je od \indavd sem Cul-o mogočno grmenje topov.
RUSKE SKRBI ZA BESARABIJO.
Bukareši V Besarabiji so zaukazalt posestnikom, naj hitro pospravijo poljske pridelke in da naj pošljejo žiio v notranjo Rusijo.
ANGLEŠKO POROČILO O D-">T '"^ŽAJU IZ PETROGRADA.
Kodanj, 20. julija. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« poroča iz Peirograda: Hinden-burg s severa in Mackerisen z jugovzhoda izvajata skupno Herkulovo nalogo, da bi vrgla rusko armado, katere'glavna sila se nahaja na Poljskem. V Peirogro.du so prepričani, da ne morejo Nemci nikdar doseči smotra, ki so si ga postavili. Hindenburg namerava osvojiti Nowo Georgiev/sk, Ma-ckensen naj bi pa zasedel črto Brest — Litowsk. Rusi so tu ukrenili vse priprave m razpolagajo s sijajnim železniškim omrežjem. Vojaki so preskrbljeni bolj s strelivom, urijo tudi rezerve, ki jih dozdaj niso uporabljali. Prodiranje Nemcev v baltiških deželah se sinajra le z o demonstracijo, da preprečujejo pošiljanje čet v odsek ob Narevi.
NOVI RUSKI VOJNI MINISTER O RUSKIH NEUSPEHIH.
Stockholm. Novi ruski vojni minister Polivanov jo izjavil, da so rusko neuspehe povzročile tehnične pomanjk-Ijivosli in sovražna tehnična premoč. -Mobilizirati se mora zato industrija,-
li
J/rSKl Z
FRANOOSF.'«: frFNERAL RUSI.
Paj*z. »Eclair« objavlja članek generala Perrota o bitki na Poljskem. General sodi, da gradi Mackonson strate-gične železnice. Ce bodo Rusi pri Lu-blinu in pri Ilolmu poraženi, sc> pre-kucncio vsi predpogoji ruske obrambe.
IZPREAIEMBA V GALISKEM NAMESTm NIŠTVU.
Dunaj, 20. julija. (Kor. ur.) Današnja »Wieper Ztg.« obvešča, da je bil na lastno prošnjo odpuščen s svojega dosedanjega mesta gališki namestnik dr. pl. Xorytow-ski in da jc bil imenovan za gališkega namestnika general pehote Herman pl Co-lard. Odredba je v zvezi z uspešno izvedenem zopetilem zasedanju večine Galicije in se nikakor ne namerava vmešavati v odredbe, ki se bodo izdale, ko nastanejo zopet redne razmere. Novoimenovani deželni načelnik ni v svojem poslovanju nikakor navezan na vojaške funkcije in na-| stopi le normalen delokrog svojega pred-i ni k a m je odgovoren ministrstvu " Dr p' Korytowski sc loči z dokazi Najvišie milosti iz urada Najvišje lastnoročno pismo sc spominja z besedami najtoplejšega priznanja uspesnega namestnikovega delovanja. Ve,sar Sl. 'c Pndržal zopetno namestnikovo delovanje Novi deželni načelnik zna de že ne jezike in so mu znane razmere v deželi. Veliko dela ga čaka pri pospeševanj obnovitve gospodarstva v deželi.
STALNI VLADNI GALIŠKO - BUKOVIN-SKI ODEO.R, Dunaj, 20. julija. (Kor. urad.) V vladi se je ustanovil po sklepu mi.iisirskega sveta stalni odbor, ki naj bi sc occal enotno
in skupno z vladnimi ukrepi, da se Galicija in Bukovina gospodarsko zopet povzdigneta in ki se mora posvetovati o vseh vprašanjih, ki tičejo Galicijo in Bukovino. V odboru so poleg ministrskega predsednika tudi predvsem udeleženi ministri. V včerajšnji prvi seji so določili program in splošne smeri za delo odbora.
RUSI O BOJIH NA SEVERU.
Ruski generalni štab poroča z dne 15. t. m.: »Dne 12. julija ponoči je sovražnik prekoračil Narev. V smeri proti Lomzi se je sovražnik omejil 12. julija in zvečer 13. julija na ljut artiljerijski ogenj. Desno od Pisse je sovražnik 13. julija zavzel naše strelske jarke v širini dveh vrst. S protinapadom smo ga zopet odbili. Na obeh obrežjih Luwe se je vršil trdovraten boj. Številne sovražne čete so prodrle v odseku med rekama Orsliyz in Lydinijo. Ne da bi sc spustile v odločilno bitko, so se naše čete umaknile v noči na 14. julij na drugo črto
utrdb, a levem obrežju Visle se ni nič izpremenilo. Naša%armada, ki je preostala bitko pri Wolkalati, je v tednu od 7. do 11. julija po natančnem računu ujela 297 častnikov in 22.464 (?) vojakov. V okolici Cholma so se ob Voliei vršili boji. Na ostalih frontah običajni infanteriski boj.«
RUSIJA DELI ZEMLJO.
Kodanj, 17. julija. »No\voe Wrem-ja« poroča, da je od Stolvpina započeta in pod Krivoščinom nadaljevana agrarna reforma, ki deli mirovo (občinsko) zemljo med posamezne gospodarje, v toliko napredovala, da jc v 47 osrednjih gubernijah polovica posestnikov zahtevala delitev. Večina teh predlogov je že rešenih.
FINSKA INDUSTRIJA BO TUDI DOBAVLJALA VOJNI MATERIJAL.
Kodanj, 19. julija (K. u.) »Rusko Slovo« poroča, tla se pritegne finska industrija k dobavi vojnega materijala.
Noui ueliki boji na Goriškem. - lisi laški nepadi zopet odbiti. -Topou-
ski boli na južnem Tirolskem trajajo dalje. Laška mornarica obstreljevala Caotat in Gruž pri Dubrovniku.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. julija. Uradno poročajo:
Na Goriškem so se pričeli včeraj novi veliki boji. Zgodaj zjutraj je otvo-rila italijanska artiljerija vseh kalibrov proti robu Doberdobske planote in proti goriškemu mostišču ogenj, ki se je povečal opoldne do največje ljutosti. Zelo močna pehota je nato pričela napad na ves rob visoke planote. V trdovratnih, tudi ponoči trajajočih bojih, ki so se večkrat razvili v ročni metež, se je posrečilo našim četam, da so Italijane, ki so dosegli mestoma naše naj-sprednejše jarke, povsod vrgle nazaj. Naši možnarji so prisilili pet težkih baterij, da so morale umolkniti. Danes zjutraj se je iznova vnel boj. Posamni sovražni sunki proti goriškemu mostišču so bili tudi odbiti.
Tudi ob srednji Soči, v odseku Krn in ob koroški meji so razvijali Italijani živahno delovanje artiljerije, ki je delovala deloma tudi ponoči.
V tirolskem obmejnem ozemlju je bil odbit napad več bataljonov na naše postojanke na vrhovih na Eisenreich-Kammu, na Pfann-Spitze in na višino Filmoor severovzhodno od prelaza Kreuzberg. V pokrajini pri Schluder-bachu je izpraznil neki lasten slaboten oddelek svojo naprej potisnjeno postojanko. Na južnem Tirolskem se nadaljujejo boji s topovi.
Posebno se morajo tudi pohvaliti jrrle posadke naših obmejnih utrdb, ki so v teh trdnjavah junaško vzdržale vsak ogenj.
Na morju.
Včeraj zjutraj se je pojavil pred Cavtatom in pred Gružem skupno osem italijanskih križark in dvanajst torpe-dovk, ki so otvorile ogenj na kolodvor v Gružu, na nekatere kraje in proti višini pri Cavtatu. Izstrelile so skupno do 1000 strelov. Nekaj zasebnih poslopij je bilo lahko poškodovanih. Človeških izgub ni za obžalovati. Tudi ranjencev ni bilo. Ob 5. uri 45 minut zjutraj je bila, kakor se je že poročalo, tor-pedirana križarka »Giuseppe Garibal-di«, nakar je italijansko brodovje najhitrejše zapustilo naše obrežno vodovje.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl.Hofer, fml.
XXX Italijansko uradno poročilo.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo z dne 18, t. m. se glasi: V zgornjem Cordevolu nadaljujejo naše čete pred nekaj dnevi pričeto ofenzivo proti fortom Falzarego in Buchenstein (Livinalongo) in so ravno na tem, da se polaste težavnega gorskega odseka, ki leži med utrdbama. Ko smo premagali velike težkoče ozemlja in trdovraten odpor sovražnika, smo dosegli črto Col di Bos in Cima di Falzarego. Nad vse sijajno je bilo delovanje naše pehote pri osvojitvi izrastkov Col di Lanne proti Sa-lesei in Agai v andraški dolini. Med mo-rilnim sovražnim ognjem smo z bajonetnim napadom osvojili najprednejše jarke sovražnika, katere sedaj držimo in utrjujemo.
S soške fronte se poroča o povečanem delovanju sovražnika. Pri Bovcu in na višinah pri plavskem mostišču smo 15. zvečer "odvzeli obilo malih napadov, ki so bili vedno uspešni. V noči na 17. julija so naši letalci z navidezno« zadovoljivim uspehom metali bombe v sovražne utrdbe v goriški okolici in na sovražna taborišča
voj-
na severnih pobočjih gore Sv. Mihaela (Kras). Letala, katera je sovražnik neprestano razsvetljeval z raketami, so se, potem ko so dala znamenja živahnemu artilerijskemu ognju, v jutranji zori vrnila k našim vrstam.
»Gorica je vsa italijanska in sprejme
italijanske čete z navdušenjem«
tako piše »Gazetta del Popolo« v Rimu. Rim jc daleč od Gorice in lagati znajo dobro informatorji rimskih listov, goriški in tržaški iredentisti. Dandanašnji se v široki javnosti pribija, da Gorica ni italijanska; samo po Italiji trobijo, cla je italianissima, kakor imajo na svojih zemljevidih ves goriški politični okraj označen za italijanski, dasi je v resnici ves slovenski, izvzemši eno občino, ki je pa mešana. Italijani varajo sami sebe; prevarani so bili žc v marsičem, pa bodo še. — V Gorici so bili ljudje, ki bi bili sprejeli italijanske čete z navdušenjem. To je res, ali ti so jo pobrisali že zdavnaj v Italijo, na čelu njim prosluli goriški »Lah« Bfezina, ki jc pobegnil čez Matajur, namesto da bi bil pošteno oblekel avstrijsko vojaško suknjo in šel na bojišče za domovino. Ta bi jih sprejel z navdušenjem in z njim še kak drug iredentovec in kak špijon. Sedaj pa čaka Bfezina tam kje v Furlaniji, da bi vkorakal z italijanskimi četami v »osvobojeno« Gorico. Bfezina, dolgu boš čakal, pa zaman.
Italijanskih podanikov v Gorici
je bilo precej. To se je videlo zlasti, ko so odhajali domov pred vojno. V raznih obrtih so bili zakopani in dobro se jim je godilo. Magistrat kot obrtna oblast jim je šel na roko, Slovencem pa nagajal in delal škodo, kjer je mogel. Ko je izbruhnila vojska, so šli kar po vrsti, nekateri dobro založeni z denarjem. Kavarnar v »Cafe Nazionale« v Gosposki ulici si je napravil veliko premoženje, katero jc odnesel s seboj. In koliko jc zaslužil slovenskega denarja! Naši gorjani so sc tam ustavljali in puščali največkrat preveč denarja »rc-gnicolu«, ki drugače za njo ni imel lepe besede in sc mu ni zdelo vredno, priučiti se slovenščine. Tam pa so sc shajali tudi razni »prijatelji« Slovencev. V vseh obrtih so bili zastopani in še tisti sejmarski kričač, ki se je drl na Travniku sredi kmečkih ljudi in prodajal »dobra blaga«, je bil »regni-colo«. Tisočake jc prihranil in šel z njimi v Italijo. — Po vojski bo v tem oziru pač malce drugače.
Da so na Kobariškem Italijani lepo ravnali z ljudmi,
taka vest se je bila razširila ,ali v soboto smo v sestavku »V Kobaridu sc
nahaja neki italijanski duca« izrazili dvom, da bi Italijani res tako lepo rav-nali s Slovenci na Kobariškem. Sedaj nam dohajajo vesti, da so Italijani v Kobaridu in okolici, kakor drugod, vzeli vse ugledne može kot talce ter jih odpeljali v Italijo. Torej ni nič pomagalo približanje z belo zastavo, kakor se je poročalo, marveč zgodilo se je to, kar so napovedali listi iz kraljestva, da Italijani vzamejo s seboj povsod vse ugledne može, župane itd.
Junaštva Bošnjakov pri Plaveh.
Dunaj, 20. julija. (Kor. urad.) Iz
nega časnikarskega stana se poroča:
Iz bojev koncem junija 1. 1. v odseku pri Plaveh se je naknadno izvedelo sledeče sijajno junaštvo nekega oddelka bosenske pehote. Dne 27. junija ob 10, uri ponoči so izvedli Italijani z večjimi silami napad na vrh 383, ki je bil zaseden s tremi bataljoni 2. bosensko-hercegovskega polka. Uvedli so ga z žarometi, razvitljalnimi samokresi, s strojnimi puškami itd. Naši bataljoni so nastopili proti napadu z zmernim ognjem. Ko so dospeli Italijani s klici »Avanti!« in »Savoya« končno do žičnih ovir, je lasten bataljon kakor na povelje prenehal streljati. Mogočno so zaorili klici »Živio Avstrija!« Mogočna toča nočnih granat kakor tudi brzo streljanje Bošnjakov je Italijane iznova prisililo, da so morali bežati. Raz-ven javkanja se ponoči in bodoči dan ni od Italijanov nič drugega čulo, pač se jc pa videlo, da so odpeljali veliko ranjencev.
Največje artiljerijsko streljanje.
Kolin, 19. julija. »Kolnische Ztg.« prinaša naslednje odstavke iz nekega vojno-poštnega pisma: »Vroče, krvave, pa tudi slavne dneve imamo za seboj. Lahko se ponašamo, da smo vzdržali največje artiljerijsko obstreljevanje vojne zgodovine. Naši ljudje so bili sijajni, niso se omajali in umaknili, marveč odbili vsak, tudi najhujši in premočni infanterijski napad. Italijanska uradna poročila nesramno lažejo. Trdijo, da posedujejo na Doberdobski planoti postojanke, katere smo mi napadli. Nobena beseda ni resnična. Te postojanke imamo mi in nismo do njih pustili nobenega živega Italijana. Italijani so imeli pri poizkusih, da bi jih vzeli, težke izgube.
Kaj si vse Lahi domišljujejo.
Berlin, 20. julija. (Kor. ur.) »Vossischc Ztg.« poroča iz St. Gallena: Italijanski pod-konzulat je pribil v neki izjavi, da nc morejo Avstrijci zopet priboriti nobenega do-zdaj iztrganega (?) ozemlja. Tudi bodoči neuspehi bi ne mogli omajati moralne sile Italijanov.
Potop križarke »Giuseppe Garibaldi« v Italiji še ni razglašen.
Lugano, 20. julija. (Kor. urad.) Potop križarke »Giuseppe Garibaldi« v Italiji razglašen.
bodoče vsaka armada na lastni fronti, je bilo kljub temu razpravljati o vprašanjih, ki so v stiku s splošno naravo vojske in / katerih je sporazum zelo važen. Salandra je poročila vzel na znanje, nakar ga je kralj peljal na fronto.
Minister Barzilai govoril svojim volilcem.
Rim, 20. julija. (Kor. urad.) Minister Barzilai je z balkona govoril svojim volilcem, ki so ga pozdravili, ko se je vrnil v Rim. Balkon je bil okrašen z nedavno za Trst ustanovljeno zastavo, Navdušeno ploskanje je sledilo Barzilaijevemu govoru.
Barzilai obolel.
Lugano, 20. julija. (Kor. urad,) Minister Barzilai je po soglasnih poročilih časopisov obolel in mora ostati nekaj dni v postelji.
Italijanska tolažba.
Lugano, 19. julija. Z ozirom na počasno prodiranje, ki znese na teden samo dva kilometra, tolaži »Giornale d' Italia« Lahe s presenetljivim odkritjem, da bi si Nemčija z enakim postopanjem Antwerpen osvojila že meseca avgusta, ne pa šele oktobra. Bodoči zgodovinarji bodo ovrgli sedanje očitke.
Italijani že grajajo Cadorno.
Lugano. (Kor. ur.) »Giornale d'Italia« zopet tolaži Italijane radi počasnosti operacij. Piše: Bodoči zgodovinarji bodo ovrgli sedanja očitanja nasproti vojnemu vodstvu. Iz tega sledi, da že zdaj v Italiji napadajo Cadorno.
Francoska zbadania.
Ženeva, 15. julija. Strokovni list »Guerre Mondiale« govori o popolno praznih poročilih Cadornc in pravi: »Danes okušajo Italijani frazo »položaj je neizpremenjen«, kar pomenja, vsa stvar je čisto pri miru.« — »Secola« ta stvar menda ni zbodla, kajti ob vrnitvi Porra iz Pariza je zapisal: Kdor je pogledal Porru v oči, ta je italijanske zmage gotov.
Poročnik d'Annunzio še vedno ni odrinil v bojno črto.
Lugano. »Avanti« zasmehuje časopisje, ki je že tridesetič javilo, da je poročnik d Annunzio odrinil v vojno črto, medtem ko sedi d'Annunzio v Benetkah in vodi bankete.
Dinamitni napad na italijanski vojaški vlak.
Basel. »Idea Nazionale« poroča, da je bil ponoči na 12. t. m. na progi Villaco pognan v zrak nek vojaški vlak z dinamitom, Več voz jc bilo razbitih in tračnice razdrte. Med žrtvami se nahajajo tudi čast-To je že drug napad na vojaške vla-kratkem času.
se
ni
niki. ke v
Koliko je doslej izgubila italijanska mornarica.
Po osmih tednih vojske ima italijanska mornarica sledeče izgube: Dne 24. maja: torpedni rušilec »Turbine«; 1. junija: mornariški zrakoplov »Citta di Fcrrara«; 26. junija: en podmorski čoln; 5. julija: ena torpedovka: 7. julija: lO.iOOtonska križarka »Amalfi« in 18. julija: 7350tonska križarka »Giuseppe Garibaldi«. Naša mornarica v tem času nima niti najmanjše izgube, italijanska mornarica pa kljub navedenim izgubam niti najmanjšega uspeha.
Italijani hočejo dvignili potopljeno kri-žarko »Amalfi«.
Berlin, 19. julija. »Deutsche Tages-zeitung« izve iz Kodanja, da je po pariških vesteh iz Benetk laška vlada sklenila dvigniti potopljeno oklopno križarko »Amalfi«, ki leži 31 milj od laške obali v globočini 65 m.
Vojni svet na fronti.
Lugano, 19. julija. -Secolo« poroča iz Rima: Včeraj dopoldne sta prišla na fronto Salandra in Barzilai in imela razgovor s kraljem, Cadorno in generalom Porro. Predmet razgovora jc tvoril potek vojske in pa vladna akcija za nadaljnji razvoj vojske. Porro je poročal Salandri o uspehu svojega potovanja na Francosko, pri čemur so se posvetovali o odredbah vojskovodij zaveznikov. Čeprav ostane tudi v
Pogled na avstrijsko laško boiiščc.
Boji no zeboHii.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 19. julija. (K. u.) Wolffov urad poroča iz velikega glavne stana:
Pri Souchezu je bilo po primeroma mirnem dnevu bojevanje ponoči živahnejše. Nek francoski napad na Souchez je bil odbit. Napadalni poizkus južno od tam je bil preprečen z našim ognjem. Na bojni črti med Oise in Argoni večkratni živahni artiljerijski boji in boji z minami.
V Argonskem gozdu slabi sovražni napadi brez važnosti. Na višinah ob reki Maas južnozahodno od Les Epar-ges in la Franchee so se z menjajočim se uspehom borili naprej. Naše čete so izgubile zopet male krajne uspehe, ki so jih priborile 17. julija. Ujeli smo tri častnike in 310 mož.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Vojnodopisni urad objavlja: Pariz, 16. julija. Popoldne: Južno od gradu Carieul pri Souchezt\ smo z artiljerijskim in pehotnim ognjem ustavili nočni napad. V Argonih smo s križnim ognjem preprečili vsako sovražno ofenzivno akcijo. Med Mozo in Mozelo jc bila noč precej burna, toda pehota ni nastopila. V Lotringiji so Nemci na fronti 3 km napadli svoje izgubljene jarke v bližini Lcimtreya, 16 km vzhodno od Lune-ville. Istočasno so tudi obstreljevali celo našo črto od gozda Champenoux do Ner-zouse. V južnem delu gozda Parroy so na-skakujoče čete prodrla do naših žičnih ovir, kjer jih je razkropil naš ogenj. Nekaj ujetnikov je ostalo v naših rokah. Sovražne izgube morajo biti znatne. Ponoči:
V Artois precej živahni artiljerijskV boji. Sovražnik je obstreljeval Bulcy, 7 km vzhodno od Lcnsa, Dva zasebnika sta ubita. V odseku Fontcnoy, 9 km zahodno od Soissona se je izjalovil nemški poizkus proti naši utrdbi. V Argonih je razmeroma mirno, samo v zahodnem delu gozda trajne streljanje topov. Na višinah ob Mozi živa hen artiljerijski ogenj.
Zračno brodovje 10 letal je danes zjutraj vrglo 46 kosov 75-mm-granat. Šest jih je padlo z velikim učinkom na vojaški ko-
lodvor Chaumy, 27 km severozahodno od Soissona, kjer je zbrano veliko vojnega materijala. Na dveh mestih je nastal ogenj.
Verduu domala obkoljen.
Listi poročajo: Sedaj so Nemci za francoski vojni položaj posebno važno trdnjavo Verdun tudi od zapada obkolili, in sicer se obkolna črta razteza v velikem loku preko Arnes—Etain— Eparges vse do onstran St. Mihiela ob Mozi. Potemtakem je zasnovani obkolili pas krog Vereduna že do treh četrtin izveden ter se prav kmalu sklene. Iz tega je razumljivo, zakaj se Francozi tako trudijo, da bi na višinah ob Mozi prodrli nemško črto, ki se vedno bolj zožuje krog Verduna.
Klic za japonsko pomoč.
Iz Ženeve se poroča 17. julija: Cle-menceau se zopet poteza za to, da se tudi Japonska vmeša v vojno ter pomaga na vzhodu potolči Nemčijo in Avstrijo.
Pobitost v Franciji.
Berlin. »Nordd. Allg. Ztg.« posnema po »Diario de Barcelona«: V zasebnih razgovorih se kaže velika pobitost. Uradna poročila se čitajo brez zanimanja. Več politikov se že zdaj kesa, ker je Francija sprejela predlog Anglije, da se sklene le skupen mir. Industrija je uničena, večina v njej naložene glavnice je izgubljena ali se pa ne obrestuje. Mir bi bil v Franciji zelo poljuden, posebno ker se ne zanašajo več na rusko in italijansko pomoč. Če se stvari avgusta nc obrnejo, postane zahteva po miru tako splošna, da se ji ne bo mogoče več ustavljati. Značilno je, ker časopisje nič več ne hvali Joffreja.
Londonska borza se zaključi.
Haag, 19. julija. (K. u.) V tukajšnjih časnikarskih krogih se govori, da se borza predčasno zaključi.
Ogromni nemški zrakoplovi.
Celokupno francosko časopisje posnema po »Daily Mailu« vest, da so na Nemškem zgradili več ogromnih zrakoplovov, ki morejo« nositi 12 do 20 potnikov in jih gonijo Maybachovi motorji. Stroj je popolnoma obdan z oklepom. Zgornji del ima obliko ladijskega krova ter jc oborožen s topom in strojnimi puškami. Koncem avgusta stopi v službo 20 takih zrakoplovov.
Letala, oborožena s topovi.
Kodanj. Podpolkovnik Rousset piše v »Petit Parisien«: Prvič se čuje zdaj o letalih, ki so oborožena s topovi, ki nam bodo še veliko koristila.
Spor angleških rudarjev še ni poravnan.
London, 19. julija. (K. u.) »Reuter« poroča 17. t. m.: Zastopniki stavkujo-čih rudarjev, ki so se posvetovali včeraj s trgovinskim ministrstvom, so se vrnili v Cardiff. Posrečilo se ni, da bi rešili težkoče. V Cardiffu prirede dne 19. julija shod.
Na Balkonu.
O POLOŽAJU NA BALKANU
piše dunajska »Information«:
Iz Budimpešte, Berlina, Franko-broda in Monakova se zopet razširjajo najsenzacionelnejša poročila o bližnjih balkanskih dogodkih. Dočim se glase avstro-ogrska poročila nekam optimistično, pa zvene nemška večinoma pesimistično. Dobro bo, da vsem tem poročilom, veselim in zlim, dostavimo mali ali veliki vprašaj, s katerim naj se opremi vsaka vest iz orienta. Kar pride z Balkana, more biti resnično, ker na teh vročih tleli so lahko zgode najbolj presenetljive stvari, toda vse, kar se od ondi poroča, se ravno tako lahko izkaže kot gola izmišljotina. V Orientu 2 X 2 ni vselej ravno i. Edina napol zanesljiva vest, ki se more zaznamovati, je ta, da nameravajo menda na atenskem dvoru z ozirom na kraljevo zdravstveno stanje parlamentarno zasedanje, ki se ie imelo otvoriti 20. junija, odgoditi na avgust. Pa tudi to jc zaenkrat samo še govorica, a končno vendar nc leži izven mej zmožnosti in verjetnosti.
POLOŽAJ V SRBIJI.
Berlin, 20. julija. (Kor. urad.) Posebni poročevalec »Vossischer Ztg.« v Bukarešti! Rotheit resno svari pred poročili, ki opisujejo razmere v Srbiji v najmotnejši luči. Različne osebe, ki se jim mora zaupati, izpovedujejo soglasno, da Srbi ne trpe pomanjkanja, da nalezljivih bolezni zdaj ni in da so sc čete dobro odpočile. Ameriški poslanik v Bukarcštu Wopicka, ki sc jc vrnil z daljšega potovanja po Srbiji, kjer si je ogledal ujetniške tabore, je izjavil, da so razmere v Srbiji popolnoma znosne.
Berlin, 20. julija. (Kor. urad.) Iz Genfa sc brzojavlja »Bcrliner Tageblattu«: Ameriški poslanik v Bukarcštu Wopicka jc izjavil, da so Srbi storili, kar so lc mogli,
da so sc bojevali proti legarju, ki je kljub junaški požrtvovalnosti zdravnikov veliko ujetnikov pomoril. Šele pozneje, ko so do-šla tuja sanitetna poslaništva, so mogli pričeti uspešen boj proti epidemiji,
ANGLEŠKE ČETE NA SRBSKEM BOJIŠČU.
»Berliner Tagebl.« prinaša: »Stock-liolms Tidningen« poročajo iz Londona: Crawford Priče, ki je sam obiskal srbsko armado, je pred kratkim predaval v Liverpoolu. Povedal jc do zdaj neznano vest, da se na srbskem bojišču že šest mesecev bojujejo tudi angleške čete.
ČRNOGORSKI KRALJ NAPOVEDUJE NAPAD.
Genf. Na pojedini na čast srbskemu generalu Jankoviču je izjavil črnogorski kralj Nikolaj, da jc črnogorska armada pripravljena na napad.
BOLGARIJA VSAJ DO JESENI NEVTRALNA.
Preko Kodanja dobi »Taglichc Rundschau« 19. t. m. iz Sofije: Bolgarski ministrski predsednik je izjavil, da sc Bolgariji ne mudi pridružiti se vršečim sc pogajanjem, ker hoče v vseh okoliščinah ostati do jeseni nevtralna.
GENADIJEV IZPUŠČEN IZ ZAPORA.
Budimpešta. »Az Est« poroča iz So-, fije: Ministrski svet je sklenil v petek, da, se Genadijev izpusti iz zapora in da se postavi le pod policisko nadzorstvo. Brez dovoljenja vlade Genadijev dežele ne sme zapustiti. Izpustili so ga zato, da more izpolniti svojo dolžnost kot poslanec. Genadijev je prišel 18. t. m. v spremstvu svojih prijateljev k predsedniku vojnega sodišča, kateremu je izročil protitožbo proti poslancu Gatevu, ki ga je obdolžil umora,
BOLGARSKI POPRAVKI.
Sofija. (Kor, ur.) »Agence Telegraphi-que Bulgare« poravlja poročilo časoisjap, ki jc poročalo, da se odpelje bolgarski kralj v Atene na sestanek z grškim in ru-munskim kraljem. Zanikava tudi poročilo, da je bil Genadijev aretiran ali da se je celo usmrtil.
PRINC HOHENLOHE V SOFIJI.
Sofija. (Kor. ur.) Po avdienci 17. t. m. kri kralju je zaslišala izrednega nemškega poslanika v Carigradu princa Hohenlohe tudi kraljica. Danes dopoldne obiskal poslanik ministrskega predsednika Rado-slavova. Zvečer se je odpeljal v Carigrad.
BALKANSKI DIPLOMAT O POLOŽAJU NA BALKANU.
Berlin. Berlinskemu dopisniku »N. W. J.« je neki v Berlinu poslujoči balkanski diplomat izjavil o položaju: Če Dardanele nc padejo ta mesec, sploh ne bodo več padle. Turki razpolagajo z zadostno množino streliva, da lahko odbijajo napade zaveznikov. Avgusta bodo pa imeli toliko streliva, da prično lahko velikoootezno prodiranje. Kje dobe Turki svoje strelivo? Priprosto iz svojih carigrajskih tvor-nic ... Po moji sodbi je izključeno, da bi se Bolgarija še udeležila kake akcije proti Turčiji. Bolgarija se o tekočih vprašanjih prijateljsko pogaja s Turčijo. Prijateljsko se bosta sporazumeli tudi Bolgarija In Rumunija. Nesmiselna so vsa poročila o ustanovitvi balkanske zveze, ki bi ji pripadali tudi Srbija in Bolgarija. Med Bolgarijo in zdaj živečim srbskim rodom jc izključen vsak sporazum. Dvomljivo je, če ostanejo do konca vojske nevtralne Rumunija, Bolgarija in Grška. Če bodo zahtevale njih 'koristi, se bodo pričele njih armade premikati. Ključ položaja pa tiči zdaj na Poljskem. Rekel bi, zunanji ministri balkanski držav se zovejo zdaj nadvojvoda Friderik, generalni polkovnik Conrad, maršal Hindenburg in maršal Ma-ckensen. Nemškoavstrijski poveljniki bodo zdaj odločili na Poljskem usodo vseh balkanskih držav. Po mojem prepričanju bo najvažnejši mesec avgust, trinajsti mesec vojske. Kolikor more sediti človek, prinese odločitev zadnje dejanje svetovne drame. Če bodo Rusi julija in avgusta doživeli take poraze, kakršnih žrtve so bile majnika in junija, bodo iz vojaških in iz notranjepolitičnih razlogov prisiljeni, da bodo morali prosili za mir. Če pa ne dovede bitka na Poljskem do odločitve, sc lahko zavleče vojska do spomladi 1916, a Francija, v kolikor sem poučen, ni sposobna, da prenese drugo pozimsko vojsko.
Če doživi Italija v bodočih tednih take neuspehe, kakor dozdaj, nc bo hotelo italijansko časopisje več sodelovati. Revolucija v Italiji ne izostane, če po četrtletni vojski Cadorna ne more pokazati večjih uspehov.
Sedanji položaj osrednjih velesil in Tu rčijc jc vsekakor izvrsten,
RUSKA SODBA O RUMUNIJI.
Moskva, 17. julija. »Ruskoe Slo\vo« presoja rumunsko vprašanje zelo pesimistično in pravi, da je dober stralegi-čen moment zamujen.' Zakaj se Rumunija pomisli a nastopiti, ve v Rusiii vsakdo.
BUKAREŠKA IN CARIGRAJSKA POGODBA PRENEHATA.
Sofija. V »Balkanski Pošti« izjavlja bolgarski finančni minister Tončev: Pogodbi, sklenjeni v Bukarcštu in v Carigradu v kratkem ne bosta več obstojali.
KOALICIJSKO MINISTRSTVO NA GRŠKEM.
Atene. Sofijski listi sodijo z ozirom na avdienco Theodokisa, Dimitrikopu-losa in Venizelosa pri kralju, da poveri kralj sestavo nove koalicijske vlade Gunnarisu. Grška ostane nevtralna.
POVELJSTVO GRŠKE MORNARICE
prevzame zopet podadmiral Cunduriotis 'kot naslednik kontreadmirala Kerra.
GRŠKI PRINCI V NEAPLJU.
Milan. (Kor. ur.) »Secolo« poroča iz Neaplja: Princ Jurij in princesinja Marija sta došla z Grškega v Neapelj.
ZAKAJ JE ODSTOPIL RUSKI POSLANIK V NIŠU.
Sofija. Kuez Trubeckoj ie odstopil zaradi odpora srbske vojaške stranke s prestolonaslednikom na čelu. Knez je s težavo pregovoril Pasiča, da odstopi del Maoedonije Bolgariji. V Cari-brodu sta se o podrobnostih dogovorila Pasič in bolgarski ministrski predsednik Radoslavov. Pozneje jc pa Pasič obvestil Radoslavova, da ne more držati, kar je obljubil, ker sc srbska vojaška stranka s prestolonaslednikom na čelu upira vsakemu odstopu srbske zemlje. Trubeckoj je nato izjavil, da ne more več ostati v Nišu, nakar so prekinili srbsko-bolgarska pogajanja.
Avstrijski letalci nad Barom.
Berlin, 19. julija. »Deutsche Tages-zeitung« poroča: Laške v.esli javljajo, da so v nedeljo zjutraj avstrijski letalci vrgli osem bomb na Bar, ubili (J oseb, več pa ranili.
TorBio v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad. 18. julija. (Kor. urad.) Glavni star obvešča: Na vseh bojnih črtah se ni nič važnega zgodilo.
ŠTAB GENERALA GOURANDA UNIČEN.
Atene. »Neon Asty« poroča, da je izgubil general Gourand na Gallipoliju cel svoj štab. Ubiti so bili trije francoski in en angleški štabni častnik, veliko jih jc bilo pa ranjenih.
OBSTRELJEVANJE AZIJSKE OBALI.
Carigrad, (Kor. urad.) 16. julija je otvorila neka mala angleška bojna ladja ogenj iz strojnih pušk na Dikli ob azijski obali nasproti Mytilenam. Ubita je bila neka civilna oseba. Turška obrežna artiljerija je odgovarjala na ogenj, nakar se je vojna ladja odstranila. Prejšnji dan je neko drugo angleško vozilo streljalo na carinski urad v Šarmusaku pri Aivali. Škoda jc bila le neznatna.
Splošna stavka Španskih mornarjev napovedana.
Pariz, 20. julija. (Kor. ur.) »Journal« poroča iz Madrida: Uslužbenci na ladjah so napovedali svojim družbam, da se prične splošna stavka 28. julija.
Dnevne novice.
+ Obletnica vojske — dan žrtvovanja. Še nekaj dni in leto vojske bo za nami. V Nemčiji bodo ta dan praznovali s tem, da bodo nabirali darove za dobrodelne namene. Zbrati upajo 60 milijonov mark. Ali bi ne bilo prav, da sc Slovenci ob obletnici vojske spomnimo svoje domovine, po kateri tudi že divjajo vojne grozote, s tem, da prav vsak daruje nekaj onim, ki so morali na jugu zapustiti solnčne svoje domove. Požrtvovalni ljubezni do sorojakov naj bo posvečen ob obletnici vojske en dan. Najprimernejša bi bila nedelja 1. avgusta. Po vsem Slovenskem nabi-rajmo takrat darove za slovenske begunce! To bodi naš dan žrtvovanja!
-f- Vojaška cenzura (pregledovanje pisem). Da se zamore vojaška cenzura točno izvrševati, pisma, dopisnice, razglednice itd. hitro odposlati in zaplenitvi se ogibati, se opozarja sledeče opazovati: 1. Čim več, tem bolj dopisnic sc posluževati in kratko, izrazljivo in stvarno pisati in zlasti vse opustiti, kar bi utegnilo monarhiji in z njej zvezani državi škodovati, n. pr. kraj, kjer vojaki stoje, število, gibanje in prestavljanje istih. — 2. Znanega jezika in znane pisave sc posluževati, ker bi sc sicer pisma, dopisnice in razglednice zaoleniti morale. — 3 Znamke (marke)
dobro prilepiti in samo eno, ne več uporabiti. — Vloženi tenki papir odstrani' ker bi se isti itak moral iztrgati. — 5. -sma odprta oddajati, ker se zaprta, kc: nedopuščena, vrnejo, in na hrbtni sU.i" ime oddajatelja napisati. — 6. Zalepkc i uporabiti, ker sc iste težko odprejo. — 7, Razglednice, na katerih so za bojevanje važni kraji, železnice in mosti razvidni, ne uporabljati, ker bi iste zaplenitvi zapadle — Od c. in kr. vojaške cenzurne komisije v Celju.
—	V proslavo zmage pri Visu. Zaradi
smrti Njene c. in kr. Visokosti gospe nad-vojvodinje Marije Rainerjeve so izostale prireditve, ki so jih bili za včerajšnji dan nameravali po vsej širni monarhiji, da sc dostojno proslavi spomin naših mornariških junakov izza leta 1866. in izkaže čast našemu po vsem svetu slovečemu c. in kr. vojnemu brodovju. Da pa ta častni dan avstro-ogrske mornarice ne zatone brez vsakršne proslavitve, je Avstrijsko mornariško društvo započelo veliko akcijo za potapljalne U-čolne. V namen, da se končno uresničijo velikopotezni načrti njegovega blagopokojncga pokrovitelja nadvoj-vode-prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je ves svoj mogočni vpliv zastavljal v to, da se avstro-ogrska mornarica njenim velikim nalogam primerno pomnoži in ojači in da se monarhija okrepi v imponu-jočo pomorsko silo, je Avstrijsko mornariško društvo pod pokroviteljstvom Njegove c. in kr. Visokosti gospoda nadvojvode-prcstolonaslednika Karla Franca Jožefa akcijo za potapljalne U-čolne zasnovalo tako, da naj bi vsaka kronovina potom prostovoljnih daril zložila sredstva za zgradbo posebnega U-čolna. Na prošnjo ljubljanske krajevne skupine Avstrijskega mornariškega društva so upravništva vseh treh v Ljubljani izhajajočih dnevnikov rade volje pripravljena sprejemati prostovoljne darove za zgradbo potapljalnih U-čolnov. Dobrodošel je vsak, čeprav še tako neznaten dar in se bode hvaležno zabeleži! v javnih izkazih.
j- Združenje katoliških čeških strank, Praga, 19. julija. »Čeh« poroča, da se jc predvčerajšnjim vršilo zborovanje čeških katoliških političnih strank in organizaci v svrbo združitve. Izvolilo se je skupno predsedstvo izvršilnega odbora. V ored-i^edstvu so višehradski prošt in bivši deželni odbornik msgr. Burian, vseučiliščni profesor msgr. dr. Kordac in načelnik češke kršč.-socialne stranke Sabatr. Zborovanja se je udeležil tudi knez Zdenko Lob kov/ic.
-j- Patrcnat za mladino. Gospodom, ki so zahtevali zadnje dni sprejemne podobice in nabiralne pole, sporočamo, da so tiskovine pošle. Koncem tega tedna bodo natisnjene nove in se takoj razpošljejo vsem, ki jih zahtevajo. — Pretekli teden so bile na župne urade razposlane vpra-šalne pole glede otrok, ki so zlasti pomoči in varstva potrebni. Prosimo, da se te pole s potrebnimi podatki izpolnijo in kmalu vrnejo. — Vodstvo.
Skupnih duhovnih vaj za duhovnike ljubljanske škofije letos ne bo. Kdor se pa želi udeležiti duhovnih vaj, naj se zglasi pri očetih jezuitih v Ljubljani.
—	Ranjen je bii na severnem bojišču poročnik Lovro S u š n i k, bivši predsednik »Danice«, odlikovan s častniškim zaslužnim križcem. Zadeli sla ga dve krogli v levo nogo. Začasno leži v Munkacsu na Ogrskem.
—	Umrl je v Trnovem g. Anton Zaje, posojilniški tajnik, občinski svetovalec, star 55 let. Pogreb je bil danes. Ekspresno pismo s tem naznanilom je b''o oddano 18. julija, nam je došlo v roke danes opoldne.
—	Župnik Andrej Uršič iz Šlovron-ca v Brdih, zdaj interniran kot laški ujetnik v Cremoni, je največji slovenski šaliist v postavljanju nalog. Priboril si je že na marsikaterem šahovskem turnirju nagrade in priznanja. Priobčujc svoje naloge v nemških, čeških in šved« sko-norveških šahovskih revijah in jc v inozemstvu zelo čislana in poznata osebnost. Pred leti je urejal šahovsko prilogo »Dom in Sveta«, zdaj sodeluje pri »Mentorju«, v katerem je priobčil že vso teorijo šaha, za kar mn bodo l jubitelji gotovo hvaležni. V njegovi posesti sem videl zelo bogato šahovsko knjižnico in več knjižic originalnih in še nc priobčcnili eno-, dvo-, tro- in več-zložk. Če niso »kulturonosni reševatc-Iji« uničili vse to? — Rojak.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem ima redno vsak četrtek svoje sestanke v restavraciji Kovarič (Pcrles). Prihodnji sestanek se vrši 22. julija ob 8. uri zvečer. Gospodje kolegi! Pridite polnoštevilno; na razgovoru jc nujna stanovska zadeva.
—	Pogreša se od četrtka, 15. julija, Franc Starman iz Godešiča št. 2, siar 36 let, velike postave, nad očesom ima brazgotino, ker mu je šla ena kost iz glave, jc slabou men, na eni strani so tiim nn lasje izpadli, ušel je od doma bos. Kdor vi kaj o njem, naj sporoči najbližji oro; • ki postaji ali pa očetu Lorcncu Starman na Godcšiču št. 2, pošta Škofja Loki
—	Plemeniti čin. Gospod duhovni svetnik in župnik na Jožici pri Ljubljani, Simon Zupan, je podaril deželnemu muzeju Rudolfinum 4 slike, in sicer: 1. Langus Matej. Portret stolnega pro-:-<;i J os. Zupana. (Oljna slika na platnu. i i. Uuigus .Matej. Sprejetje sirote. <01.jna s[ika na lepenki.) 3. Langus Matej. Pokrajina: Bled. (Oljna slika na nlainu.) i. Langus Hcnrieta. Genre: Jo-k a joči deček. (Oljna slika na lepenki.) Razen tega jo podaril še 18 fotografij uglednejših duhovnikov ljubljanske škofijo iz preteklega veka. Slike so umetniško važne, ker deželni muzej nima od Langusa nobeno druge vrsto stik, neero le portrete.
Voine posojilne blaaajne so do io. jul. 1915 izplačale posojil 92,371.290 kron, vrnjenih je bilo 39,624.425 kron.
Ooglasi! se je iz ruskega ujetništva Janez Vidmar od Svete Helene, o katerem ni bilo že 8 mesecev nobenega glasu. Piše iz Skobelova v Turkestanu, da je bil v Przemyslu ujet in da jc zdrav.
—	V Trebnjem so te dni podrli ka-meniti most, ki pelje čez železnico v grad, ker se namerava kolodvor razširiti za on tir.
—	Cepci so že zapeli na Mirni. Ma-rinovi so dne 9. t. m. omlatili ječmen. Tako zgodaj ga prej šo niso nikdar.
Dr. Svifca obsojen. Disciplinarno postopanje proti bivšemu češkemu državnemu poslancu in okrajnemu sodniku dr. Karlu Sviha, katerega so Mla-dočehi obdolžili ovaduštVa, je končano. Ur. Sviha je bil spoznan za krivega, odpuščen iz aktivne sodne službe in vpo-kojen z dvema tretjinama po postavi mu pripadajočih dohodkov.
V laškem ujetništvu je Tomaž Seljak, slikar iz Podmelca.
Fodružnica Ljubljanske kreditne barke v Splitu, katera je bila pri-morana dno 26. majnika t. 1. vsled vpoklica svojih uradnikov pod orožje prenesli svoje poslovanje v Ljubljano, bo od 20. julija t. I. naprej zopet redno poslovala v Splitu. Prosi se, da se od te-daj nanroj vse dopise in naročila pošilja v Split'.
189, 191, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 251, 254, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318,'319, 320, 321, 322, 323, 324, 325, 326, 600, 601, 602, 603. 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630, Sarajevo. Pri tem se pa mora paziti na sledeče: 1. Teža zavitka nc sme presegati 350 gramov. 2. Ne sme sc pošiljati jestvin, ki se v vročini hitro pokvarijo ali pa stvari, ki se rade vnamejo, n. pr. vžigalice, patrone, bencinsko vžigalnike, bencin in podobno. Od jestvin se more pošiljati zelo sulie nekuhane klobase, sardine, zelo suho in nekuhano šunko itd. 3. Vse poslano pa mora biti zavito v močan in ne-premočljiv zavitek, na zavitku pa mora biti točno označena vsebina.
LMimu novice.
Goriške vesli.
1| h lipblfanskega občinskega sveta. Na dnevnem redu današnie občinske seje jc proračun mestnega zaklada za proračunsko dobo od 1. julija • 915 do 30. junija 19i&. Proračun izkazuje delicita 1 mfliion 200 tisoč krcn. Večina predlaga, naj sc 873.000 K pokrije s 50-odstotno doklado, 140.000 K iz rezerv elektrarne in vodovoda, ostalo pa iz rednih dohodkov
lj Aprovizačn: odsek za mesto Ljubljana je sklenil, da se bode odslej oddajal tudi riž v mestni vojni prodajalni, Sladkorja sc co naročila potrebna nnožina, da mestni prebivalci ne bodo imeli toliko pomanjkanje zanj. Predvsem p?, se bo poskrbelo, da pride na trg dovolj jajc in zelenjave po dostojni ceni. — Soleh se bodo pa cene živil uravnavale od tedna do tedna in preko teh cen ne bo smel n'hčo kvoovat! in poncDctrcbr.em dražiti živil Obenem se poskrbi, da se tržni red proti raznim pre-kupccm poostt'.
Nova meriiev katastraine občine Sp. Šiška. C. kr. generalno ravnateljstvo zemljiškega katastra je z vlogo z dne 25. avgusta 1914 št. 16.070 odre-di;o novo r.-.erithv kat. občine Sp. Šiška, ki jc sedaj priklcpljena mestu Ljubljani. Posestniki te občine se poživljajo, da gredo pri novi meritvi zaposlenemu uradnemu osobju kolikor možno na roko in ga podpirajo, da se bo delo pospešilo in čim natančneje izvršilo.
Dcgnpna identiteta, Minuii teden smo poročali, da je policija prijela neko okoli šest let staro deklico in okoli tri leta starega dečka, ki sta izgub-ljena blodila po mestu. Ker se od njih ni dalo ničesar pozitivnega izvedeli, smo to objavili s prošnjo, da bi, komur je o otrocih kaj znanega, sporočil mestnemu magistratu ali pa c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubijani. !n ni bilo brez uspeha. Že v soboto je bil mcs'.ni magistrat obveščen, da sta to otroke ciganke Breščakove, Marija in Franc B/cščak iz Jarš. Meti njena je v zaporu v Višnji gori, tamošnje županstvo je pa otroka poslalo v domovno občino Jarše p:'i Domžalah; odkoder sta siroti zopet peš kreri!i proti Ljubljani in od tu sta bili namenjeni isk«'; svojo mater na Dolenjskem. Ob- cidmOk-i co zopet izročili pristojni občini.
VolosKB zodeve.
Odlikovanja.
Častniški križec Franc Josipovega reda s tratim vojaškega zaslužnega križca jc dobil podpolkovnik 8. pp. Gustav Schischka, majoi 7. pp Ed-\ard grof Wickenburg. stotnik "7. pp. Gustav 'l rann, stotnik 7. pp. Jqsip Frohlich in major 7. trd. I -p p. Ivan Ramboušck. Vojaški zaslužni križce 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 7. pp. Eberhard Steinboek, stotnik 87. pp. Evgen Czak p\ Koronavar, stotnik 13. lov. bat. Alojzij Jaschke; pridcl jen dež. strelskemu po'ku št. II!.. in poročnik 17. pp. Maks Gcrnot. Najvišje pohvalno priznanje sto dobila stotnik 7. pp. Emil Rcinberger in poročnik 87. pp. Josip BUenc. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil slraž-mojslcr Josip Zupančič, int. div. zdrav, zavod št. 6. Brorslo hrabrostnn svetinjo so dobili: četovodja Radcj Karel, pionirji Berger Ivan. Bezjak Franc in Vihtelii Josip, vsi štirje pri 3. pionirskem bataljonu.
Vojaške zadeve. Poročnik rač. vodja je postal podčastnik 87 pp. Anton Rodošek.
Na bojišče se zopet more vojakom pošiljati. Znano je, da je najvišje vojaško poveljstvo za nekaj časa ustavilo vsako pošiljanje raznih zavitkov na bojišče. Sedaj pa se nam poroča, da bodo od ?2 iuliia naprej odprte sledeče vojne pošte: 9, 10. lY 14 16 34 39, 45, 46, 51. 53, 55 61, 69, 76, 78, 81' 85 88 91, 93, 95, 99, 106, 109, 113, 119, 129, P6 145 149 151, 168, 169, 170, 176. 186, 187, 188.
Ljubljanski »Posredovalnici za begunce z Goriškega« je dodeljen goriški deželni uradnik Avgust Zorn, ki se je pečal že v Gorici z begunskimi zadevami.
Deželne urade v Gorici vodi še nadalje slovenski deželni odbornik svetnik Dominko. Ti uradi ostanejo tam, dokler bo mogoče; kam bi se potem preselili, določi goriški deželni odbor na Dunaju.
Mnogi vpokojeni goriški učitelij vprašujejo, kje bodo dobili svojo pokojnino. Pokojnine izplačuje goriška deželna blagajna v Gorici.
Nekaj piva je prišlo v Gorico zadnje dni zopet enkrat. V tistih par lokalih, ki so še sploh odprti, so točili pivo pridno, vina tako že ni več. Goriška vročina jc velika in pivcem je pivo dobrodošlo. Koncem junija so dobili nekateri krčmarji po dolgem času zopet pivo. Takrat je bilo še nekaj vina. Treba je bilo videti, kako željno so ljudje segli po pivu; eni so pili, kolikor jc bilo ravno potreba glede na izredno vročino, drugi so šli še čez potrebo, češ, kda| pa bom zopet pil pivo.
Posredovalnico za soriške begunce v Ljubljani.
Vse gg. učitelje goriškega okraja napotujemo v zadevi plač na naslov: P. n. gosp. Franc Sivec, c. kr. vadniški učitelj v Gorici, c, kr. okrajno glavarstvo. Zaradi možne izpremembe bivališča naj se izvolijo hkrati obrniti na c. kr. okrajni šolski svet goriški v Ajdovščini.
Gg. učitelji gradiščanskega okraja naj se obrnejo z naznanilom svojega bivališča in zneska svoje mesečne plače na naslov: P. n. gosp. F. O. Schnei-der, c. kr. namestniški svetnik, voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški, sedaj v Postojni.
Gg. učitelji tržiškega okraja naj se obrnejo na naslov: P. n. gosp Gasser, c. kr. okrajni glavar, Gradec, Štajersko.
V zadevah pokojnin naj se obrnejo: Deželni odbor goriško-gradiščanski. Dunaj L. Reichsrat.
Srednješolski gg. učitelji goriški, tržaški itd. naj se obrnejo na ravnateljstva svojih zavodov. Le-ta po izjavi računskega oddelka tržaškega v Postojni prejmejo za mesec avgust vso mesečno vsoto ter razpošljejo posameznim docentom mesečne plače polom poštnih nakaznic. V to svrho naj voditelji srednješolskih zavodov natančni svoj naslov dopošliejo računskemu oddelku tržaškega namestništva v Postojni. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Pogrešane družine z Goriškega.
Išče se rodbina Jožefa Furlan in Matevža Prinčič, Gorenje Cerovo št. 87 pri Gorici. Pojasnila na Marijo Kristančič, Tržič, Gorenjsko. — Franc Sovdat, poslovodja c. kr. poštne nabiralnice v Iderskem, p. Kobarid, ki se že dva meseca nahaja pri vojakih, in sicer pri 97. pp., XII. Arb. Abt., vojna pošta 91. išče svojo družino. Najstarejša hči je obiskovala poštni tečaj v Trstu. — Iščeta se rodbini Ivana Gruntar in Franca Kurinčič, oba iz Kobarida. Pojasnila na Ivana Gruntar in Franca Kurinčič, oba pri 97. pp,, vojna pošta št. 608. — Kdo ve, kje se nahaja sedaj družina Janeza Uršič, vas Ladra št. 34 pri Kobaridu, občina Libušnje. Mogoče bi vedel kaj o tem povedati preč. g. kurat Leben iz Libušnje. Pojasnila na Janeza Uršič, k. k. Kiistenschutz, II. Komp., Hauptm. Stieger, vojna pošta št. 46 — Išče se Ličen Alojzija, iz Tržiča (Monfalconej na Goriškem, ulica Aquilea Corso št. 328, Pojasnila na Ličen Jožefa, Rihenberg št. 74, Goriško. — Išče sc Ana Gabrijclčič, vas Ložice št. 113, pošta Plave, občina Anhovo na Goriškem, in lovec Anton Gabrijelčič, Ložice št, 113, iz Plav. Pojasnila na Ivana Gabrijelčič, k. u. k. Rez. Spital Nr. 2, Albrccht Kaserne, 7. oddelek II./S, Dunaj. — Janez Kragelj iz Volčanskih Rutov, ki je odšel k vojakom 10./5. 1915, išče svojo ženo s petimi otroci in Jožefa Kenda, Sela št. 9. Pojasnila na Janeza Kragelj, Wachkomp., Sanitetna vojašnica, Radgona, Štajersko. — Kdor ve, kje se nahaja Marija Kutin iz Vršna št. 24 in družina Franca Gregorčič iz Vršna št. 20 pri Kobaridu, naj to sporoči na naslov Kutin Matija, c. in kr. etapna asistenčna stotnija št. 9, Ljubljana, Lichtenturnični zavod. — Črnovojnik Franc Stres, 97. pešpolk. 3. marškomp., 13. marš-bat. v Radgor.i na Sp. Štajerskem, doma iz Idr-skega št. 62 pri Kobaridu, išče svojo družino; pojasnila naj se mu pošlje na zgoraj označeni naslov. — Četovodja Tratnik Franc, 97. pešpolk, 3. marškomp., 13. maršbat. v Radgoni na Sp. Štajerskem, doma iz Smasti pri Kobaridu, išče svoje starše; pojasnila na zgoraj označeni naslov. — Marija Ma-lič, približno 30 let stara, s štirimi nedoraslimi otroci, očetom in materjo je odšla dne 25. maja iz Ronk ter potovala skozi Sežano; kdor kaj ve o pogrešancih, naj to sporoči Francu Malič, Trst, ulica S. Anastasio št. 6. — Kdor kaj ve, kje se nahaja Matija Gruntar iz Kobarida 49, naj sporoči očetu Antonu Gruntar. Polhovgradec. Kranjsko.— Lovrenc Mavric, 27. dom. p., 1. oddelek strojnih pušk, vojna pošta št. 48 prosi, naj se mu sporoči, kje sc nahaja njegova družina, ki jc bivala pred vojsko z Lahi v Anhovem št. 21, okraj Gorica. — Anton Modcrnič, 27. dom. p.. 1. oddelek strojnih pušk. vojna pošla št. 48, prosi, naj se mu naznani naslov njegove pogrešane žene in sedmih otrok, ki so pred vojsko bivali v Kojskem št. 211. okraj Gorica. — Boltar Mihael, po domače pri Mežnarju, iz Prelesja pri Plavch, išče svojo družino, obstoječo iz štirih oseb; pojasnila na Boltar Mihael, sedaj garnizijska bolnica št. 8, ali pa na uredništvo »Slovenca«, — Išče sc družina Antonije Simčič iz Prelesja št. 47, županstvo Anhovo; išče jo Anton Simčič. Pojasnila na uredništvo »Slovenca«. — Franc Rot iz Žage št. 10 in Josip Rot iz Žage št. 101 pri Bovcu iščeta svoji družini; pojasnila na imenovana ki se nahajata pri 27. dom. p., 7. stot., Sv. Nikolaj pri Mariboru, Štajersko. — Išče sc preč. g. Ivan
Štolfa, vikar pri Kobaridu; pojasnila njegovemu bratu Francu Štolfa, K. u. k. Landst. Eisenb. Siche-rungskomp., Etappenpostamt Nr. 119. — Išče se pogrešana družina Valentina in Janeza Sok iz Kreda 17 pri Kobaridu; pojasnila preč. g. Antonu Sok, župnik, Jageršče p. Cerkno, Goriško. — Alojzij Rusjan, 5. drag. p., Notrescrvespital, 3. odd., Weinbauschule, Maribor, išče svojo družino, doma iz Kozanc (Brda pri Gorici). — Malič Bernard, 17. pešpolk, Rekonvalescentenabt., Schratenberg p. Scheifling, Zg. Štajersko, išče svojo ženo Malič Marijo z otroci, ki jc stanovala v Ronkih v Furla-niji. — Janez Gregorčič, 27. dom. p., Notres. Spital, Wcinbauschule, Maribor, doma iz Vršna št. 17 pri Kobaridu, išče svojce. — Marija Budin, stanujoča v Trstu, Via S. Lazaro št. 17, I. nadstr., išče svoje starše, ki so morali bežati pred Lahi iz Gradiške. — Iščejo se družine Pahor Jožef in Petelin Jožef iz Jamclj in družine Legiša od Sabličev, Primorsko. Kdor kaj ve o njih bivališču, je vljudno naprošen, da sporoči na naslov Petelin Jožef ali Legiša Alojzij, Szent Dčncs, pošta Szent Lorir.cz, Ogrsko. — Išče se Ivan Leben, kurat, Libušnje p. Kobarid; pojasnila Frančiški Leben, Ljubljana, Poljanska cesta št. 27. — Išče se družina Erjavec Antonija z dvema otrokoma, ki je bežala 24. maja iz Tržiča; pojasnila na Ivana Erjavec, želez, čuvaj, ravnateljstvo južne železnice.
Poslani naslov. Franc in Marija Vuga sc nahajata doma, živa in zdrava v Kanalu št. 3.
Franc
1427
KJE SE NAHAJA
družina Cazafura iz Tolmina (trgovec)? Kdor kaj ve, je vljudno naprošen, da sporoči na naslov: Alojzij Šorli, 97. pešpolk, 1. stot., 1. voj., " Jožefa šola, Ljutomer, Štajersko.
ZAHVALA.
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega soproga ozir. očeta
IVAN ISEFEftL-A
po&troščka,
izkrekamo tem potom vsem, ki s'o spremili dragega rajnkega K žadnjemu počitku naj-iskrenejšo zahvalo. V posebno dolžnost si štejemo, (bi se zahvalimo posebej preč. gosp. župnemu upravitelju P. Avguštinu za tako ljubeznjivo skrb za dušni blagor rajnkega; požarni brambi Vič, „Slov. kršč. soc. zvezi", kakor tudi .Društvu 1. ljubljanskih postrešč-kov", in kličemo vsem skupaj: ,Bog bodi
_______RURGII
•porodnišnica.
(I LJUBLtJANA-komenskega'uLICA-4 \ [sEF-znwNK:pRiHAraj-DRFR.DERGANG 1
Kupim takoj
za špecerijsko prodajalno.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod naslovom : Prodajalna - 1420.
C li«!1.
__ zdrav in krepak, s primerno šol-,/itsaS 8ko izobrazbo, poštenih staršev, se sprejme v trgovini Martin Plut v Črnomlju. Že nekoliko vajen trgov, ima prednost. 1417
imEzmo mosKm& j lekarnarja PlCCOU-ja ' vtjubljsnl
is Vrtala mj\oV.me ,i\crmm
Vsebuje navedeno množino leiezo.
■ 9 kgrjeprl stičnih vinih malokdaj
plačnik !"
Žalujoči ostali.
Dobro ohranjeno
1424
ISST J stsfefeiiica 2 kreirat. ** Ceniki zastonj in franko.
Sprejme se a «5
1397
r%\

zarav in krepak s primerno šolsko izobrazbo, poštnih starišev /.a takojšnji nastop. Alfonz Oblak, Kudolfovo
AtO
kupi DOMICELJ & BELLE na Rakeku.
137(1
za hišo v Ilirski ulici se sprejme za mesec november. Stanovanje prosto. — Več jiove Adolf Hauptmann, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 39.	1430
Km eti j sko društvo v Vi pavi
naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ima na potu večjo množino dobrega hrvatskega vina, popoln tip vipavca. — Kdor bi hotel v bližnjih dneli vino dobiti na kolodvoru v Ljubljani, naj se takoj obrne osebno ali pismeno pod imenom ,F. V. 1431' na upravništvo »Slovenca". — Kdor bi hotel dobiti vino iz postaje Postojna, naj se obrne naravnost na Kmetijsko društvo v Vipavi.
sortiranih
gospodskih vin
razprodaja v poljubnih množinah
Hubert Zerko^ita:
- Nagykanizsa (Ungarn). -
se sprejmo proti dobri tvrdki Hintz & Ullrich
plači pri stavbni Bruck ob Muri,
Gor. Štajersko.
1405
M

1431
raznovrstnega starega in novega belega in rdečega
oddaja po zmernih cenah
Sietlišnja zadruga lirvat. vinogradnikov
Zagreb, Kukoviceva ulica 5.
izdaia konzorcij »Slovenca«.
V konkurzni sklad Albine Koser, kramarice v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 24, spadajoča zaloga manufakture, gotovih oblek, pletenin, perila, galanterije in oprave proda se z dovoljenjem c. kr. konkurznega sodišča v Ljubljani z dne 14. julija 1915, opr. štev. S 9/15/20 v ccloti ali pa v partijah, razdeljenih po posameznih strokah.
Cenilna vrednost zaloge z opravo vred znaša 4087 K 48 v. Interesenti naj vlože pismene ponudbe z 10% vadijem do vštevši 24. julija t. 1. pri podpisanemu konkurznemu upravitelju, kjer se lahko vpogleda ccnilni zapisnik in dobi vse informacijo. Kupnino jc plačati po odobritvi ponudbe v gotovini, prodano blago mora kupec takoj spraviti iz prodajalne. Konkurzna uprava si pridržuje pravico pritrditi najboljšemu ponudniku šele pri sestanku vseh ofe-rentov, ki se vrši dne 26. julija 1915 v pisarni konkurznega upravitelja ob 4. uri popoludne. Pri tem sestanku upniški odbor lahko odkloni vse oferte, če ne bi dosegel najboljši ponudek vrednosti zaloge primerne višine.
Konkurzni upravitelj
dr. Fran Zupane, odvetnik
šelenburtjova ulica 5, II. nadstropje.
Odgovorni urednik: Joiel Gostin".ar, državni poslanec.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.