Posamezna Številka 10 vinarjev. siev.78. v MmiM y sredo, 5. aprila ut Leto XLIV. Velja po pošti: Ka oelo lelo naprej za on meseo „ . . ira Eomčijo osloietno . sa ostalo inozemstvo . V Ljubljani na Za celo leto naprej . . K 26'— ii 2-20 „ 2S--„ 35-- tlom: K 24"-„ 2--,. 1-80 za en mesoo „ . . V upravi prejemali mesečno ™ Sobotna izdaja: = za oelo leto......K 7-— 2a Nemčijo oeloletno . ,, 9-— ta ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri več|ih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: Enostolpna petitvrstu po 60 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red U^T Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7583. — Upravnlškega telelona št. 188. lin pomorsko letalo zopet napadla Jakte. - Nov nemški uspeh pred Uerdaiom. - Zeppelinl četrto not nad Angleško. ■ Položaj z Ameribo resen,- Nizozemska ln ententa. Kdo Blata račun? Prizadevanje osrednjih velesil za ožje sodelovanje v gospodarskih vprašanjih če-tverosporazumnim državam ni dalo miru; sklenile so, da ostanejo tudi one po vojni eno samo bratsko ljudstvo, ki naj s carino in gospodarsko vojno izvojuje gospodarski propad osrednjih velesil. Tako so se tedaj nedavno zbrali v Parizu zastopniki četve-rosporazuma in »zborovali«. Pa uspeh je utegnil biti pač silno skromen — kljub vi-sokodonečim frazam ob šampanjskem kozarcu. Saj si temeljni gospodarski pogoji posameznih ententinih držav tako nasprotujejo, da se tega nasprotstva niti sredi vojne ne da prikriti. Sicer je bila pa svrha konference pravzaprav ta, da se d& Parizu zopet enkrat prav živo čutiti, da ni osamljen, marveč da ima mnogo zaveznikov. Parižani so se pa že precej izmodrili in topot niso šli na lim--niti ozrli se niso na gospode, ki so prišli zborovat v Pariz. To je spričo znane pariške radovednosti že jako sumljivo znamenje in ni dvakrat reči, da se za to ravnodušnostjo skriva bodoči vihar. Še predno se je seglo pariško gospodarsko zborovanje, so izjavili angleški listi, da o gospodarski vojni ne more biti govora, ker bi inače stopil na mesto Londona — New York. Slab uvodi Pa tudi zborovanje samo je stalo v znamenju dejanskih nasprotij in protislovij četverosporazumnih držav — neglede na nevtralce, ki naj bi se privabili. Sredi posvetovanj je prišlo iz Amerike poročilo — kakor nekak tih protest — o ozlovoljenju Amerike nad Anglijo, ker le-ta sistematično zatira ameriško izvozno trgovino s Holandsko, Ameriški eksporterji so ogorčeni nad angleško izvozno politiko in živahni protesti pri linijski vladi so izraz tega ogorčenja, Izvoz na Holandsko je docela zavrt, ker Angleži za-plenjajo ameriško blago. Pač pa potem isto -blago v velikem obsegu najde pot z Angleškega na Holandsko, tako da se vsiljuje I domneva, da se Anglija ne obotavlja po ovinkih preskrbovati Nemčijo z raznim blagom. Da se le veliko zasluži! To bi ne. bil prvi slučaj v angleški gospodarski zgodovini. Pa tudi posamezne četverosporazum-ne države si žc medsebojno očitajo to in ono. Tako je tc dni tožil neki francoski finančni list nad slabim meničnim kurzom Francije, ki ima pri nakupih v Ameriki pri vsakem milijonu 150.000 frankov kurzne izgube. Anglija proti temu ničesar ne ukrene. Poizkus francoske banke, da bi s po-šiljatvijo 500 milijonov v zlatu dosegla izboljšanje kurza, se je izjalovil. Zlato je sedaj izgubljeno. Londonska špekulacija cvete dalje in tudi pariški veletrgovci so z goljufivimi bančnimi operacijami izpodkopali londonski kredit francoske banke. Namesto zbližanja z nevtralci v miru vidimo tu že vstajati gospodarske konflikte. Nasprotstva med Francijo in Italijo; med tema dvema in Anglijo se že danes, sredi vojnega zavezništva, vedno ostrejše kažejo. Tako je uvedla Anglija visoko carino in uvozne prepovedi na blago, ki zadeva specielno francoske proizvode, n, pr. različno razkošno, modno, parfemsko blago in alkoholne pijače. Pa tudi Italija je oškodovana pri tem. V vprašanju prevoznin in premoga računata Francija in Italija, da bo Anglija izvršila omiljenja, toda Anglija ima za to gluha ušesa. V krogih četverosporazuma sami ne verujejo na to, da bi mogli nasproti Nemčiji in Avstriji nastopiti z gospodarskim blokom; zato je bila na pariškem zborovanju na dnevnem redu samo ena točka: Previdnostne odredbe proti invaziji nemških izdelkov po vojni. Sicer so se pa proti medsebojni carinski zvezi ali carinskim ugodnostim med državami četverosporazuma že davno prej oglašali težki pomisleki. Od pariške gospodarske konference torej ne bo drugega ostalo, nego prednostni tarifi na poštnem in brzojavnem polju, nikakor pa ne pri prevozninah. Posebno ladijski prevozni tarifi so Angliji zelo pri srcu. Pa tudi vprašanje vojne odškodnine, ki bi jo ententa rada dosegla, je bilo na dnevnem redu. V inozemstvu so bili mnenja, da so hoteli s to točko Francozom na-tresti peska v oči, drugi so presojali stvar zgolj s humorističneoa stališča, tretji so menili, da je bila to vaba za Italijo. Sedaj po sklepu zborovanja se je reč razjasnila. L1 oevre pravi, da hoče Francija vedeti, kdo bo plačal vojne stroške, ki znašajo sedaj 215 milijard, do konca poletja pa utegnejo narasti na 300 milijard. V preveliki vnemi svoje zmagoslavne zavesti so četve-rosporazumne države računale edino-le z uspehom in se pripravljale na delitev Evrope. Na svoj popolni polom pa niso bile pripravljene in Franciji vstaja kurja polt radi njenih miljard. Lastni vojni stroški in Dvoje pisem. ii. Duc 6, junija. Ljubazni pozdrav od Gospodma Boga i od srca svoga. Dragi muž, evo ti pišem par ljubazni riječi, s kojima nazivam Hva-ien Isus i Marija. Malo zlato moje, sada te najprije pozdravljamo svi tri od Gospodina Boga i od srcu svoga i mogu ti obznaniti, da smo svi živi i zdravi, koje zdravje i tebi želimo od dragoga Boga, kojemu se uvijek molimo, da ti bude u pomoč i da te sačuva i c brani, da sc ti povratiš živ i zdrav domu, jer bez Boga pomoči nema. Mi si sami pomoči ne možemo. Zemlja je tvrda, a ne-oo je visoko, pa neka sada bude volja božja. Milo zlato moje, moga ti kazati, da smo tvoj list na 3. VI. (prejeli] i u njemu sve dobro razuinjuli. Milo moje, kad sem list zi-\-idila iz kuverta, kad sam samo u njeg iedaln, odmah su me suze polijale, tako ■ - ga nišam mogla niti početi čilati. Kad i'-ai), zlato, lisi prečitala pred milum maj-kum tvoium, koja je plakala, da ji jc na lišen sve suza suzu lovila, sve jedna od druge deblja. Baš je, milo moje, to pred ručak bilo. Još se sjeti mila majka tvoja, pa reče sama ovako: »Eh, da mi je mojeg sinka nahraniti, onda bi na srcu odlegnulu.« Milo janje moje, nato smo tvoj list dobile ali smo se site nahranile, da nam nije ruč-ka trebalo, makar smo si ga i pripravile. Milo janje moje, što nam pišeš, da ti jesti pošaljemo, milo moje, ali ti ne možemo, milo moje, ja sam išla na 30. svibnja, da ti pošaljemo duvana in surovog sira i špeka ali sam natrag sve doma donesla. Milo moje, poštar mi rekao, da sad ne putuju palce li niti novci niti nista, samo listi, da jc sve spremito na Italiju za rat, pa cla zalo nemožeju paketi se slati. Milo moje, ti ne-moj misliti, da mi tebi nočemo ili da ne-marimo. Milo janje moje, mi sve dobru bri-gu imamo nato, a lcada čeju iti, mi čemo ti odmah poslati, jerbo sad dosta dečkov piše, da njim šaljeju jesti. Piso je Štcvo Jelenič i Franjo Rubetič, da njim šaljeju jesti. Milo zlato moje, ti nam pišeš, dn. neka samo kruva (t. j. kruha), da nc treba ništa finoga. Milo janje moje, mi sve imamo, što bi mi tebi poslali; mi zate čuvamo suvog sira pa suve potrbušine, pa bi mi spcklc lijep lcruv, sad smo dale spajtlati šenice dvije vreče. Sad imamo ščesa dati Rusiji posojene miljarde ji delajo težke skrbi. Kdo plača račun? to je sedaj vprašanje, V gostilni je odgovor na tako vprašanje navadno — pretep med prizadetimi pivci, ki jih potem krčmar vrže na piano. Francija danes že nujno potrebuje zlata — krčmar pa noče več dati nobene pijače. Saj piše neki francoski list čisto odkrito o finančni stiski Francije in potrebi vojnega posojila, obenem pa naglaša, da kaže prebivalstvo malo veselja za tako podjetje. Da si pomagajo, predlagajo sedaj neke vrste življenjske rente z 20% obre-stovanjem, pri čemer naj bi imeli rent. listi trgovinsko vrednost. Neki drug list pa predlaga, naj si preskrbi vlada 30 milijard prisilnega posojila z zaplenitvijo. Zato pa bi imeli zakladni listi obrestne kupone in razen tega naj bi državna loterija posestnikom zakladnih listov nudila možnost velikih zadetkov. Daleč je prišla Francija, da mora posegati po takih sejmarskih sredstvih, da izvabi denar iz žepov svojega naroda. Pomorska irsovina In lovornl parnik. Celokupno svetovno plovstvo se nahaja danes v velikanski krizi in se je moralo deloma popolnoma ustaviti. V onih delih sveta, kjer je plovstvo še živahno, je pa moralo poiskati popolnoma druge poti. Vojna, ki uničuje velik del zemlje, je skoraj popolnoma razbila vso blagovno izmenjavo, katero je ustvarilo stoletno delo, in uničila plovstvo, tako da ne more nihče povedati, ali bo mogla svetovna trgovina po miru v teku nekaterih let zopet najti pa se priplazi tu in tam kakor ognjena kača v našo dolino taljanski reflektor, zveda-ona sredstva in poti, katere je imela pred vojno na razpolago. Zanimivo je torej bližje spoznati posredovalca pomorske trgovine, tovorni parnik, njegov razvoj, njegovo obliko, v kateri je izpolnjeval svojo velikansko nalogo do onega trenutka, ko je izbruhnila svetovna vojna, ki je vsekala tako globoke rane vsem narodom, ki se ba-vijo s pomorskim plovstvom. Dasiravno je tovorni parnik nositelj cele pomorske svetovne trgovine, vendar prevaža poleg blaga tudi deloma ljudi. Ves prevoz blaga sloni po veliki večini na tako-zvanih »tramps«, to so ladje brez določene morske poti. (Nemci označujejo ■ tramp« z Schiff in wilder Fahrt. — Tramp (zgov, tremp) je angleška beseda in pomeni po-hajkovalec, postopač. Izraz tremp ni gla- gol trempati je tudi pri nas znan; zane«ll to ga k nam Amerikanci.) Tri četrtine vseh ladij so taki »tramps«. V prejšnjih čajih je bil tramp last posameznika ali pa le nekaf oseb, pozneje pa so se iz te lastninske oblike izcimile delniške družbe. Poleg ladij brez določene morske poti (tramps) prevar žajo blago tudi tovorni parniki, ki ima^J popolnoma določeno pomorsko pot in vozijo samo v določena pristanišča (nemško Routendampfer), med tem ko je tramp doma po vseh delih sveta in povsod na ra®« polago, kjer se da kaj zaslužiti. Tramp j« torej nekak postrežčelc na morju. Z napredkom v tehniki so se biatveno izpremenile tudi razmere prevažanja bla-ga po morju. Za časa, ko so vozile po morju samo lesene jadrnice, je bila njih velikost zavisna od gradiva ter njih hitrost od menjajojočega se vetra, Ko pa se je pri gradnji ladij začelo uporabljati železo, je velikost ladij vedno naraščala, z upeljavo parnih strojev kot gonilno moč je postala hitrost večja. V teku te razvojne dobe so se ustvarili trije bistveno različni ladijski tipi. V prvi razred spadajo tovorni parniki, ki služijo samo za prevažanje blaga. Njih prerez je skoraj pravokotna škatlja, katere dolžina redko presega 150 metrov. Hitrost teh parnikov dosega večinoma le JI morskih milj na uro (1 morska milja je 1 85 km), stroji pa razvijajo za eno tono odrinjene vode petino do četrtino konjske sile. V drugi razred spadajo parniki ličnejše zunanje oblike in imajo čestokrat po dva vijaka; njih stroji razvijajo za vsako tono odrinjene vode y2 do konjske sile. Ti parniki prevažajo ljudi in blago ob jednem. Parniki lega razreda vozijo večinoma iz Evrope v Severno in Južno Ameriko, clo rla Dobre nade, v Indijo, do daljnega vzhoda in v Avstralijo. Tretji razred konečno tvorijo ta-kozvani brzoparniki, ki morejo v sorazmerju s svojo velikostjo na I ovc :fi ie malo blaga in služijo izključno 1" osebnemu i prometu. Njihovi stroji imajo eno in pol cio I 1 tri četrtine konjske sile za v? ko tono odrinjene vode. Vsled r.vojc velikosti morejo vozili le v gotova pristanišči in vozijo večinoma po Atlantskem Oci n", kjer je velik osebni promet med Evropo in Severno Ameriko ter obratno. Po velikosti parnika sc mora ravnati njegova hitrost in urno nakladanje in razkladanje blaga, da se glavnica, ki jc v parniku naložena, zadostno obrestuje. Dasiravno danes moderni parnik napravi več poli letno kakor parnik pred 15 leti, ven- lijep kruv, spečemo, molo moje, a to nam je jako teško i velika žalosl, što ti tu gla-duješ, a mi imamo, a ti poslati nemožemo. Milo moje, da sam ptiča, u kljunu bi do-njela i teb nahranila, ali zlato, nemogu ti pomoči, inili moj, a lcada čeju paketi, mi čemo ti odmah poslati. Več sam ti pisala, zlato, da ti poslati nemožemo. Milo moje, što pišeš za vinograd, milo janje moje, vidi mi se, da je bolje nego lani, bolje je redno i veči su grozdi, ako dragi Bog dada, da sretno ostane. A što pišeš za djetelinu, mogu ti kazati, da je puno slabija nego lani i pokosile smo ju na 5. VI. Milo moje, sada žene same ideju kositi. Milo moje, ja i kuma Novačičeva i moje neveste pa smo ju pokosile jednu večer i jutro, a lcocl Do-marov smo pokosile u prekorijeke ja i neveste i jutro i popoldan, a doma što su imali, to smo pokosile dva jutra. Milo moje, to nam ide za to dobro ali nc znam, lcako če biti u livade, pa budemo sve malo po-rnnlo pa nekako čemo pokositi. Milo zlato moje, što pišeš za novce, što su od kobile, novac nismo nikam polrošilc, nego ji uvjek čuvamo i za junca onoga crlenoga smo dobile stopetnact (forinti i išle smo u Č., | da bi bile kupile onome crnome pa- J ! ra ali za sto trideset forinti nismo mogle j I kupiti, nego sad bomo išle na svetod Aa- i tona pod Križ i z ovim črnim, pa čemo i njega prodali, pa černo onda dva u par kupiti. Milo zlato moje, mogu li kazati, da se još nismo oprijemile gore u onu kuču, jerbo nemarno kad, jerbo imamo uvjek posla i drugoga. V. je več otišo u Karlovac, več ima četrnajst dana, ali ga sad tiema natrag i sad je kod dapca. A što pišeš, cla eli je kod nas C., on je olišo još jesenos ocl nas i sad jc: zove sc mjeslo P. poljana, a sad je kod nas učitelj S. Milo dalo moje, mogu li kazati, da svak nižla nc piše, a sestrina li je cura ona manja jc umrijela, nije bila nilcad zdrava, reko je doktor, da ima upala pljuča, a ponju je bole, što je umrijela, da se samo nc muči z njume, jer je nije smijela na rukc diči iz zibače, kako so ju prsi bolele. Milo moje, što pišeš zr mojega Franca, otišo jc još 16. svibnja i sad je u Varaždinu kod 5 regimente. Mi!:> zlato moje, krava sc još ni otelila. Sad ti nemam više ništa za pisati, nego te još svi tri pozdravljamo. Tvoj mili sinak, koii zate j-jgode čuva, kad mu Uco donese, onda veli, da tebi dade. Sad zbogom ostajmo do vidjenja tvojega i našega. Odpiši mi odmah. piši mi, kad si dobio duvan i kolega, da znamo, kako jc dugo išo, da budemo znale. —cnr. dar pa za gotove vrste blaga ni potrebna večja prevozna hitrost, saj bi tudi ne bila racijonalna, kajti stroji in premog bi zavzemali več prostora, naložiti bi se dalo torej inanj blaga in tudi obratni stroški bi biii večji. Še danes ivori prevoz premoga podla.'-go delavnosti vseh tovornih parnikov, ako-ravno niso v ta namen zgrajeni kakor premogovni parniki, in tramps prevozijo veliko več premoga kakor pravi premogovni parniki. Pri iskanju po zaslužku naloži tramp premog in če ne najde tovora, gre čestokrat samo z balastom v kako drugo pristanišče, da dobi tovora za domov. — Tramp odjeda zaslužek vsem tovornim par-nikom, še celo nalašč za prevoz žita zgrajenim žitnim parnikom, ki prevažajo žito iz Rusije, Srednje Azije, iz daljnega vzhoda, iz vzhodnega in zapadnega Ameriškega obrežja ter Avstralije. Istotako tekmuje tramp z drugimi parniki pri prevozu bombaža. Samo parnikom za prevoz peiroleja tramp ne more škodovati. Ti parniki vozijo namreč petrolej v velikanskih posodah (tanks) in ko so izpraznjeni ter očiščeni čestokrat celo trampu prevzemajo zaslužek. ;■!,}«! Za posebne trgovske panoge n. pr. za prevoz živine plovejo nalašč za to zgrajeni parniki iz Irske, Severne in južne Amerike po določenih morskih, cestah; ti parniki morajo imeti večjo hitrost, kakor jo ima navadni tramp. Isto velja tudi za par-nike, ki prevažajo zmrzlo meso iz Severne Amerike, Argentinije in Avstralije. Ti parniki, ki morajo imeti hladilnice, so v zadnjih letih zelo napredovali in so tako izborno opremljeni, da ob jednem služijo tudi osobnemu prometu. Posebno prirejeni br-zovozni parniki prevažajo surovo maslo, mlekarske izdelke iz Danske in Holandske, izvažajo sadje iz Španije in Portugalske, ter uvažajo banane v Newyork. Taki parniki morajo imeti najpopolnejše priprave za nakladanje in razkladanje, kajti le tako je mogoče, da dobi trgovec iz parnika, ki je šele ponoči prispel v pristanišče, že drugo jutro blago v roko. Za časa, ko so prevažale čaj iz Kitajskega in Indije na Angleško brzo jadrajoče ladie, torej v sredi preteklega stoletja, je bila hitrost teh »ciipper« imenovanih ladij za jadrnice izvanredno velika. Danes prevažajo čaj nalašč za to zgrajeni parniki, ki prevozijo pot iz Indije na Angleško, ne da bi se med potjo ustavili v kakem pristanišču. Pri teh parnikih ne gre ravno za izvanredno brzino, ker je pot vsled Sueškega prekopa izdatno skrajšana. Tramp se mora znati prilagodili vsem položajem tovornega trga. Če tramp plove iz Evrope naložen s premogom ali železom v La Plato ali Brazilijo, naloži tam morda kavo za Newyork ali kako drugo ameri-kansko pristanišče, od tu pa potuje naložen z žitom ali bombažem zopet v Evropo. Čestokrat pa manjka tovora, n. pr. če je v La Plati preveč parnikov na razpolago, v tem slučaju mora voziti tramp balast in iti po zaslužku kam drugam. Ne zgodi se posebno redkokrat, da morajo ladje n. pr, iz Buenos Aires pluti samo z balastom oko-lo polovico zemlje v Novo Kaledonijo, da tam nalože nikljevo rudo za Anglijo, ali pa v Kalkuto po juto, ali v Rangoon po riž. Kakor trampu tako se čestokrat godi tudi parnikom, ki vozijo samo po določenih črtah, da morajo dostikrat napraviti dolge in trudapolne poti brez zaslužka, Reden dovoz žita iz Črnega morja, iz Severne Amerike in Argentinije, bombaža iz južnih držav, lesa in celo premoga iz Avstralije, jute in žita iz Indije, dovoz železnih rud iz Švedije in Norvegije, dovoz rud, sadja in vina iz Sredozemskega morja nudi dovoli zaslužka trampu in parnikom, ki vozijo samo določene črte; na ostalih črtah svetovnega prometa pa oskrbuje tramp 50 do SO odstotkov vsega prevoza. Do srede 18, stoletja niso tovorne ladje obsegale več kakor 30 ton in še do srede 19. stoletja so veljale take s 500 tonami za velike. Danes pa imamo parnike, ki služijo samo tovornemu prometu, z 10.000 do 12.000 tonami, dasi ima tramp, ki vozi z brzino okoli 9 pomorskih milj na uro, redko kdaj več kakor 1500 do 3000 ton. Taka velikost mu namreč dovoljuje, da more pluti v vsa pristanišča, kar je zanj življenjske važnosti, V Nemčiji presega število tovornih ladij z določenimi voznimi črtami znatno število trampov, na Angleškem pa je ravno nasprotno, tu namreč znaša število trampov, katerih glavni zaslužek je prevoz premoga, 75 odstotkov vseh tovornih parnikov. sicer padla, dvignila se je pa cena goveje živine za 10 do 15 K. Telet so postavili na trg krog 560 repov manj kot prejšnji teden in so bila povprečno za 20 K dražja. Prodajal se je kilogram žive teže po 3 K 96 v. Avstrijski kreditni zavod bo izplačal 32 K dividende za posamno delnico. Čistega dobička je skazal do 20^ milijona kron (nad 9' o milijona več kot 1. 1914.). Akcijski kapital znaša 150 milijonov kron. Avstrijska »Landerbanka« z akcijsko glavnico 130 milijonov kron pa je imela v 1. 1915. dobička 14,358.992 K, torej nad 4% milijona več kot predlani, dividenda znaša 24 K. V Avstraliji znaša pridelek na pšenici 22V*j milijona kvarterjev. Za izvoz pa je je preostalo 161 o milijona. Kako bo s kavo? Ministrstvo je odredilo, da se mora za pošiljatve kave iz ene v drugo deželo dobiti od politične oblasti prevozno dovoljenje. Toda trgovina s kavo se zdi kavnim trgovcem v Pragi v tem zelo ovirana. Kajti taka dovoljenja je težko dobiti, in če se dobe, precej časa preteče. To jih je nagnilo, da so vložili prošnjo na notranje ministrstvo, da bi dovolilo taka dovoljenja izdajati trgovskim in obrtnim zbornicam, ker te tozadevni položaj najbolj poznajo in bodo mogle naj-pravičnejše v tem oziru postopati. Obenem prosijo, da se kavi ne nastavi maksimalna cena, ker bi končno ne mogli doba-vati v zgubo kave iz zunanjih držav. Tudi žele, da bi se vlada izjavila, kedaj bo va-lorizacijska kava na prodaj Kajti ta tajnost je bila kriva, da se doslej v tujini ni toliko kave nakupilo, kot bi se je sicer. V Evropo se dovaža zadnji čas vedno več žita, Pretečeni teden ga je došlo za 110.000 ton več kot preminuli in 89 tisoč ton več kot lansko leto. Tisza se je izjavil, da se je na Ogrskem letos več nadejati poljskega — osobito žitnega pridelka kot ga je bilo lansko leto, ker so več polja posejali. Bo pa tem slabejša letina v Ameriki. V državici Oklahama ni bilo že 55 dni nobene kaplje dežja in se je setev za 30% poslabšala. Na južnozahodnem Moravskem se je jesenska setev prav dobro obnesla in ohranila. Nadejajo se, da bo na Moravskem le malo polja ostalo neobdelanega. Z moko so bili doslej dobro preskrbljeni. Na kongresu ruskih kmetov se je na vlado sestavila resolucija s sledečo vsebino: »Rusija doživlja grozne čase. Država je blizu gospodarske katastrofe in lakota trka na vrata. Vračajo se razmere Napoleonovega leta 1812 pri poljedelstvu. Velikanska polja bodo ostala neobdelana. Pomanjkanje kruha stiska prebivalstvo. Treba je hitre pomoči, semen, delavcev in vprežne živine, da se še vsaj nekoliko rešimo.« Špirita se vsled vladhe odredbe izza maja pretečenega leta na Ogrskem manj prideljuje. Drag je in tovarne likerjev in ruma ne morejo več shajati. Radi tega so skupno vložili potom trgovske in obrtne zbornice prošnjo na vlado, da v tem oziru ukrene nove odredbe za zboljšanje njihovega žalostnega položaja, Centrala za mast in maslo »MJles« je nakupila za velikonočne praznike obilo masla. Vsaki kvaliteti in provenienci masla je zvišala ceno za 7 K pri kvintalu. Čajno maslo stane 725—765 K, slabejše vrste 690—715 K, sladno nižje- in gornjeavstrij-sko 720—740 K, z dežele pa 660—710 K kvintal netto in franko Dunaj. Od srede naprej pa bo prodajalo splošno po 839 do 869 K kvintal. Leta 1914, izdani odlok, po katerem smejo v bodoče pivovarne izdelati na leto le 55% povprečno, v 1. 1912/13 producira-ne množine piva, se je podaljšal in velja do konca avgusta t. 1. Izvzete sta od te ministrske odredbe le Bukovina in Galicija. V Nemčiji so zopet dovolili več saharina vporabljati v vžitne namene. Cesarja Ferdinanda severna železnica je imela lansko leto čistega dobička nad 20\?, milijona kron; nad dva milijona več kot 1. 1914. Srebro se na Angleškem, Japonskem in v Indiji za časa vojne silno draži. Rusija bo težko dobila novo vojno posojilo, Zastopniki ameriških bank so sc izjavili, da mora, če ga hoče kaj dobiti, prej zakonik o judih prenarediti. (No, za te se pa res že vsi potegujejo.) Ne bo ji drugega kazalo, kot da izda zopet nove bankovce, katerih je pa za časa vojske že za 4 milijarde rubljev izdala. Vrednost papirnatega denarja na Ruskem silno pada in domačini se ga branijo. z Goriškega. kraj Furlanije se je dvignila suha roka z dolgimi koščenimi prsti, ter se jela stegovati po naši zemlji. A gori na Dobrdobski planoti je vstal velikan, junak, z ostro na-brušenim mečem ter zaklical: do tu in ne dalje. Do tu in dalje, se je razlegnilo preko Kalvarije, preko Sabotina, preko Sv. Gore tja do zasneženega Krna. Do tu in ne dalje, govore naši topovi, ki grome včasih, da se tresejo beli domovi pod prijaznimi griči. V temni noči se dvigne ob Sabotinu svetilna raketa in umrje. Zdi se, da bi tudi ona rada zaklicala: do tu, izdajalec! Do tu in ne naprej. V naši dolini ne vlada več mir. Devet dolgih mesecev je že od tega, kar je izginil. Naselilo se je pri nas življenje viharno in burno. Po naših cestah se pomika tren v dolgih nepreglednih vrstah. Bataljoni in-fanteristov hite dan za dnem pevajoč v raznih jezikih in melodijah; tam ugledaš zopet karavano vojnih ujetnikov s povešenimi glavami, a mimo vsega zdrči vsak hip avtomobil, oblaki prahu se dvigujejo in hite čez hribove. Na naših travnikih, kjer je nekdaj valovila visoka trava, stoji danes nešteto dolgih, lesenih barak. Po naši železnici, koder je nekdaj tako veselo in brezskrbno hitel vlak, privije se neštetokrat dolga vrsta sanitetnih voz, obdanih z znamenji Rdečega križa. Vse tuje, vse prenovljeno in novo. Glasovi zvonov so utihnili. Kako je bilo lepo, ko so hiteli ti srebrni glsasovi čez poljane, a danes molče. Lansko leto na praznik Sv. Telesa smo pri nas zadnjič slišali glas zvona, niti ura od tega dne ne bije, Kako težko nam je bilo v začetku I A sedaj smo se tudi temu privadili, Zvonovi so torej utihnili, a doli ob Soči se oglašajo topovi s tako močjo, da se tresejo šipe v oknih. Sredi temne noči vo pogleda, če prebivalci še spe, splazi se še na vrh hriba zvedavo gledajoč, če je po dolini vse v redu; nato pa zopet izgine. XXX Temna noč je. Poljane krije gosta zimska megla. Vse tiho, mirno, le tu in tam zdirja po cesti nočni jezdec. Udarci konjskih kopit se polagoma izgube v daljavi. Človeku se zdi, da je krvava drama ob Soči odigrana. Naenkrat zažari globoko na jugu nebo, kot bi zahajalo solnce, nekje daleč zagromi, in rezki grom prereže nočno tišino; temu gromu sledi drugi, tretji in tako naprej. Čez nekaj minut poči v bližini naš top, velikan, zemlja se strese, zrak zaječi. Prvi nocojšnji pozdrav izdajalcu. Ni preteklo pol ure in že so gromeli vsi mali in večji topovi, drdrale strojnice in pokale puške. Vmes pa žaromet razsvetljuje, išče, se vžiga in umira. Zares pravi pekell Moj Bog, strica imam tam na Doberdobu, kjer sedaj najbolj divja bojni metež. Sam Bog ve, ali bo srečno izšel to noč? Sicer je zatrjeval pred štirimi dnevi, ko nas je obiskal, da se »Taljanca« nič ne boji, da ga Talja-nec noče »zapucati«, ampak danes — danes — je grozno. Ali si je Dante v svoji fantaiziji predstavljal kdaj kaj takega? Ali je videl, kako bodo hitele njegove rojne čete proti Doberdobu, proti Kalvariji, Oslav-Iju in Sabotinu in napadale, umirale in se razbijal kot morski val, gnan od nevidne sile v tihi noči, ki se razbije ob kameniti morski obali? »Ne boj se ništa! Taljanac neče doči nikada k Vama. Dalmatinac mu tega ne dozvoli. On oče čuvati uvjek skrbno vašu ljepu domovinu.« Tako zatrjujejo dan za dnem dalmatinski junaki, prihajajoči iz fronte. In res, tudi drugi dan je došla vest kakor običajno: »Italijan poražen.« Sto in stokrat je napadel, sto in stokrat je bil odbit. XXX Solnce se je prismejalo izza gorskega obronka ter poljubilo grobove na vojaškem pokopališču. Nešteto junakov raznih narodnosti spava tu smrtno spanje, a sedaj se bliža nov pogreb. Širje vojaki neso krsto iz surovega neobdelanega lesa, brez vsakega okraska. Pred krsto duhoven, spredaj zopet vojak, noseč križ. Brez starišev, brez bratov in sester, brez sorodnikov gre junak v grob. Niti glas zvona ga ne spremlja na zadnji poti, le rezki streli iz topov večjega kalibra, ki grome ob Soči, pošiljajo mu zadnje pozdrave. Stoletna drevesa ob poti, kojih vrhovi se majejo v vetru, pojo mu zadnjo pesem. V bližini se dvigne aeroplan ter kroži v velikem obsegu nad pokopališčem, kot bi hotel tudi on pogledati grob za junakom, umrlim za ranami, dobljenimi ob Soči, na katerega ravno pada črna gruda, kakor bi hotel še enkrat pogledati na to silno vrvenje pod seboj, predno odpluje proti Soči v negotovost. Še nekaj minut ropota njegov mogočni glas v bližini, nato se dvigne visoko v zračne višave, in odplove za svojim ciljem. Zapustim pokopališče, a ko se zopet vračam proti domu, vidim, da se je vrsta malih enakih križev za enega povečala, O zemlja primorska, kolikim junakom si tekom devetih mesecev podelila grob! j Koliko junaških src, ki so se darovala na I oltarju domovine, počiva v tebi! Kmet v poznejših rodovih, ki bo oral njivo, da vse-je žilo za svojo deco, se jih bo spominjal. K. Severjsva. Odlikovanja. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 4. gor. top. p. Leon Zupančič in poročnik 7. pp. Andrej Fiamin. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 25. san. odd. Alojzij Moravec, stotnik 7. pp. Adolf Brankovicli in nadporočnik 97. pp. Robert Plant. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil tit, desetnik pion, stot. št, 4/15 Josip Pečnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil san. praporščak 3. pp, tir. ces. lovcev Zalokar Vinko. — Vdrugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste desetnik 7. pp. Brandstatter Tomaž. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: infanterista 7. pp. Laubreiter Matija in Rom Karel, četovodja 20. lov. bat. Ma^ kuc Marij, desetnik Fabinc Josip in infanterist Potočnik Josip, oba pri 87. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Cof Bogomir in topničar Urbančič Franc, oba pri 4. trd. top. p., tit, poddesetnik brz. polka Kregar Anton, poddesetnika Koller Franc in Žibret Martin, oba pri voj* oskrb. skladišču v Gorici, četovodja Sitar Gregor, inf. Košir Franc, Dobre Pavel, Ko-vačič Franc, Lorger Matija in Urbančič Mihael, vsi pri 3. sap. bat,, tit. poddesetnik Blažič Ivan, infanterista Čoh Andrej in Kogy Ivan, vsi pri 97. pp., lovec 20, lov. bat. Černota Andrej, saper 3. sap. batalj. Kersnik Matija in infanteristi 7. pp. Marktl Franc, Mache Ivan in Garinčnik Albin. —• Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil desetnik 27. dom. p. Franc Klinar. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil poddesetnik 4. dom. p. Gatternig Josip. Odlikovanja pri 17. pešpolku: Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil četovodja Dabevc Martin. — Vdrugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: desetnik Košir Kristjan, infanterista Košir Ivan in Mlakar Ivan. vojsk3 z Italijo. POROČILO AVSTRIJSKE MORNARICE. Dunaj, 4. aprila. (Kor, ur.) Uradno se razglaša: Obiske italijanskih letalcev v Ljubljani, Postojni, potem ▼ Trstu je vrnilo dne 2. aprila popoldne brodovje 10 pomorskih letal v Jakinu (Ancona), kjer so obstreljevali z uničujočim učinkom kolodvore, dalje plinarno, ladjedelnice in vojašnice in povzročili več požarov. Izlahka so se odbili protinapadi dveh sovražnih obrambnih letal z ognjem strojnic. V ljutem ognju treh obrambnih baterij sta zadela dva šrapnela naše letalo, ki se je moralo zato izkrcati pred pristaniščem. Drugo letalo, katero je vodil letalni mojster Molnar, se je spustilo poleg prvega, prevzelo oba letalca in popolnoma uničilo zadeti aparat, a se ni moglo zopet dvigniti radi neke poškodbe. Iz pristanišča se je pripeljala sovražna torpe-dovka in še dve vozili, da vplenijo poškodovani letali, a nekaj naših letal je prisililo z ognjem strojnic in z bombami, da so se morala sovražna vozila umakniti, nakar se je posrečilo dvema letaloma pod vodstvom pomorskega kadeta Vamosa in nijskega ladjinega poročnika Stenta, dm sta rešili vse štiri letalce in zažgali poškodovano letalo. Opisana rešilna akcija se je izvedla med ognjem strojnic in metanjem bomb iz italijanskih pomorskih letal, ki so letali le 100 metrov nad opisanim prizoriščem. Izgubljeni sta torej dve letali, vsa ostala letala in vsi letalci so se vrnili nepoškodovani. Poveljstvo mornarice. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. aprila. (Kor. ur,) Uradno s« razglaša: Na posameznih delih bojne črte ]e delovalo topništvo na obeh straneh živahno, tako v odseku Doberdobske visoke planote, pri Naborjetu, na Col di Lana in v Judikariji. V ozemlju Adamello so zasedle naše čete obmejno pobočje med Lobbia in Alta in Monte Sumo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. Rim, 2. aprila. Uradno poročilo: Dne 31. marca artiljerijski boji v Judikarijah, okoli Rovereta in zgornje doline Astico. Na vhodu doline Lugana se je nadaljevalo premikanje vlakov in transportov. V divjem gorovju Monte Cristallo se je posrečilo nekemu našemu oddelku, da jc z predrznim obkoljevalnim pohodom po planinskih stezah prišel za sovražnikove postojanke na Rauchkoflu, V sijajnem napadu smo vzeli tri utrdbe, 31 ujetnikov, med njimi tri častnike in smo uplenili nekaj vojnega gradiva. Ob soški fronti delovanje artiljerije. Na Krasu smo v noči 1. aprila zavrnili sovražni napad na predkratkim vzhodno od Selc osvojeno postojanko. Včeraj popoldne so naše čete z odločno ofenzivo razširile nega zakopa, katerega so vzele v jurišu Pri Ogleju so naše brambne baterije sestrelile sovražni dvokrvnik. Oba letalska častnika srno ujeli. Cadorne GosjioMi preoiecl. V Ducdee na Angleškem štrajki 25 tisoč delavcev in delavk v obratih za juto. Hočejo zvišanje plač. Na Francoskem je polja za 3,391000 hektarov, torej četrt manj obdelanega. Njihove državnike to deistvo zelo vznemirja. Na Dunaj dobivajo zadnji čas krom-par tudi iz Nizozeirske. Prodajajo ga ken-sumentom privatni trgovci. Pretečeni teden je cena prešičem na dunajskem trgu Mir je vladal v naši dolini. Naši možje in mladeniči so odšli v boj za domovino. Nihče ni motil te svečane tihote, le vlak je zdrčal tu in tam preko tihih poljan. Dan je bil dnevu popolnoma enak, in misli ljudi živečih v tej dolini so bile pri svojcih v tujini na bojnih poljanah, Lepa je naša domovina, krasen je Trst z Miramarom! Tam doli onkraj Soče je gledalo zlobno oko to našo lepo domovino, gledalo io je in si jo zaželelo. Prišel je majnik 1. 1915. Tam doli <. Strah pred letali v Mlianu. Lugano. »Sccolo« izvaja: V nedeljo zjutraj ob 4. uri je zbudil strel možnarja Milančane. Govorilo sc je, da pričakujejo zračnega napada. Bobneli so še drugi streli. Mestni stražniki in vojaki so se vozili s kolesi po mestu in so dajali znamenj'. Prebivalci so bežali na prosto in v kleti. Čez nekaj minut so zaparili v zraku veliko letal. Prvi jutranji vlaki niso odpeljali, vsi drugi vlaki so obstali tam, kjer so se nahajali. Ob pol 9. uri je naznanilo zvo-nenje, da je končana nevarnost. Konec: 12 vrst je črtala laška cenzura. Rimljan? v strahu pred zračnimi napodi. Curih. »Schweizer Telegraphen-Infor-mation«: Rimljani sc zadnji čas zelo boje napada sovražnih letal. Varnostno službo glede na napade v zraku so izprememh. Okoli mesta so razvrstili obrambne topove. , ... Dve italijanski letali razbiti. Lugano, 4. aprila. (Kor. ur.) Na letališču Cameri pri Novari sta trčili v višini 500 metrov dve letali. Obe sta se razbili; letalci so mrtvi. Francija in Italija menjata svoje begunce. Bukarešt. Francija in Italija sta se dogovorili o zamenjavi vojnih beguncev. Prvi dan že so zaprli v Marseille 400 italijanskih beguncev. Italija ljubljenka Anglije. Lugano, »Popolo d'Italia« izvaja: As-.juith je potoval v Rim, ker želi dobiti Anglija mesto Avstrije in Turčije v bodoče ob Sredozemskem morju novo naklonjeno ji državo. Italija lahko dobi naklonjenost Anglije, če stopi trdno na njeno stran kot temeljni kamen ravnotežja, za kar bi jo Anglija bogato plačala. Asquithov obisk pri papežu. Lugano, 3. aprila. Asquithova avdien-ca pri sv. očetu je trajala 18 minut. Politični krogi ta dogodek zelo razpravljajo. Radikalno časopisje skuša dokazati, da ta korale nima nobenega političnega pomena, ampak je samo čin uljudnosti. »Secolo« pravi, da je Asquith že zaradi katoliških Ircev moral k papežu. Radikalno časopisje pa je zelo zadovoljno, da je Asquith prvi prelomil vatikanski ceremonijel, da morajo vladarji in državniki svoj obisk pri Vatikanu nastopiti iz nevtralnih rimskih tal, n. pr. iz doiičncga poslaništva pri Vatikanu. Asquith pa je nastopil pot na^an-gleškcm poslaništvu pri Kvirinalu. Vatikanski krogi pa pravijo, da sc je Asquit'n peljal z avtomobilom angleškega poslanika pri Vatikanu. list! i Bosi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, A. aprila. (Kor. ur.) Uradno sc razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. april". (Kor. ur.) Veliki glavni stan: - Položaj se Oi iipremenil. SovrsSno topništvo deluje živahnejše !c severno o d "VMskega i« med Narcškim in Višnjevim jezerom. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 1. aprila. Uradno: Nemci so zopet obstreljevali obmostje pri Uex-kiilluin vnovič napadli; napad, se je pa zruši! v našem ognju. Istotam je moral so-<' vražnil: radi naraščanja vode i?i iz jarkov za nasipe, naš ogenj ga je pa prisilil, da se je vrnil v jarke. Neka naša baterija je sestrelila nemško letalo, ki se je moralo spustiti na tla med našimi vrstami južno ocl Lieivenhofa. Letalo je malo poškodovano, letalci ujeti. Pri Dvinskcm artiljerijski in pehotni boji. Po Dvini so pričele plavati plošče ledu, ki se taja. Južno od Dvinska je naša trtiljerija uspešno obstreljevala sovražni vlak na kolodvoru Turmont, pravtako sovražne izmenjalne oddelke, za vas Mes-helc (6 km severno od Vidsy). Nemci so pobegnili. Na različnih točkah med Vidsy in Naroškim jezerom živahni artiljerijski boji, dalje južno do Polcsja mestoma ljuti boji. Južno od Kolkov je zapustil sovražnik prednjo vrsto strelskih jarkov in se umaknil na drugo postojanko. Južno od 01yke jc sovražnik za kratek čas zasedel grič, ki so mu ga pred kratkim iztrgali naši. S protinapadom so naše čete vrgle sovražnika vnovič nazaj. Včeraj smo med zavrnitvijo napada ob srednji Stripi ugrabili 71 ujetnikov in zbrali množino pušk. NEUSPEŠNA RUSKA OFENZIVA. Frankobrod. »Frankf. Ztg.« izvaja: Ruska ofenziva v dveh ozirih ni uspela. Posrečil se ni taktičen predor in so ga Nemci odbili. Rusko vojno vodstvo bi se morebiti tolažilo, da sicer ni doseglo uspeha naravnost, a da bi doseglo neposreden uspeh, če bi bili morali odpošiljati Nemci močne sile z zahoda Rusije. A tudi lega Rusi niso dosegli. Nobenega moža, nobenega topa niso porabili za ojačenje Hin-denburgove bojne črte. Nemških napadov pri Verdunu niso ruski napadi niti za desetino stopnje oslabili in pri Verdunu se dela prejkoslej na končni smoter. Hindenburg je tekom mesecev tako uredil svojo bojno črto, da je lahko vrhovno nemško vojno vodstvo preziralo naval ruskih čet. RUSKI POSLANIK PRI VATIKANU. Lugano, 3. aprila. (K. u.) Kakor poroča »Osservatore Romano« je sv. oče privolil, da se državni svetnik komornik Ar-kadij Nikolajevič Breznevski imenuje za ruskega poslanika pri sv. stolici. KRAKOVSKO VSEUČILIŠČE ZOPET OTVORJENO. Krakov, 5. aprila. Zdaj, ko je končano prisiljeno cepljenje kos gališkega prebivalstva, katerega se je udeležilo dijaštvo tukajšnjega vseučilišča, so se pričela na krakovskem vseučilišču zopet predavanja 3. t. m. Rektorjev razglas obvešča dijaštvo o pismu naučnega ministra, ki se zahvaljuje dijaštvu na vrlem sodelovanju dijaštva pomagati prebivalstvu. KAVKAŠKA VSTAJA. Stockholm. Četudi so proglasili na Kavkazu oblegovalno stanje, se vstaja vedno bolj širi. Med revolucionarji in četami velikega kneza so se vršili veliki boji z mnogimi izgubami na obeh straneh. Osji m zahsdu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. aprila. (Kor. ur.) Veliki glavni stan: Angleži so se južuo od St, Eloi polastili po močni pripravi z ognjem 28. marca vzete jim razstreljene udrtine. Pri utrdbi Douaumont so vzele naše čete 2. aprila južnozahodno in južno od utrdbe kakor tudi v gozdu Cailette močne sovražne obrambne naprave. Boj je bi! ljut. Odbile so v osvojenih postojankah vse protinapade sovražnika, ki jih jc nadaljeval do v zadnjo noč, S posebnim nastopom sil in z izredno težkimi žrtvami so naskakovali Francozi zopet in zopet zaman obrambne postojanke, ki so tih izgubili v gozdu Cailette. Med našim naskokom 2, aprila so privedli neranjenih ujetnikov 19 častnikov, 745 mož, na plenu pa 8 strojnic. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariš. 2. aprila. Ob 3. popoldne. Zahodno od Moze precej živahno obstreljevanje naših postojank v gozdu Avocourt brez pehotnih napadov. Vzhodno od Moze je bila noč mirna. Sovražnik pri Douau-montu in Vauxu ni napravil nobenega novega poizkusa. V Woevre slabotno artilerijsko delovanje, S cele fronte ni nobenih poročil. Pariz, 2. aprila, ob 11. uri zvečer Naše topništvo je posebno delovalo med Som->ne in Aisnc pn Parviileres, Fausquescourt in Lassigny, kjer je zasul naš zapiralni ogeni nemške strelske jarke. Zahodno od Moze so Nemci močno napadali glavno trdnjavo Avocourt. Naš zapiralni in ogenj strojnic je odbil vse navale. Vzhodno od Moze je bil boj cel dan zelo živahen pri Douaumontu in pri Vauxu. Po najskrajnejšem obstreljevanju z najtežjimi granatami so napadli Nemci štirikrat istočasno s četami, ki so štele nad eno divizijo, naše postojanke med utrdbo Douaumont in vasjo Vaux. Nemci so vdrli južnovzhodno od utrdbe Douaumont v gozd Caillette. Naš takojšen protinapad jih jc vrgel iz severnega dela gozda. Naše črte se raztezajo ob neposrednih dohodih v vas, katere zadnje porušene hiše smo izpraznili. Na Woevre ocl časa do časa prekinjeno delovanje topništva. Angleško uradno poročilo. London, 2. aprila. Uradno. Včeraj živahno delovanje letalcev na obeh straneh. Danes sovražno artiljerijsko delovanje med utrdbo Hohenzollern in Souchezom. V odgovor smo obstreljevali sovražne postojanke. Sovražna artiljerija je delovala posebno pri Ypernu. Sovražnik je včeraj in danes metal mine v bližini Quarnesa (?) nasproti Fricourtu in v utrdbi Hohenzollern, Škoda je majhna. Na obeh straneh močno metanje bomb. Včeraj ponoči smo pri St. Eloi odbili tri bombne napade na našo novo postojanko. Iz porušenega Verduna. Pariški zastopnik »Aftenpostna« brzojavlja svojemu listu dne 24, marca o svojem obisku na verdunski fronti: Kilometer za kilometrom se razprostirajo za fronto brambne črte. Vzemimo, da bi Verdun tudi padel, kar pa ne verjamem, potem bodo Nemci zadeli na nove brambne postojanke, druga za drugo. Na vsaki višini, vsakem potu, povsodi silne zaloge streliva, topovi vseh kalibrov, aeroplani, bodeča žica in mine. Stotisoči vojakov so izvrstno oboroženi in za prehrano je sijajno preskrbljeno. Afriške čete preveva isti neodoljivi bojaželjni duh kakor francoske. Njihovo stalno moledovanje je, da jih pošljejo v prvo črto. Od Barle—Duca do Verduna je vse en sam vojaški tabor. Zgradile so se nove železnice in 20,000 delavcev je noč in dan zaposlenih s popravljanjem poti. Na tisoče in tisoče avtomobilov divja na vse strani, vsi istega tipa, Dopisnik sledi boju z zapadne fronte, blizu okrožujočih višin, in pravi: »Čudim se, kako majhno je pravzaprav ozemlje, na katerem se bije velika verdunska bitka. Oddaljenost med Douaumontom in Poprovo višino ni večja nego pol ure hoda. Na tej neznatni razdalji se nahaja nekaj strelskih jarkov v francoskih rokah, kar je skoraj nepojmljivo. Najvažnejše, kar so Nemci dosegli, je, da jc Verdun v dosegu njihovih topov. Pač 400 granat je v zadnjih tednih zadelo mesto. Od četrtka padajo vsak dan zažigalne bombe v mesto. Ko sem bil sedaj v Verdunu, so padli nešteti zažigalni izstrelki v trgovski del mesta. Težko si je predstavljati kaj žalostnejšega nego to zapuščeno, razdejano mesto. V umirajočem mestu si, toda neki častnik mi jc rekel: »Nič ne de, samo da Nemci nc dobe Verduna.« 17letni rekr.it/ v Franciji. Geni. Francoski armadni odsek senata je sklenil z vsemi proti 2 glasovoma, naj se povabi na seje vojni minister, da poroča o porabi 17letnih, ki naj jih po izjavi prejšnjega vojnega ministra ne bi odposlali na bojišče. Narod starcev. Rotterdam. »L'Oeuvre« 23. t. m. izvaja: Francozi so zdaj narod starcev. V Angliji in Nemčiji pride 35 ljudi na 1000 v starosti nad 65. leto, v Franciji pa 58 z ozirom na malo število rojstev. 173 v Franciji, 212 in 220 v Angliji in v Nemčiji. Starci zavzamejo vsa mesta, celo v ministrstvih sede. Naraščaja manjka, tudi mladina se stara. Po pariškem posvetu. Genf. Joffre je zahteval na posvetu nujno angleške rezerve, kar jc odklonil Kitchener. Tudi Cadorna je izjavil, da ne more pogrešati večjih sil. Jofire je zahteval nato, naj se uvedejo druge akcije, da se oslabi pritisk na Verdun. Naj napade angleška mornarica belgijsko obal. Glavni namer, pariškega posveta. Berlin. »Vossische Zeitung« izvaja: Pariški posvet jc, kakor se zdi, pravilno cenil vojaški položaj in njegov vpliv na političen položaj. Veliko se je izmislilo o namenu posveta. Mogoče zadene pravo neko pismo, ki ga jc pisal neki zelo poučeni, veleugledni mož nedavno v Berlinu, ki izvaja: V Italiji je še zelaj dovolj ljudi, ki so prepričani, da dobi po vojski Nemčija odločilno besedo in neka italijanska visoka in veleugledna osebnost je izjavila, da so poizkušali na posvetu v Parizu prepričati Anglijo, da Nemčije vojaško ni mogoče premagati. Izgube Angležev znašajo meseca marca: mrtvih in ranjenih 993 častnikov in 16.9C3 mož. Mornarica: i5 častnikov in 208 mornarjev. Angleške stavke. Delavci so, kakor poročajo iz Haaga, odklonili v zadnji minuti načrt o ustanovitvi splošnega razsodišča za železničarje. Končana stavka v ozemlju Clive. London, 4. aprila. (Kor. ur.) Stavka v ozemlju Clive se je poravnala. Danes so pričeli delavci zopet delati. Novi davki na Angleškem. Haag. »Daily Telegraph« poroča, da je proračun, ki ga predložc 4. t. m. zbornici, zelo ugoden. Kljub temu zahteva vlada nove davke v višini 2000 milijonov, — Predvsem se zviša dohodnina. Angleški državni proračun. London, 4. aprila. (Kor, ur.) Spodnja zbornica. Zakladni kancelar Mac Kenna je izvajal ob predložitvi državnega proračuna. V pokritje letnih izdatkov, ki so proračun jeni na 1825 miljonov funtov šterlin-gov, se mora najeti posojilo 1323 miljonov, 502 miljona se pokrijeta iz tekočih dohodkov. Zakladni kancelar je izjavil, da temelji proračun na domnevi, da bo trajala vojna še celo finančno leto. Izdatki minulega leta so znašali 1559 miljonov funtov, 264 miljonov se je posodilo zaveznikom. Letni primanjkljaj znaša 1222 miljonov. Državni dolg jc do 31. marca narastel na 2140 miljonov. Nemirne noč! na Angleškem. POROČILO NEMŠKE MORNARICE. Berlin, 4. aprila. (Kor. ur.) Wolff poroča: Ponoči od 3. na 4. aprila so metali pomorski zrakoplovi razstrelilne bombe na angleškem južnovzhodnem obrežju na utrdbene naprave pri Creat Yarmouth. Zrakoplovi so se vrnili nepoškodovani, dasi jih jc obstreljeval sovražnik. Načelnik ueneralnega štaba mornarice, Angleško uradno poročilo. London, 4. aprila, (Kor. ur.) Tiskovni urad poroča: Ponoči med 2. in 3. uro je angleško vzhodno obalo kratko obiskal en Zeppelin; opazila se je na enem mestu eksplozija, drugače ni bilo škode in tudi ranjen ni bil nihče. London, 4. aprila, (Kor, ur.) O nočnem napadu v zadnji noči se uradna še poroča: En zrakoplov jc vrgel nacl severnovzhodno cbalo 22 eksplozivnih in 15 zažigalnih bomb. Dva zrakoplova sta dosegla vzhodne grofije in vrgla 33 eksplozivnih in 65 zažigalnih bomb. Koliko se je dognalo, ni bil na Angleškem nihče ranjen. Zračni napadi na Angleško. Rotterdam. Neki poročevalec, ki je obiskal pokrajine, ki so jih preleteli nemški zrakoplovi, poroča, da jih niso še nikdar sprejeli s tako ljutim topniškim ognjem kot zdaj.| Zrakoplovi so operirali bodisi zase, a tudi skupno. Škoda po zračnih napadih na Angleškem, Beriin. »Bftliner Tageblatt« javlja: Zanesljivo se lahko poroča, da so Zeppelinovci večkrtff ?hdeli in poškodovali pristaniške in trdhjavske naprave v Dovru. Tudi v Dealu jc'škoda zelo znatna, kakor tudi v Ramsgate'." ml < Ogenj v anglei&i smodnišrtiri. — 200 žrtev. London, 4; aprila. (K. u.) Tiskovni urad poreča: Municijski minister naznanja, da je minuli teden v neki^ tovarni za smodnik v Kentu slučajno nastal velik požar. Pripetilo se jc več eksplozij. Število žrtev znaša približno 200 oseb. TiirCIja v vojsk!. Ruslt« 12.000 ionski parnik potopljen. Carigrad, 3. aprila. Glavni stan poroča: Podmorski čolni so 30. marca v Črnem morju severozahodno cd Batuma potopili ruski prevozni parnik (12.000 ton), na katerem so bili vojaki in vojni materijah Dne 31. marca jc bila potopljena neka ladja (1500 ter) in. neka jadrnica. Uspešno so dalje obstreljevali inrjeno obrežje severno od Peti. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 1. aprila. Črno morje: Nek nemški podvodni čoln je 30. marca cb 8. uri dopoldne napadel in razstrelil francoš-ko-rusko bolniško ladjo - Portugal«,rki je bila poslana iz Oiija v vzhodni Aric.toliii po ranjence. Po drugem torpednem strelu, ki je zadel prostor :ia stroje, se js'potopila ladja prej kakor v ) minuti. Čolni iti jadrnice, ki so spremljale Poutugal , so rešile 11 med 26 sestrami. Pogreš?jo^|rcy fa Tatiševa, delegata Rdečega kj?iza£, dr. Pankriševa-Tikmeneva, vestno prednico baronico Mcyendorff in 14 sester,'cfalfe 50 ruskih mornarjev in s miiejcev.tfi 23 mož francoske posadke. Na krovu Se je nahajalo 273 oseb, 158 so jih rešili. ' ' Turško vojno vodstvo je prjž&alfe ••Portugal« kot bolniško ladjo. Ladja la pobarvana z običajnimi barvami bofnišr kih ladij, napadli so jo ob belem clKtivij. Podvodni čoln se jc peljal okolu la^jfe i h io je torpediral iz najbližje bližine! To nemško postonanje brez vsake vojaške koristi ogorčevalno in iznova kaže, da je nemogoč mir s sovražnikom, ki najncsmisel-nejše krši božje in človeške postave, izvzemši, da leži uničen na tlcn. (Po izkušnjah, ki smo jih imeli s takimi poročili, se mora sprejeti seveda poročilo s previdnostjo in se mora počakati izjave z nemške strani. Op. ur.) Podmorska vojno. Izjava nemške vlade. Kolin, 3. aprila. »Kolnische Zeitung« javlja Reuterjevo vest iz Washingtona: Ameriški poslanik v Berlinu je zunanjemu ministru sporočil, cla ji uradno ni ničesar znanega o napadu na parnika »Sussex« in »Englishman«, pa si še da opravka, da uvede preiskavo. Resen položaj v Ameriki glede na podmorsko vojsko, Berlin, 4. aprila, (K. u.) Zastopnik Wolffovega urada brzojavlja brezžično iz New Yorka: Poročila iz Washingtona na-glašajo prejkoslej, da je položaj glede na vprašanje podvodnih čolnov resen. Pri zadnjem posvetu predsednika Wilsona z ministrstvom so sodili ministri, da je vprašanje resno, a naj se ne ukrene nič odločilnega, dokler se nedvomno ne izkaže, da so potopili podvodni čolni parnik »Sussex« in »Englishman«. Večina navzočih ministrov je sicer sodila, da je »Sussex« torpediran, a ve, da se nahaja Amerika v težavnem položaju, če se ne zbere dokazilno gradivo. Sporazum prične poostreno blokado dne 18. aprila. Devin, 4. aprila. (K. u.) »Magdeburger Ztg.« poroča iz Genfa: Pariški listi poročajo: Pooistreno blokado prično izvajati zvezne velesile 18. aprila. Nevtralne vlade se po sklepu pariškega posveta ob napovedi poojstrenc bloka posvarc, nai se ne izotJneio blokade. Oborožene angleške trgovske ladje. Amsterdam, 3. aprila. (Kor. ur.) Ameriški listi prinašajo vest »Associated Pr.«: Neki Oliver Nickerny iz St. Louisa, ki je služil na angleških ladjah, pripoveduje, da so angleške trgovske ladje zapustile ameriška pristanišča sicer neoborožene, toda na visokem morju so dobile topove. Tako je angleška križarka »Glory« na odprtem morju dala dva topova parniku »Leona-tus«. Trije moški od posadke, katere so v Ameriki predstavljali za navadne pomorščake, so se razkrinkali kot angleški mornarji, ki so prevzeli topove. Ko so pripluli v Brazilijo, so topove skrili. Pri po-vratku v Boston častniki Nickeryju niso pustili stopiti na suho, pa se mu je posrečilo zbežati. Parnik »Perth« potopljen. London, 4. aprila. (K. u.) Lloyd: Potopljen je neoborožcn parnik Perth iz Glas-gowa. Življenje je izgubilo 6 mož, 8 so jih izkrcali. Potopljene norveške ladje. Kristianija, 4. aprila. (K. u.) Norveško poslaništvo v Londonu brzojavlja zunanjemu ministrstvu: Glasom poročila britanske admiralitete je bil norveški četvero-iambornik -Bili« pri Scillskih otokih potopljen. Posadka se ic rešila. Ymuiden, 4. aprila (K. u.) 1? poročila potopljenega norveškega parnika -Arne«, ki se je nahajal na poti iz Frederic-Stadta v Hull, izhaja, da parnik ni bil torpediran, marveč po predidoči preiskavi zavrtan na dno. Brzojavljenje na Atlantskem oceanu moteno, Berlin. V London se poroča, da je motena brzojavna služba po kablju na celi črti v Atlantskem oceanu. Min pariške Konference in MmMi Base!, 4. aprila. Skrivnost vojaških priprav Nizozemske se pričenja jasniti. Na pariški konferenci jc Angleška povdarjala da je treba sovražnika odločilno napasti, do se konča vojska. General Joffre je izjavil, da nemške fronte ni mogoče predreti, istega mnenja je bil Cadorna glede avstrijske fronte. Nato je izjavil Kitchener, da ni druge poti, kakor da se obkoli nemška fronta, to jc pa mogoče le, če sc udari skozi Nizozemsko in pride Nemcem za hrbet. Izjava nizozemske vlade. Haag, 4. aprila. (Kor. ur.) Tajna seja spodnje zbornice je trajala do pol dveh. Ko se je zopet pričela javna seja je vlada podala sledečo izjavo: Vlada polaga važnost na to, da v zvezi s poročilom v tajni seji javno izjavi, da je periodične dopuste ustavila iz previdnosti, kar je v zvezi z na!im neomajnim sklepom, da svojo nevtralnost strogo varujemo. Odredba ni posledica obstoječih političnih zapletljajev, ampak ima svoj vzrok v podatkih, vsled katerih se je bati, da se povečajo nevarnosti za našo deželo. V interesu dežele pa ne bi bi'o, podati vsebino teh podatkov. Anglija in Nizozemska. Lcndcn, 4. aprila. (K. u.) Uradno se razglaša: Med Anglijo ali njenimi zaveznika in z Nizozemsko se ni nič zgodilo, kar bi upravičilo senzačne govorice, ki so se širile včeraj na Nizozemskem. Na pariškem oosvetu se ni nič razpravljalo, kar bi bilo lahko škodilo Nizozemski. Nič resnice ni na poročilu, da nameravajo zavezniki izkrcati oboroženo silo na Nizozemsko. Povesti, ki se širijo, so popolnoma izmišljene. Holandski ministrski svet v permanenci. Haag, 3. aprila. (Kor. ur.) Popoldne se je zopet vršil izreden ministrski svet. Berlin, 4. aprila. »National - Zeitung« poroča iz Curiha: Listi poročajo iz Haaga, da je holandsko ministrstvo od petka opoldne v permanenci. Sliši se tudi, da imajo tudi vsi državni in prometni uradi permanentno službo. Ravnotako se potrjuje, da so od sobote dalje po vseh železnicah odpravljeni vsi vozni redi. Brzojavke v tujino so pod cenzuro. »Tubantije« ni potopil avstrijski podvodni čoln. »Haag, 4. aprali. (K. u.) Avstrijski poslanik pl. Giskra je obvestil zunanjega ministra: Takrat, ko je bila potopljena »Tu-bantija«, se ni tam nahajal noben avstrijski podvodni čoln. Velik nas uspeh no tirolski ironli. Zasedenje obmejnega grebena med Lobbia Alta (3196 m) in goro Fumo (3244 m) je v sedanjem letnem času največje alpsko podjetje, ki zasluži posebno priznanje. Obmejni greben krije visoko gorsko pešpot, ki vodi iz doline Rivo čez Adamellski masiv v Val di Genova. V Ju-dikariji, kjer so Italijani takoj v začetku vojske prodrli do okolice Cimego, so se razvili topniški boji. Borne demonstracije proli vojski v Fiorenci. Iz Italije prihaja poročilo, da je v soboto v Florenci na tisoče žena iz mesta in okolice priredilo burne demonstracije proli vojski. Ženske so vpile: »Dol z vojsko!« »Pošljite nam naše može domov!« »Kruha za otroke!« Vojaštvo demonstracij ni moglo udušiti. Na javnih poslopjih so pobite šipe, napisi na trgovinah razbiti. V Florenci in okolici je velika beda. Bazno poročil®. Francozi zopet napovedujejo konec vojske. Pariz, 4. aprila, V trgovski zbornici departementa Hautes Alpes je bil vložen predlog, naj se izpremeni sistem izdajanja bonov. Trgovska zbornica je izjavila, da sedaj nc kaže izpreminjati sistema, ker konec vojske ni več daleč, Skupna konferenca vseh socialističnih strank. Iz Amsterdama poročajo, da je angleška socialnodemokratična stranka izdala izjavo, da se snidejo k razgovoru socialni demokrati vseh vojujočih in nevtralnih držav, in sicer radi vprašanja mirovnih pogojev. Nemške notranje politične zadeve. Berlin, 4. aprila. (Kor. ur.) Proračunski odsek državnega zbora jc sprejel armadni proračun kakor tudi stavljene predloge, med njimi predlog centra, naj se omogoči povišanje črnovojnikov za častnike v večjem obsegu kot dozdaj. Berlin, 4. aprila. (Ker. ur.) »Vossische Zeitung« poroča: Množina mesa se določi najbrže 15. t. m, z nakaznico na meso s 150 grami na glavo in na dan. Iz nemškega državnega shora. Berlin, 4. aprila. (Kor. ur.) Proračunski odsek državnega zbora je po večinoma zaupni razpravi sprejel mornariški proračun. Dnevne novice«, Nagodba z Ogrsko — za 25 let. Dunajska korespondenca »Information« piše, da je doba nagodbe z Ogrsko zato dobila večjo važnost, ker je jasno, da se Nemčija in monarhija r,e moreta gospodarsko zbližati, dokler ni avstrijskoogrska pogodba obnovljena in sicer primerno času in bodočim namenom. Na Ogrskem so si precej na jasnem, da gospodarsko političen dogovor med osrednjima silama ne more biti kratek, sklenjen samo na 10 let in to velja tudi za avstrijskoogrsko nagodbo. Sedaj se lahko trdi, da se marodajni ogrski krogi začenjajo vedno bolj sprijaznjevati z mislijo, da se nagodba z Avstrijo sklene za 20 do 25 let. Lahko se tudi reče, da je to spoznanje pognalo korenine tudi v krogih opozicije. Gre se le za obliko. Sedanja ustava pravi, da se ima nagodba obnoviti od 10 do 10 let. Pač se bo to ustavno določbo izpremenilo in stvar je rešena. Na Koroškem. Pri velikovškem okr. glavarstvu so se zgodile velike izpre-membe. Sedaj je prestavljen tudi c. kr, okrajni komisar Matej Kaki k okrajnemu glavarstvu v Celovec. Na njegovo mesto je prišel vladni koncipist Herman baron L'Estocq. — Pohvala, Vojaško poveljstvo je izreklo pohvalo podpolkovniku Frideriku V e n t o u r pl. Thurnau 26, domobranskega pešpolka povodom njegovega odhoda k armadi na bojišču za njegovo izvrstno službovanje kot poveljnik nadomestnega bataljona 3. dom, pp. — Smrtna kesa. Umrl je 4. t. mes. v , Dolenjivasi pri Ribnici g. F rane M r - h a r, znani irgovec in posestnik. Bil je poznan posebno kot trgovec s prašiči daleč naokrog. N. v m. p.! — Dne 23, marca je umrl v rezervni bolnišnici Sternthal pri Ptuju obče znani podobarski mojster in umetnik Josip Kosmač iz Slurij. Rojen je bil v Cerknem na Goriškem, R. i. p.! — Umrla je v Trnovem gospa Pavlina R e s m a n , roj. Valenčič, vdova po nad-revidentu južne železnice pesniku J. Res-manu. — V Makolah je umrl cerkovnik Hinko Kovačič. — Umrl jc v Celovcu vojak Jakob Urek iz Rajhenburga. Istotam je umrl 40 let stari vojaški voznik Pavel Valoveč, — Umrl je v Kutjevu na Hrvatskem veleposestnik Pet. D r a -ganbaronTurkovič, kutjevski podpredsednik Hrvatske eskornptne banke v Zagrebu, star 61 let. — V Novigradu Po-dravskem je umrl vpokojeni stotnik in posestnik Engelbert Svoboda, — Umrl je v Zagrebu vpokojeni član hrvatskega gledališča Tošo Laudenhaufen- Daščarič. — V Svetinjah je umrla dne 17. marca mati nadučiteljevc soproge in učiteljice gospe Antonije Šijanec, gospa Katarina Boben, v starosti 77 let, — Na Slatini sta umrla Ra-deckyjev veteran Anton Krumpak, Čohel-nikov, star 86 let, in znani godec Jurij Friznik, star 87 let ter na Malih Rodnah Mica Zaspan, rojena Vehovar, stara 82 let. — V Št. Vidu pri Grobelnem je umrla Go- stilničarka Neža Galež. — V Ptuju je umrl brivec Stanislav Klobučar. — Umrl je v Mostarju frančiškan o. Špiro Šimič. — Umrl je v Brnu štabni zdravnik dr. Viktor Otschka, ki je dalje časa služil tudi v Celju. — Umrl je v Celovcu višji revident drž. železnic Edvard Kokol, star 59 let. — V Želimljah je umrl g, Šimen Kramar. — Slovensko planinstvo društvo naznanja, da se bo vršil redni občni zbor dne 16. aprila t. 1, ob pol 11, uri dopoldne v Ljubljani, Vegova ulica št. 7, v pevski dvorani. — Umirovljen je g. dr. Henrik Lončar, profesor na državni gimnaziji v Celiu. — Enoletno prostovoljstvo letnika 18?8. Črnovojniki letnika 189S, ki pridejo v kratkem k pregledovanju, imajo pravico do skušnje za enoletno prostovoljstvo, če so v 6. raz r. kake srednje šole, v 2. letniku pripravnice in tem enukih razredih, nsgle-de na to, kakšna je izvršitev razreda. Prošnje za pripustitev k skušnji je vlagati pri vojaškem poveljstvu v Gradcu. Petošolci imajo pravico nositi znake enoletnega pro-stovoljstva. To pravico podeljuje pri pre-zentaciji dopolnitveno poveljstvo na ustno prošnjo. — Izpremetnbe finančne straže na Spodnjem Štajerskem. Finančne straže komisarju Antonu Hasel je poverjeno vodstvo novega kontrolnega okrajnega vodstva v Brežicah, vodstvo oddelka finančne straže v Celju je poverjeno nadrespicientu Zainko. — Premeščeni so respicient Ant. Fabian iz Celja v Slov. Bistrico in respicient Anton Strutzl iz Slov, Bistrice v Celje, — Sleparski vojni dobavitelji Sodišče v Velikem Varadinu je sodilo Anastazija Popoviča in tovariše, ker so krmili vele, ki so jih dobavljali za armado, s soljo, da so več tehtali. Na ta način so ogoljufali vojaško upravo za 2247 kg mesa. Obsojeni so bili: Popovič na 4 leta ječe in 4000 K globe, ostali sokrivci na tri leta do tri mesece ječe in primerne denarne kazni. B3xck na mačke. Iz Berlina poročajo, da so v okrožju Liibben uvedli davek na mačke. Za eno mačko je treba plačati 5 kron na leto. lj Tiskovine za naznanitev vreč so pravkar dospele in se dobe ob navadnih uradnih urah na mestnem magistratu v obrtnem oddelku. jI Prepoved oddaje mleka po kavarnah in gosiiinah. Na ukaz c. kr. deželne vlade razglaša mestni magistrat ljubljanski, da je od s o b o t c , d n e 8. t. m., n a-prej prepovedano po kavarnah in g o s t i 1 n a h oddajati mleko in mlečne pijače od pol 10 ure dopoldne do 7. ure zvečer. Za izkuhe ta prepoved ne velja. S to odredbo se hoče vsaj nekoliko cdpomoči pomanjkanju mleka, vsled katerega trpe zlasti otroci in bolniki, lj Oddaja moke pri mestni aprovizaciji. Za dobavo pri mestni aprovizaciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane v četrtek dne 6. t. m., peki in mokarji v petek dne 7. t, m,, okoliški trgovci pa v soboto, vselej ob 8. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Galietova hiša, I. nadstr,, mestna oosvctovalnica. lil/. Za spomenik cesarja Francu Jožeiu v Trstu, »II Cittadino di Trieste« je sprožil misel, da se v Trstu postavi spomenik cesarju Francu Jožefu l. ter naj sc v to svrho takoj ustanovi odbor, ki bi nabiral prispevke. Spomenik naj bi stal pred magistratom na Velikem trgu, ki naj bi se poslej imenoval Cesaria Franca Jožefa trg. - Smrtna kosa. Umrl je uradnik zastavljalnice Goriške hranilnice Julijan Zorn. — Umrl je na Kantinah pri Trstu g. Ivan Spe-tič, — Zanmarchi Luigi, c, kr. orožniški postajenačelnik in v zadnjem času uradnik mestne občine tržaške, je umrl. Bil je neizprosen sovražnik Slovencev, — V Trstu je umrl dclavec Jakob Posega, Smrt g. Antona Zorzut, nadučitelja iz Medaue, hiterniranca v Campagna, Prov. Salerao v Italiji, Monsignor Faidutti, goriški deželni glavar, je prejel brzojavko iz Campagna sledeče vsebine: »Prego comu-nicare fratello, sorella, parenti morte no-stro pacire 29 maržo segue lettera-semina-rista Zorzut Lodovico prigioniere di guer-ra.« — Ranjki je služboval v celi dobi njegovega službovanja nad 39 let vedno v Medani do izbruha vojne z Italijo. V Medani rojenemu, bilo mu je 63 let. S sinom Ludvikom, bogoslovcem, sta bila odpeljana iz Medane v Italijo dne 8. junija 1915 in potem internirana v Campagna Prov, Salerno v Italiji. Soproga njegova z dvema mlajšima hčerkama se nahaja doma pri njenem bratu g, županu Z u c c h i a t i v Medani, starejši cin je uradnik pri deželnem odboru goriškem, sedaj na Dunaju, hčerka Olga pa učiteljica na hrvatski šoli v Pazinu. Vzroki njegove nenadne smrti so neznani. Blag mu spomin! Begunka umrla. V Novem mestu pri Kandiji je umrla dne 4. aprila 1916 gospa Katarina vdova Garlatti, stara 86 let, begunka iz Kanala, Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljc! PetindvajseUeinico svojega službovanja v kavarni - Commercio« je praznoval včeraj v Trstu splošno znani plačilni natakar v tej kavarni, g, Anton Gerlanc. Ljiijonske novice. lj Umrli so v Ljubljani: Peter Kogov-šek, kajžarjcv sin, 7 let. — Anton Xerš-man, bajtar, 52 let. — Pavel Gaber, bivši tovarniški delavec, 32 let. — Mihael Von-čina, bivši mojster v predilnici, 72 let. ---Magda Pavčič, hči mestnega višjega monterja, 1 mesec. — Silva Sternad, hči trgovskega zastopnika, 4 mesece. — Josip Herzeg, pešec. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. aprila. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štab?.: pl, Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. aprila. (Kor. ur.) Veliki glavni stan: Nič novega. Vrhovno vojno vodstvo, Valena. Budimpešta. List »Chronos« poroča ii Santi Ouaranta: Italijani so se umaknili na drugo obrambno črto, ki je prav dobro utrjena. Svoje velike topove so razvrstili na višinah, ki nadvladujejo Valono, a na odpor v velikem obsegu ni misliti. V va-lonskem pristanišču je pripravljenih velike transportnih parnikov za slučaj, če Italijani izpraznijo Valono. Na makedonskem bojišču. Pariz. »Agence Havas«: »Journal« poroča 28. m, m. iz Soluna: Nemške poizvedovalne straže so napadle danes vas Dau-tli. Odbili so jih močni francoski oddelki. Povračilo škode povodom prvega obstreljevanja Soluna. Atene, 4. aprila, (Kor. ur.) Poslanstvo makedonskih poslancev je vprašalo Skulu-disa, kako stoii zadeva glede na odškodnino povodom prvega obstreljevanja Soluna, Kakor poroča »Hestia«, je odgovoril Skuludis, da pričakuje Briandove potrditve o imenovanju grškega častnika za člana preiskovalne komisije, Avstrija in Bolgarija. Franklurt, 3, aprila, Z Dunaja se poroča listu »Frankfurt. Ztg.«: Pogajanja z Bolgarijo glede določitve meje so se ugodno končala. (»Grazer Tagblatt.«) Nemški princi v Sofiji. Sofija, 4. aprila. (K, u.) Agence tele-grafique Bulgare: Ministrski predsednik Radoslavov je včeraj v palači obiskal princa Avgusta Viljema pruskega in Karla Edvarda Sachsen-Coburg-Gotha; princa, sta danes obisk vrnila. XXX Kako je umirala Srbija. Izjava srbskega prestolonaslednika. Berlin, 3. aprila. Dopisnik »Unitedi Press« je imel v Londonu razgovor s srb-sim prestolonaslednikom, ki je rekel, da je Pašičevo pariško potovanje v zvezi z bodočnostjo srbskega naroda, Pašič hoče zaveznike pripraviti do tega, da store nekaj za Srbijo, Dosedaj je izgubila Srbija eno petino svojega prebivalstva. Že prva ofenziva je zahtevala obilo žrtev. Nad stotisoč mož je umrlo za vročinsko boleznijo. Pri drugi ofenzivi je bilo zopet nad 100.000 izgub. Skupaj je izginilo nad 1 milijon Srbov Pa še več Srbov bi končalo, da ni pomagala Italija, kateri se imamo zahvaliti za rešitev žen in otrok. Vendar je bojaželjnost nezmanjšana, Komaj čakajo, da končajo svo< je mučeništvo in rešijo domovino. Pašičevo upanje. Bukarešt, 3. aprila. »Independanct Roumaine« objavlja razgovor, ki ga je imel njen dopisnik na Krfu s Pasičem pred odhodom: Pasič j s rekel: »Ni več daleč čas, ko bo reorganizacija srbske armade popolnoma končana. Danes se ne more še preceniti, koliko vztrajnosti je bilo treba, da se je izvršilo umikanje v Albanijo in reorganizacija, Kmalu pride ura, ko bodo naši vojaki popolnoma opremljeni stali na meji Srbije in jim bomo lahko rekli: Tu so našo hiše, vaša polja, vaše žene, zemlja vaših pesmi in narodne zgodovine. Potem boste videli, je rekel Pasič, kaj bodo napravili Srbi. Srbe so mogli prepoditi, razkosati, prisiliti k izselitvi. Da vendar bomo živeli naDrei.« Poročevalec Je vraSal Paslča, kaj more reči o Srbih, ki so ostali doma. Najbrže se bodo Avstrijci in Bolgari potrudili, da pridejo do harmonije s srbskim prebivalstvom. Da, ali se nismo tudi mi vedno trudili, da pridemo do dobrega razmerja z monarhijo in Bolgarijo? (?) Pa zmeraj smo zadeli na nepremostljive ovire. V nasprotju s svobodnim in neodvisnim nazorom Srbov je Avstrija hotela imeti gospodarsko podložno deželo in tudi Bolgarija je hotela vzeti Srbiji vsako moč na Balkanu.« XXX Aneksija Epira. Ententa je razburjena. Budimpešta, 3. aprila. »Vilag« poroča iz Aten: Poslaniki entente govorijo brez vsake rezerve o tako naglo izvršeni ane-ksiji severnega Epira in pravijo, da zna ta »puč« Grčijo stati tudi njeno nevtra nost. Na Francoskem poslaništvu so izjavili, da je grška predrznost zelo velika. Solunski poslanci zahtevajo, naj ententa umakne svoje štabe in skladišča streliva iz Soluna. Berlin, 4. aprila. (Kor. ur.) Zasebni dopisnik Wolffovega urada v Atenah poroča 2. aprila: Zastopniki Soluna v grški zbornici so naprosili vlado, naj zahteva od sporazuma, da odpravi svoje štabe in svoja municijska skladišča iz Soluna, ker bi morala sicer smatrati vlada sporazum^ odgovornega, če bi nemška letala še dalje obstreljevala mesto. Venizelos proti kralju. Geni, 3. aprila. Venizelos v članku napada kralja radi neke izjave in pravi, da je on, Venizelos, čuvaj domovine in ne fantast. Tudi dolži vlado, da kralja sili v politiko, Iti spravlja deželo na rob moralnega in gmotnega propada. General Mahon v Atenah. Berlin, 3. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Aten, da je tja prišel poveljnik angleških čet v Macedoniji general Mahon, ki je bil eno uro pri kralju in nato pri načelniku grškega generalnega štaba. Popoldne je obiskal Skuludisa. V A-tenah ne verujejo v nemško ofenzivo proti Solunu. Sporazum skrbi Balkan. Berlin. »Russkoe Slovo« opozarja, da so se udeležili posveta v Parizu štirje zastopniki Balkana, med njimi trije zastopniki srbske armade. Ne dvomi se, da so razpravljali in sklepali na pariškem posvetu o Balkanu, kar se kmalu pokaže. Srbski zastopniki so nastopali samozavestno. Značilno je, ker sta zastopala Rusijo le Šilinski in Izvolski. XXX Rumunija in železnice z Rusijo. Bukarešt, 3, aprila. Star in znan jas-svjski list »Opinia« prinaša: Včeraj zjutraj je prišla v Jassy mešana komisija vojaških in civilnih oseb, da prevzame prezidane mostove na črti Jassy—mejna postaja Ruski Ungheni. Člani komisije so se odpeljali s posebnim vlakom in so se vrnili okoli poldne. Mostove so tako razširili, da po njih lahko vozijo ruski vagoni. Prezidavo je vodil inženir Toparescu. Glasilo konservativne stranke »Stea-gul« pristavlja to uredniško pripombo: Upamo, da bo Bratianujeva vlada prav naglo zadevo pojasnila, kajti vest »Opinije« daje povod za razno sumničenje. Ker resnično zdravo rumunsko javno mnenje zahteva, da se tudi na ruski meji stori brambne odredbe, kakor se je to zgodilo na obeh drugih mejah, zato nam je treba še posebej opozarjati, kaj bi pomenjalo, da se prehod razširi, mesto da se dela proti temu, in to je ravno vzrok, zakaj zahtevamo pojasnila. Švico. Švica svari pred tujimi posojili. Bern, 3. aprila. (K. u.) Odsek bančnih organizacij, v katerih so zastopane vse velike banke, kantonalne banke itd., je po konferenci gospodarskega oddelka vsem bankam poslal okrožnico, kjer poudarja, da je treba vse finančne sile držati skupaj in zato naj švicarske banke opuste vsako propagando, da bi Švicarji kupovali tuja vojna posojila. Odsek poziva banke, da naj se ne udeležujejo nobene emisije tujih vojnih posojil. Nemčija ln Švica. Berlin, 4. aprila. (K. u.) Poročilo švicarske brzojavne agenture: Vlada nemške države je obvestila po svojem tukajšnjem poslaniku zvezni svet, odrejena preiskava )e dognala, letala, ki so metala minuli petek 31. marca bombe nad Pruntrutu, so bila nemška. Izgubila so popolnoma smer in so mislila, da se nahajajo nad Belfor-tom. Nemška državna vlada izraža zveznemu svetu svoje obžalovanje in obvešča, da se krivi letalci kaznujejo in odstavijo s »vojih mest. Na željo nemške vlade se prouči po merodajnih oblastih vprašanje, kako naj se označi meja, ali kako naj se drugače preprečijo taki obžalovanja vredni dogodki, Dožene se tudi povzročena Škoda. Jinlflji! se nMo tla. Amsterdam, 4. aprila (K. u.) Tukajšnji listi poročajo po »Timesovih« poročilih iz Pekina: Dogodki se razvijajo neugodno za Juanšikaja. V Shantungu so nastali nemiri. Ostale province so še navidezno lojalne, a zelo verojetno je, da skrivaj sovražijo Juanšikaja in da v odločilnem trenutku nastopijo na stran nasprotnikov. Prevladuje mnenje, da vlada ni več gospodar položaja in da je vse odvisno od stališča, ki ga zavzame opozicija. Juanšikajeve sovražnike ni zadovoljilo, ker so opustili monarhisti-čno vladno obliko. Opozicija zahteva, naj se skliče takoj državni zbor in naj se sestavi ustavna vlada. Sv. oče in mir. Curih, 3, aprila, Rimski dopisnik «Cor-respondence politique de 1' Europe centrale« piše: Znano dejstvo je, da se sv, oče brez prenehanja trudi za skorajšnji mir. Pri osrednjih državah so papeževi predlogi vedno našli simpatije, toda pri zaveznikih pa niso bili tako uspešni, V teh krogih se te akcije tudi ne da direktno uveljavljati, ker sv, stolica nima niti v Londonu, niti v Parizu, niti v Petrogradu ofi-cielnega zastopnika. Toda dovolj so še močne vezi, ki vežejo papeža s katoliško Francijo. Predobro je znan vpliv cerkvenih krogov na glasovanje v senatu in zbornici in zato teh krogov ni mogoče popolnoma prezirati. Dopisnik pravi, da je zvedel, da je ministrski predsednik Briand pri svojem rimskem obisku po kardinalu Mercieru izvedel za papeževe nazore o svetovni vojni. To srečanje tedaj ni bilo samo slučajno. Kardinal je Briandu povedal nemške mirovne pogoje in Briand je pri svoji vrnitvi v Pariz svojim tovarišem to gotovo povedal. Kakor se ve prav natanko, ti pogoji niso taki, da bi se moglo trditi, da se Nemčija kaže proti Franciji kot nesprav-ljiva in da je zato Francija prisiljena vojno nadaljevati in ne sprejeti teh pogojev. Orožje DodoCnostl. Lord Montagu je govoril v Londonu o bodoči cesarski zračni bojni sili. S Zeppe-linovci zelo resno računa. Pred leti je že napovedoval, kako nevarni so, zdaj so dokazali to s svojimi napadi na arsenalih in tvornicah in s požari, ki so jih zanetili. Najnevarnejši so pa Zeppelinovci, če srečajo brodovje, ker je lahko zelo daleč opazujejo in vodijo svoje ladje. Pripravljati moramo lastno zračno obrambno silo ne le za sedanjo vojsko, ki se lahko konča že letos novembra ali pa v novembru čez eno leto. Zračno orožje postaja najvažnejše orožje posebno oslabljenih narodov. Po vojski naj izgubi Nemčija svoje moštvo, naj počiva njeno brodovje na dnu Severnega morja, naj se razstreli Essen in oslabi moč Nemčije za dolgo dobo, a ostane isti narod z isto ljubeznijo do vede kot danes; 17.000 letal stane toliko kolikor dva dre-adnoughta, nemški narod poizkusi na ce- Proti glavobolu naj se vporablja Fellerjev dobro dišeči, bol lajšajoči in osvežujoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. >Elsa-fiuid«. Nad stotisoč zahvalnih pisem ga hvali. 12 steklenic stane poštnine prosto samo 6 kron. Izvrstno domače zdravilo. Lekarnar E. V. Feller, Stnbica, Elsatrg št. 285 (Hrvatska). (_vf_) ¥ Kino Central 11 deželnem g!@deli >:e;,rcčl izgubi iskrenoljubljenega očeta, predobrega soproga, gospoda Josipa Merhar posestnika, trgovca, gostilničarja, kr. šol. nadzornika itd. kot tudi za prijazno spremstvo predragega pokojnika k zadnjemu počitku, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prebl. gg. dr.Tičar-ju in dr. Schiffrer-ju za izreden trud in požrtvovalnost. Prisrčna zahvala prečastiti duhovščini, prebl. gospodu podravnatelju dež. uradov dr. Zbašniku, prijatelju blagopokojnega izza mladih let, in mil. g. soprogi za udeležbo iu pcklonitov krasnega venca; prebl. gospe dr. Merhar-jevi za udeležbo in venčev dar; prebl. gospo in gdč. Šute-jevi, 1)1. gg, iz Kočevja gg. Rom, Ver-derber, Bartelme, bi. gg. iz Ribnice spošt g. županu Ig. Merharju, si. občinskemu odboru, si. šol. vodstvu in spoštovanemu učiteljstvu, šol. mladini za venec in spremstvo in mnogoštevilnim sofaranom ter vsem, ki sto na kalror-koli način nam lajšali težko bridkost in pripomogli k prelepemu grobnemu sprevodu. Rog povrni stotero! Ti pa spavaj, blagi oče, in odpočlj se od truda ln znoja. Pokoj Tvoji duši! Dolenja vas pri Ribnici, 3. aprila 1916. Žalufoča ro«lE>ioa Merhar. Pojasnilo. Primoram sem vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznanjati, da sem vsled vodno rastočih cen prisiljen dvigniti ceno pri „Sartljevi moki" znamka „Hasin" za 14 vinarjev, ler stana toraj zavitek K 1-44 neveč K 1'30. Gotovo mi bodo cenjeni naročniki to pripozn&li ler pričakujem Se mnogo večje Število naročnikov. Obenem prosim vse cenjene naročnike, da mi oprostijo, če kateri čaka par dni na naročeno blago, ker mi vsled velikih naročil ni mogoče drugače ker se izvršujejo vsa naročila po vrsti. Prosim cenjene naročnike, da vzamejo to na znanje, ter se priporočam za mnogobrojna, naročila. Razpošiljalnica „šartljeve moke" „HASIN" Ivan Urek, Ljubljana Mestni trg 13. (pod Tračo). I Želi se čedno stanovanje 2 ali 3 sobe, mogoče ne daleč od kavarne Evropa, za lakoj ali za maj letos, za tri odrasle, mirne osebe. Ponudbe se prosi na ta list pod; »Stanovanje 3 — 854«. Ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg & K 48 —. Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete & K 87-— za 100 kg brez vreč. Sezamove tropine po K 84-— brez vreč. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg ž, K 53-— za 100 kg brez vreč. Tudi sladkorno krvno kla|o ln rapsove tropine dobi v kratkem! Poljedelci 1 Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječmen, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena. Modro galico G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba. Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kainita, kalijevo sol, 8°/0 kalijev, 18—20% mineralni in kostni superloslat, meSana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po BO kg za K 10-— a 100 kg z vrečo vred. Naročniki na i dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K & 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakopale tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve. Revizija žrebanj pod jamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1 - pri banki S. FISCHER, Dunaj, IX. 286 Wahrlngerstr. 41. II K 1-44. Sarflfeva moka W brez vsakih kart! Samo pri meni se dobi fina šartljeva moka, znamka Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. — En zavitek stane samo Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke. Če se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vporabi se prilože. - Naročite obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke znamka ,,HASIN" Ivan Urek, Ljubljana 691 Mestni trg 13, Pod Traučo, (prej v Borovljah na Koroškem). Ljubljana, mestni trg Specijalna trgovina pletenin, trikotaž m perila. Priporoča svojo zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, bnrhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki itd. Na debelo in drobno. 1926 Specialni oddelek plafn v trgovini A,Sare lastnica Jadviga Sar Ljubljana Selenburgova ulica 5 nudi se priložnost k dobremu in cenemu nakupu rjuh brisalk brisač prtov prtičev šifon srajce hlače spalne srajce spalne jopice spodnja krila nogavice odejnih rjuh blazin pernatih blazin pernic žepnih rut platna Švicarska mmm. erlh za rwode se fzdetaie po meri. /tv df9h /ffV L. m&mmmmm fflsssBBfr - isagatsn Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju 2e po prvem letu: Stanje zavarovan) koncem leta 1914.............................K 173,490.838-- Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 J V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička , . K 432,232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DO|nO zaoarUDaKlje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln poStnine prosto. _1439 HT Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12. ira Marija ličar Ljubljana Sv. Petra cesta 26 Selenburgova ulica 1 nasproti kazine Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih pokrajinskih in drugih razglednic. Priznano največja izbira na drobno in debelo. £ Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli. 3t>an v ie n Gričar kmetova ulica %aioc^a izgofot>ljenil] oble! za cj,o>po2e in deč fte. 5. razred i .razredni Pri naši posiovnici topljene srečke so zadele: kron 300.000 glavni dobitek št. 10.202 izžreban dne 16. okt. 1915, IV. lot. Vi K 40 K 30.000 .....St. 08.435 „ 10.000 Št. 7788 „ 130.169 » 5.000 ....... 68.425 Mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 in veliko število dobitkov po K 200. Izplačal! smo na dobitkih za K 911.280"— K 200 m g o u '/2 | R 100 Prihodnje in glavno žrebanje se prične: 10. aprila in traja do 8.maja 1.1. Izžrebalo se bode: 1 premija za K 700.000 K 50 Dobitki j za •i 100.000 in še mnogo manjših dobitkov v skupnem znesku K 1,276.500. Va K 20 Srečke prodala fudli med žrebanjem Poslovita c. I(r. avslr. razredne loterije razredi* DOflrainiCB v Celju, Celovcu, Trstu in Splita. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odtrovorni urednik: Jožel Gosliučar. državni noslanec-