LJUBLJANSKI ČASNIK.
S t. S7.
F petih 9. Ve t hi g a travna
18&1.
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold.,za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta I gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vratlni del.
19. avgusta 1850 je služabnik gospoda čet-nika Regelsberga varazdinskega kriškega polka pri priložnosti, ko je peljal konje kopati, v Kerko pri Kerškem nieslu padel, kterega je voda naenkrat v naj večjo globino zanesla in bil bi gotovo utonil, ako mu ne bil Kerški mestni čuvaj Mihael Cuinik v zlo slabem čolnu v pomoč priskočil in ga rešil.
Za to ljudomilo ravnanje je bilo po visokim ukazu deželnega poglavarstva od 21. marca i851 št. 3398 Mihaelu Cuiniku zasluženo plačilo spoznano.
Novomesto 15. aprila 1851.
C. k. okrajno poglavarstvo.
Mordax.
3. maja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XIV., XX., CXXXV. in CXXXVIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850 in sicer XIV. del poljsko-nemškem , XV. v inadjarsko-nem-škem, CXXX. del v madjarsko-, romansko in česko-nemškem in CXXXVIII. del v česko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Potem je bil ravno tu 30. aprila 1851 IX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista v horvaško-nemškem, in CXXXIV. del v rusinsko-nemško dvojnem izdanju, obe od leta 1851 , izdan in razposlan.
Poslednič je 26. aprila 1851 XV. del od
leta 1850 v slovensko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel.
Zapopadek je bil že pri naznanenju razglašen.
Dnnaj 2. maja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Hevradni del.
Avstrije prihodnjost.
(Dalje.)
III.
Stranka, od katere smo v našim zadnim sestavku govorili se je prederznila perva na gle-diše politiških prememb našiga cesarstva stopiti. Kdor se še spomne prigodb sušca 1848 ve, de so perve dnevi naše prekucije še čisti ostali od madeža prepirov zavolj prednosti tega ali uniga naroda. To je tudi njenimu začetku tako svillobo dalo, de sta cesar in ljudstvo (zapopadik vsih avstrijanskih narodov) vkupaj se dvignila, meje podreti, katere je ptuja moč med njima postavila. Tačas so pervaki deželniga ogerskiga zbora, kateri so se pol leta pozneji nar serditnejši sovražniki zedinjene Avstrije skazali, na Dunaj prišli Dunajčane pozdravit zavolj pogumniga obnašanja v slavnih dneh sušca, in pri tej priložnosti se niso nehali glasiti, de naj bo v prihodnje vstavna vlada večno neprdomljivo vezalo v miru in bratolubje zedinjenih avstrijan-
skih narodov. Slišalo seje živio Avstriji prerojeni in svitlimu darivcu vstave v vsih jezikih našiga cesarstva, in brez za-sramovanja cesarskih barv so se deržavljani vsih stanov okinčali z belo barvo v znamnje nedolžnosti in čiste zvestobe do drage vesoljne avstrijanske domovine. — Bele zastave in beli trakovi so oznanili danici enako zarjo vesele in blagoslovljene prihodnjosti. — Med glasovi prostosti in bra to lubja so pa na-naglama meje, ko so dozdaj cesarstvo od ptu-jili dežel, naj že bo v dobro ali v hudo ločili.
Skoz široko odperle vrata hitijo na Dunaj poslanci vsih evropejskih prekuciskih strank, posebno pa iz nemškiga tje priderc truma pisateljev, besedovavcov in politiških prerokov vse sorte, de bi tam kakor se sploh v der-žavnih zmešnjavah godi, slavno ime in obilno bogastva pridobili. Ti ljudje se tudi niso motili, od bratolubja oeliga sveta vneti Dunajčani jih prijazno ko nar drajše prijatle sprejmejo in se ptujim glavam , če so še tako votle, da le dobro znajo se ljudstvu prilizovati, globoko priklanjajo. Ko je kak politiški begun, katerimu je velikoserčna vlada vernitev dovolila, ali kak študentač, ki je morebiti še lani osmo šolo pometal, le zinil, ga je dobro serčno pa v politiških zadevah clo sirova večina ko noviga mesiaza poslušala, in bolj ko se je prederznil in napihoval, bolj je bil spoštovan. Zato jp pa tudi hvala Ounajskiga mesta po Nemškim daleč okolj slovela, in ptuji podpi-hovavci so Dunajčanam neprenehama v ušesa trobili, de ga ni na Nemškim praviga kraja za oprostenje celiga človeškiga rodu zunaj Dunaja. Pomagala jim je v roko tri ino tridesetletna razdelitev cesarstva v nemški in nenemški del. Pervaki stranke se niso bali svoje namene in od začetka skrite misli javno na znanje dati. Že 1. dan malige travna zagledajo Dunajčani na turnu poglavitne cerkve St. Štefana trojobarvno nemško zastavo, katero po izgledu Dunaja v kratkim dvignejo prijalli prerojene nemške deržave v Gradcu, v Celovcu, v Ljubljani, v Terstu i. t. d. Namen Nemškutarjev (tjer vodivne može nemške stranke tistih časov po pravim tako imenujemo, ne pa kakor se je pozneji prigodilo, vsaciga ki bi ne hotel Nemšine iz naših dežel popolnama izpuliti kakor škodljive lulke) je pa bil tale, kakor se je ob kratkim skazalo. Ker so tačasni sodniki evropejske pravde avstrijan-ski deržavi pravico in moč, vunder še nekaj časa živeti popolnama odrekli, je bilo treba misliti, komu de bodo raztergani udi tako velike deržave v rop padli. Ker so puntarski Italijani našo pogumno pa zlo oslabljeno in malo prevideno armado na Laškim od začetka nazaj vrinili, so boječi z hudovoljnim vred kričali: pustimo tiste dežele, od tam je Avstriji od nekdaj malo prida zraslo. (Slavni maršal grof lladetzky jih je v treh mescih vse drugači peti naučil!) Tedaj je bilo Lom-bardo-beneško kraljestvo že novimu gospodarju, če se ravno ni vedlo prav za prav komur, odrajtano. Dozdjani samoderžci raznih narodov ogerskiga kraljestva,svojoljubna, sa-
mopridna truma ošabnih Madjarov so se edinosti avstrijanskiga cesarstva bolj hlinjeno in skrivoma, zato pa nič manj nevarnejši lotili, njim so bile namenjene vse dežele nekdajni ogerski kroni podveržene. Ban Jellačič jo je drugač vernil. Kraljestvo gališko in lodo-mersko naj bi bilo postalo del k novimu življenju zbujene poljske deržave. — So ostale tedaj le dežele prištete nemški zvezi leta 1815 z kterimi so hotli nemškutarji ne zvezi nemških deržav, ampak zedinjeni in centralizirani nemški deržavi pristopiti, katere vstava se je ravno tačas v Frankobrodu Majnskim od ljudskih poslancov začela. Tako bi se bila Evropa z zoram eniga lepiga dneva brez avstrijanskiga cesarstva zbudila. Tem namenam nasproti se je dvignila trojna moč, zvesta in pogumna armada, zvunaj vojaškiga stanu pošteni možje vsih stanov in opravil, katerim ljubezin do avstrijanske domovine in svitliga cesarja ni bila prazna beseda, in med avstri-janskimi narodi posebno v mnoge odraslike razcepljeni Slovanski narod. Ni tajiti in zgodovina prihodnih časov bo temu še bolj v pričo stala, kako serčno so se Slovani v grozovitih viharjih 1848 in 1849 poganjali za otetje in svojostojnost vesoljne deržave. Akoravno pa to z vso hvalo spoznamo, bi vunder ne hotli ravno temu narodu kakor samimu reš-nimu varhu se vkloniti. Zvunaj božje pomoči, katera po večnih sklepih ljudstva in deržave vlada, tim pogubo oznani, unim rešno roko poda, je bila avstrijanska samovladija oteta z potam in z kervjo zveste in krabre armada, v kateri se pa najdejo vitezi nepremagljivi in junaški vojšaki vsih narodov, ona je bila oteta z zedinjenimi močmi zvestih služabnikov svojiga cesarja vsih še tako raznih stanov.
Lahko je bilo v razujzdanih časih naše prekucije zgorej omenjeno razdelitev po ulicah in tergih naznanovati, po domačih in ptujih časopisih vsaki dan ostermenim bravcam kakor samo rešno pot nasvetovati, druga je bilo je v djanje vpeljati. Vsaki mož, kateri je pa-menitno rezničen stan našiga cesarstva pre-vdaril, kateri je bil v vednostih geografije, historije in politike le nekaj bolj skušen, kakor tačasni govorniki in pisači,je kmalo pre-vidil, de se avstrijanski Slovani ne bodo radi podali v sužnost Nemcam in Madjaram, nar manj pa ob času, ko je enakopravnost oseb in narodov dolgo časa zaterto veljavnost pridobiti začenjala. Severni in Jugo-SIovani se tedaj niso branili na enaki stopnji z drugimi v družtvi, po bratovšni se Avstrijance zvati, vunder niso hotli spoznati prednosti ne nemškiga, ne italijanskiga, ne madjarskiga naroda, nikakor jim ni bilo všeč, de bi se kaki del samovladije, če tudi le v nekaterih razmerah, ptuji oblasti podvergel, tako de bi oni prisiljeni bili, kakor prebivavci take dežele, se ptuji deržavi pridružiti, naj se že imenuje nemška, ogerska ali laška. Od vsih strani sicer jim je bilo zagotovljeno in slovesno obljubljeno, de bo Slovanska narodnost zvesto ohranjena in nerazžaljena ostala, iz Franko-broda, iz Milana, izBuda-Pesta so jih s slad-
kimi besedami vabili, svojo zvezo z avstrijan-skim casarstvam pretergati, — vse zastonj, oni se niso dali omamiti. Nemški zastavi nasproti, in madjarsko - laški puntariji v bran so oni dvignili svojo narodno tvojobarvno zastavo. Do sem bi bilo vse lepo in hvale vredno, pri tem pa reč ostala ni. Tudi med njimi so se znajdli mnogoteri, dostikrat pervih svojih rojakov, katerih prenapeto djanje je vladi neizmerne nadloge stvarilo. Če je nemška stranka hotla Avstrijo iz verste svojostojnih deržav izbrisati in imeniten del v nemškim potopiti, njeni nasprotniki tudi od pametne, stoletne, ne samo neškodljive temuč neodrekljivo potrebne zveze nič niso hotli slišati. Že takrat se je začel neumen in žalostni prepir zavolj prednosti narodov, takrat se je začela vojska z nemškimi besedami in navadami, takrat ovo-hanje ncmškutarije in malopridna igra s to besedo. Tudi mi jo rabimo , pa praša se v kakšnim pomenu? — Mi imenujemo nemškutarje naslednike od vsih pametnih politikarjev ovcr-ženiga mnenja, de naj bi vselej in zmirej udi eniga naroda tudi v eni deržavni zapopadeni, nam so nemškut ar j i možje nekdajniga Fran-kobrodskiga Parlamenta leve strani, kateri so hotli z vso silo centralno nemško deržavo vte-meliti, naj bi tudi, kakor je, žalibog, avstrijanski poslanec Dr. Giskra rekel, se vsi troni poderli in vse krone otcmnele; nam so nem-škutarji vsi bivši udji tistiga zbora in njih prijatli, kateri so sklenili po g- in 3. avstrijansko cesarstvo v dva dela raztergati, in tako svojostojnost in moč naše vlade v serce zadeti. — Ta stranka pa hvala Bogu, je že dva leta v naši samovladiji razdjana, njeni nasledniki niso več v stanu, ponosno glave dvigniti, kakor so storili od sušca do listo-pada 1818. — Nam pa niso nemškutarji tisti možje, kateri spoznajo in terdijo, de se naše cesarstvo brez velike nevarnosti od zveze nemških deržav ločiti ne da, ker bi sicer druga vlada na imenitno od Avstrije zapušeno stopnjo skočiti gotovo ne zamudila; nam niso nemškutarji tisti možje, ki se poganjajo, kolikor se po pravičnih potih storiti zamore, brez razžaljenja drugih narodov nemški jezik in znanje nemške literature povsod razširati, kar se v takim vojskovanju z orožjem duha prostora pridobi, ni po krivim pridobljeno. Če v resnici hočete svojostojno nerazvezljivo deržavo vtemeliti, če vam je zares mar srečne in slavne prihod njo-sti avstrijanskiga cesarstva, — nikar se ne braniti potrebniga in samo le mogočiga vezala, to je nemškiga jezika, sicer bi od vas govor veljal, de z drugo roko jemljete, kar ste z »eno podali. — Ali bi bil morebiti kdo v stanu, kaki drugi vesoljni vladni jezik raznim avstrijanskim narodam namest nemškiga naznaniti? Poprejna vlada je rabila tvojni vladni jezik, laškiga v laških deželah, latinskiga na Ogerskim, nemškiga v vsih drugih kronovinali. To je bilo mogoče samoderžni vladi, kateri ni bilo treba posamesne dežele centralizirati, to je, na tanjko vezati, kakor je to, saj za perve leta vsiljena storiti vstavna vlada. —-V resnici vstavna vlada, katera ima namen, po enakopravnosti potrebam der-žavljanov zadostiti, mora kolikor je mogoče vso svojo moč v sercu deržave v poglavitni-mu mestu vkupaj zbrati, od tod morajo, kakor žarki od sonca izvirati vladne naznanila, razglasi, ukazi, postave. — Po §.3. deržav-ne vladbine vstave našiga cesarstva je Dunaj glavno mesto deržave in sedež deržavne oblasti. Dunaj pa je nar imenitnejši mesto vsih nemški zvezi podverženih dežel, bi bilo to nek Avstriji v škodo, če bi nemške deržave ono kakor svoje poglavitno mesto spoznali?— Z vso močjo se poganja naša vlada, de bi v novi obravnavi nemških zadev pred-
sednišlva in sedajne veljavnosti ne zgubila, dve leti serčno v bran stoji mnogim nasprotnikam, ki bi jo radi v lastni prid iz nemških razmer izrinili. Že v poprejnih sostavkih smo ska-zaIi,kako bi bilo Avstriji v prid z vsimi kro-novinami novi nemški zvezi pristopiti, tako imenovana majhno-nemška stranka se trudi ta pristop odverniti, rekoč: čimu bi bila nemški-mu zveza z takim številam ljudi, ki se nemškiga ko hudiga duha branijo? Kdor tedaj svojoljubno le svoj narod povzdiguje, iz oči zgubi velki pomen celiga cesarstva, že tako obtežani vladi nepotrebne zoperstavke na pot deva, njenim nasprotnikam pa neprevidno v roke pomaga.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo.
Gorica. V Gorici se zlo govori, da se bo poljni maršal, groflladecky v Gorico preselil.
Štajarska.
Iz Štajarskega. 1. maja smo tukaj na Gori-čkem slano imeli.®) Hvala Boga! da je samo v nižavah ostala, inače bi joj bilo za vinograde.
3. maja t. j. danas naznanuje zvonenje zvonov začetek svetoga leta za našo sekovsko školio.
C—r.
*	Iz Gradca se Novicam piše: Znaminivo bo Novicam, ki so se za to reč že potegnile, zvediti, da je pretekli mesec skupšina naših pravoslovskih g. profesorjev c. k. ministerstvu uka prošnjo uložila za naklonitev nekterih Krajnskih Knaffelnovih štipendij tukajšnim pra-voslovcam, in da si zlasti naš ljubljeni domorodec g. profesor Kopač močno prizadeva, en del te blage naprave tudi nam nakloniti. Bog daj, da bi se ta reč tako izpeljala, kakor vsi živo želimo! Na tukajšnim vseučelišu se uči sedaj v slovenskim jeziku 1) avstrijansko der-žavljansko pravo, 7 ur o tednu; učenik je g. dr. Jožef Krajnc; — 2) red kazenske pravde, štirikrat na (eden; učenik je g. prof. dr. Janez Kopač; — 3) avstrijanske kaznovavne postave v hudodelstvih štirikral na leden; učenik je g. dr. Jožef Skedel.
Horvaška.
Njegova prevzvišenost, g. ban Jožef baron Jellačič je 3. maja na zagrebške mestnjane glede predstoječega občinskega odbora sledeči nagovor izdal:
Mestnjani zagrebški!
Velevažen čas se približuje Vam in Vašemu mestu. 12. t. m. boste porabili Vam podeljeno pravico v začasnem občinskem zakonu: izvolili si boste novo mestno poglavarstvo. — Pri tej priložnosti moram k Vam iz serca govoriti, ker spoznam važnost dela, ki Vam predstoji, kterega nasledki v dalno bodočnost sežejo.
Zagrebško mesto, kakor središče naše domovine velja bili v vkakem obziru izgled drugim mestam; in posebno pri tej priložnosti se spodobi, da si okinči lice, ker bodo vse oči vanj gledale, ker se bo njegova osoda rešila. Toraj Vas opomnem na volitev pri tej priložnosti.
Izberite ljudi, ki so poznani domorodci, pa neoskrunjenega moškega značaja; izberite praktične može, kterim delo za besedo ne ostaja. Ne dajte se preslepiti od osebne koristi, občni blagor naj bode Vam pred očmi.
Vašemu mestu je mnogega, mnogega treba, da pride v red, da bode dobro vredjeno. Te velike potrebe, ktere vsak zmed Vas dobro pozna, so Vašemu novemu poglavarstvu dane, da jim zadosti, kako pa bi se to zamoglo zgoditi, ako se vanj ne volijo moži močni po sil—
*	Tako je bilo tudi na Krajnskem.
Vredn.
ni moči ljubezni in zaupanja svojih somest-njanov, ako se nc zvolijo glave, ki so zrele v svoji nalogi?
V	Vaših rokah leži zdaj osoda Vašega mesta , še nekoliko dni, in zmaknuia se bode Vam iz njih. Premislite tedaj dobro, razsodite zrelo in izbirajte, ker kakor zdaj sejete, tako boste želi in vživali.
V	Zagrebu 3. maja 1851.
Jellačič, ban.
Avstrijanska.
Deželni poglavar kronovine nad Anižo dr. Fischer je odstopil in je dobil službo pri ministerstvu notrajnili zadev. Na njegovo mesto je zvoljen poprejšni civilni poglavar Erdelja, gospod Edvard Bach.
* Pruski časopisi terdijo, da hoče knez Schwarzenberg, ko se bodo seje v Franko-brodu odperle, predložiti, da bi se zbor iz Frankobroda na Dunaj prešel il in meni tudi, da bo večina z njim potegnula.
Češka.
Katolško društvo v Pragi je imelo zbor 1. maja, v kterem se je posvetovalo o zidanju cerkve sv. Dragotina; sklenilo se je, cerkev za 3000 osob napraviti in da cerkev v bizan-tinškej stavbi izpeljana, ne sme čez250,000 gold. stati.
Dalmacia.
V	malem mesticu Slonu, ktero je potres lansko leto tako rekoč razsul, se je spet potres pričel, tudi iz Hercegovine se pripoveduje, da je ondi potres več hiš razsul.
Ogerska.
Gornijska mesta na Ogerskem sta ministerstvo kupčije prosila za napravo železnice zavolj tega, ker bi kupčija na tako vižo mnogo pridobila.
Tuje dežele* Bosna.
26. aprila se je v Bihaču novica zvedila, da je Omer paša Ivrupo vstajnikom vzel in da je ondi Uno prestopil in se v Krajno napotil in vstajnike pod poveljstvom Reziča in Ale Kediča napokal. To zvediti so se vstajniki v Bihaču zlo vstražili, glavarji si niso vedili sovetovati; iz začetka so hotli se še dalj ustavljati; ko so pa 27. na jutro novice zaslišali, da je Kedic zginul, se Krajnski vstajniki, ki so bili v Bihaču, niso hotli vec ustavljati, in so se popoldne ob štirih na vse kraje razšli in domu podali. Eno uro potem posedejo Arnavti, potem drugi vojaki terd-njavo. Že popred seje mnogo rodovin, večidel žen in otrok proti avstrijanski meji podalo, c. k. varstva iskati, ako bi treba bilo. Tudi več vstajniških glavarjev je na avstrijansko zemljo prišlo.
Do zdaj se je le 18 Turkov, deloma carske, deloma vstajniške stranke, ki so na Avstrijansko pobegnuli, na meji sprejelo. Kristjanov je mnogo na meji, ki se bodo pa nazaj vernuli, ko bodo carski vojaki Bihač posedli.
Zdi se, da je tako bosniška vstajo h koncu dospela, ker ako bi se vstajniki v Krajni tudi še enkrat zbrali, so bodo lahko razpodili, ker je njih moč popolnoma zaterta. V Bihaču, na Uni in Klokolu bi se bili pa vstajniki zamogli dolgo deržati, in praša se, če bi bil Omer paša zamogel s 15,000 vojakov vstajnike tukaj razpoditi. Na Ale Kediča so vstajniki sum vergli, da je izdajavec.
Danes (28.) ima Omer paša priti pred Bihač. Danes zjutraj je spet nekoliko carskih vojakov v terdnjavo prišlo, ravno ob tem času smo slišali topove pokati med Ostročačem in Krupo; zdi se tedaj, da so se vstajniki še enkrat Omer pašatu uperli.
Da je ondi še boj, tudi to naznanuje, daj se vojaki, ki pred Bihačem stoje, vedno v Krajno podajajo. V Bihaču sta ostala zmed prebivavcev samo dva stara Turka, drugi, ki se niso z vstajniki podali, so z ženami in otroci na avstrijansko mejo podali, kjer so se v ger-movje vlegli, ali pa že v varstvo Avstrije podali. V vse štacune in magazine so Arnavti šiloma vlomili in blago in druge reči poropali, tudi nekoliko hiš v predmestjih so požgali.
Dopoldne se je tudi Skenderbeg v terdnjavo podal, jo je pregledal in se potem proti Turii napotil.
Popoldne je na več mestih v Krajni gorelo, kakor v Brekovici in Turii. Arnavti so zlo nevsmiljeni in celo Turki grajajo nečloveško ravnanje teh divjih čet.
Černagora.
Naj imenitniši kristjani Hercegovini iz Banja-nia, Hudina, Kovile, Galzika in Novisega so se v Grahovem zbrali, da bi se vsi skupej v Ce-tinje k černogorskemu vladiku in vojvodu Gra-hovljanov podali, se porazumeti, kako da se hočejo proti turški vladi in turškim vojakom vesti, posebno ako se Seraskier po zmagi v Krajni v Hercegovino verne. Starašinstvo černogorsko je to posvetovanje zbudilo , tudi terdijo, da so poglavarji se na mejo Černo-gore vstopili in sklenuli, se ondi Omer pašatu upreti. Iz Albanie je prišel k vladiku nek poglavar in je že več dni pri njem.
*	Zlo se govori, da se bodo kristjani, ki stanujejo na meji Černogore z Černogorci zoper vojake Omer pašata uperli.
Nemška.
12. t. m. se bodo seje zveznih deržav v Frankobrodu sopet odperle.
*	Kdor hoče gerški kralj biti, mora greško vero na se vzeti. Kralj Oton je mende zavoljo tega v Monakovo prišel, de bi dobil iz Parske katolške vladajoče hiše naslednika. Pa že dva kraljeviča sta odbila ponudbo, in nočeta katoliške vere za kraljev sedež zamenjati. To je pošteno! Ako vladarji podložnim pokažejo, de so stanovitni v veri, bodo tudi podložni, pa tudi zvesti vernimu vladarju.
(Dan.)
Francoska.
V Parizu je 4. maj mirno pretekel, akoravno so se popred gosti oblaki nad mestom zbirali.
*	Francoski socialisti so na 4. aprila poziv izdali, od kterega časopisi govore: „Upa-mo, da bo Francoska sledeči proglas brala. Pripraven je tudi naj bolj terdovratne k spoznanju pripraviti in jim oči odpreti. Stanje naše nesrečne domovine se vidi v svitu te bakle." Glasi se takole:
„Deržavljani! Trenutek je prišel, ko je treba spet za orožje prijeti, od enega kraja francoskega do druzega brezvestne aristokrate vničiti, kterim je 24. februar Ijudoljubo pri-zanesel, ki so vas brez prestanka stiskali, vam silo delali in vas vničili. Vstaja je pravica ljudstva; je pravica, ki vam bo vse tiste zopet povernula, ktere vam so obropali, je edina pravica, ki vam je še ostala. Vi veste, naj se toraj vsak pripravi. Pri pervem donu na zvon zaupajte na močno poinoč svojih pariških bratov, ki se na vašo pomoč zanesejo, ako bi jih okoljšine primorali, napad početi. Stojimo vsi za enega in eden za vsa-cega in dvignemo se, ako plat zvona udari. Pa predenj udari perva ura ljudskega maščevanja, poslušajte sovet in vzemite ga k sercu, ker on je dober: ljudstvo je 1830 in 1848 vsim rojalistom prizaneslo, in te plašne podpore despotizma so na milost le še z večimi hudodelstvi odgovorili. Danes ni več mogoče, milostijivemu biti; ne more in ne sme se milost skazati! To mora biti naše geslo, naš vojaški klic, ako hočemo, da bo vstaja, ktero pri-
pravljamo, poslednja, in nam vendar enkrat blagostanje, bogastvo, z eno besedo: pravico naše delo vživati, prinesla. Bite, brez milosti, izdajavci niso vredni milosti. Vsi tisti, ki so zoper republiko, so izdajavci, in vsi tisti, ki se boja ne vdeležijo, njih zastopniki. Odgovorite uporom s svincem, železem in ognjem! Daje vaše rešenje popolnoma in vaša sreča stanovitna, morajo vaši sovražniki vni-čeni biti in iz zemlje zginuti. Ozrimo se krog sebe, da spoznamo sovrage, kterim se mora brez milosti spravna pravica zgoditi, preštejmo jih, naj ob velicem dnevu padejo. Bratje! v imenu blagostanja vsih, vam to svetovamo. Pomislite pa, ako idete, svobodo pribojevati, da bi bilo nevarno, to trumo plašunov v soseskah pustiti, ki vas bi v herbtu prijela in vaše ženske in otroke vničila. Deržavljani! ako bi bili mesca februarja svoje zasluženo plačilo dobili, ako bi starokopitna stranka ne bila iz velikodušja ljudstva dobička imela in izdajav-stvo vsilila, bi vi ne bili primorani jutro za orožje prijeti, pravice in svobodo spet pribojevati in že davno bi sreča v deinokratiško-socialistiškš republiki vladala.
Ravnajmo razločno! Naj leto 1851 mero izpolni, ktere leto 1793 ni dopolnilo in vse bo dobro. Pozdrav in bratinstvo! Glavni odbor upora.
Drugi poziv na ljudstvo in na vojake se takole glasi:
„DeIavci, ki živite na kmetih, vojaki, ki deželo branite, vi vsi, ki nosite breme družine , brez da bi bili kako predstvo dosegli, ktere vam obljubuje, vašega terplenja bo skoraj konec. Še eno leto poterpljenje in vi boste plačani za toliko krivic, in mazilo enakopravnosti bo vaše rane zacelilo. Vsak dan, ki preteče, je bližeji dnevu povračbe.
Vaši stiskači se pred tem tresejo. Vladajoči čutijo, kako se iz njih brezbožnih rok oblast vije, in strah se je tistih polastil, ki vsak red plenijo. Enako divji zveri, kteri hočeš plen vzeti, se togote in rujovejo. Nas vse bi radi z ostrim zobom stergali. Tako sladko je tem častilakomnim, v sebičnosti okamnelim dušam, nas pod jarmom stiskati, se nad našimi solzami veseliti, se z našim znojem mastiti, da se zdi, do raji umerjejo, kakor se tacemu veselju odpovedo.
Oni ne bodo iz svoje stopnje stopili, tega bodimo prepričani, brez da bi kervavi sled zapustili. Vedno so tako ravnali, in tabart ne bodo iz navade stopili. Ako zdaj niso edini, je vzrok ti, ker bi vsak sam rad vladal; občna nevarnost jih bo spet zedinila.
Moramo tedaj pripravljeni biti z vso vladarsko robo elisea, Benetk in Klaremonta ob enem končati.
Preveč se boje ljudskega gibanja leta 1852, da bi dosihdob z nami hodili; oni nas bodo popred napadli. Varimo se; čujmo bolj zvesto, kakor smo popred in pustimo, naj pridejo.
Oni naznanijo bebasto vstajo na 4. maja. Naj se vmirijo. Tega dne jim bo ljudstvo z mirom in republikanskim ravnanjem sramoto storilo. Napadi so nemogoči.
Ne verjamemo več časopisom, ki se demo-kratiški zovejo. Kolikor jih nam je v Parizu še ostalo, si že dolgo pripravljajo, postati odpadniki. Vidite, kako si prizadevajo, bravce navaditi na postavo 31. maja, ker pravijo, do smo tudi s to svobodomorno postavo še dovolj močni za zmago. Le nekoliko še počakajte, oni bodo šemo z obraza potegnuli, in reči, ktere vaša vest sovraži, bodo brez sramote na beli dan prišle.
Ljudstvo! ti zantoreš le samo sebi zaupati. Ne upaj ničesar, kar ne pridobiš z lastno močjo!
Vojaki! bodite pripravljeni, bratom poma-
gati. Marljivost, ktero kažete v zvezi zoper stiskače, je dobro znaminje; vaša slava bo toliko večja, kolikor večjo nevarnost boste prestali. Častilakomni vas imajo za svoje slepo orodje; za izpeljavo neblagih naklepov vas hočejo rabiti. Vi pa niste podkupljivi pretur-jani, ne brezvestni rabeljni. Vaše serca bi-jejo za ljudstvo, vaše krogle so zoper sovražnike ljudstva.
Bog živi socialno republiko!"
Takim pozivom bi bilo nepotrebno kaj pristaviti; saj vsak sam ve, kaj da so in kaj da pomenijo; pri nas jih tudi le po imenu poznamo.
Laška.
Blizo Livorna so vidili velik oddelk angleškega brodovja proti zahodu jadrati.
*	V Mesini je 11. in 12. aprila velik potres vstal; posebno 11. se je tako hudo treslo, da so prestrašeni ljudje iz hiš zbežali in pod milo nebo pobegnuli.
*	Pogoja med papežem in toskansko vlada mende naslednje poglavitne člene obseže: Per-pusti posvetnim sodnijam razsodbo v cerkvenih zadevah, vender z nekterimi izjemami; pusti jim tudi varske ali patronatne okolišine; pcrlastuje pa svetimu Očetu pravico se na njega oberniti (apelirati). Škofam vsvestuje polno natiskarsko pravico; duhovstvu pridigarsko svobodo; zaverže placet in kakor nekteri pravijo, tudi exequatur, in stavi zakon pod cerkvene postave.	(Dan.)
Poljska.
Pisma iz Varšave naznanujejo, da bo car Nikolaj 20. t. m. v Varšavo prišel. Tudi v Varšavi se govori, da se bosta avstrijanski in ruski car na meji snidila.
Portugalska.
V mestu Oporto se je posadka za Saldanha izrekla, ker je bilo več vojakov zapertih. Boj se je zavolj tega unel, ki je več ur terpel. Saldanha, ki je bil ravno na poti v Vigo, da bi se na angleško barko podal, je bil od vstajnikov nazaj poklican. Prebivavci primorja so se zanj izrekli.
Angleška.
Terdi se, da je lord Parmerston v skrivnim pismu raznim vladam naznanil, da si bo prizadeval begune, ki se na Angleškem derže, v Ameriko spraviti.
Ljubljanski novicar.
Pretekli teden je poklical nadzornik Krajn-skih ljudskih šol g. dr. Močnik pervikrat g. vodja in vse g. učenike in g. katehete Ljublj. ljudskih šol v posvetovani zbor, kjer jim je svoje misli zastran učenja 1 razreda, spod-niga in zgorniga oddelka razodel, in obljubil o prihodnjim zboru zastran 2. in 3. razreda svoje mnenje naznaniti. Kar smo mi iz tega zbora slišali, služi g. nadzorniku v čast in hvalo; in je veselo znamnje, da bo ljudske šole tako vredil, kakor jih sedanji čas potrebuje. Rečni nauk (Anschauungsunterricht) naj vladuje po njegovim priporočilu sploh v tem razredu , in slovenski jezik naj zadobi v ljudskih šolah poglavniga mesta slovenske Krajne popolnama svoje pravice, brez da bi se, kakor je v poglavnih mestnih šolah tudi potreba, nemški jezik zanemaril. Po pravi poti in po pravih stopnjah se da oboje lahko izpeljati; js pravim šolskim duham navdani gosp. nadzornik bo gotovo pravo zadel, da ne bo eno drugimu na poti, in učeniki, med kterimi so nekteri prav zvedeni možje, bojo po na-ukazu nadzorništva svojo nalogo gotovo tudi dostojno izpeljali. Začetek je dober, bo tudi konec dober; z veseljem bomo naznanovali, kar bomo v prid ljudskiga šolstva veseliga culi.	(Nov.)
Cestopis,
(Dalje.)
„Tovarničtvo *) po sadnjnem kroju v noveji dobi tudi u Ruskoj močno napreduje. Pleme-nitaši so z vikšine tovarniki postali. Moskva srčdišče fabrikne delavnosti, pred mesto ple-menstva je sadaj mesto fabrik. Jeli so pa tudi nasledki tega novega tovarničtva povsod hvalevredni? Iz tega je, da je u Ruskoj dnina (dnevna plača za težake) lako neizmerno visoko poskočila. U nobedenj pokrajini (deželi) delo ni tako drago, ko tam."
„U sredini Ruske daleč od evropejskih žitnih semnjev so sirovi kmetijski pridelki v jako nizkej ceni."
„Ker je dnina za težake v tako visokej ceni v obče vsako delo tako neizmerno drago, je jasno, da se kmetijstvo naj manj splačuje. Ako bi najeti težaki polje obdelovati imeli, zem-Ijišni dobički celo zginejo. Zalo se u vsih panogah nemarno, brez veseljakmetuje, kmetijstvo gre. rakovo pot, mesto da bi napredovalo. Kmetijstvo bi še kam bolj hiralo, pešalo, ako bi ga'rabi **) z rabo t o ne podpirali. Tovarne
») Tovarničtvo — fabrikvvesen, tovarna — fa-brika.
*#) Hab — l.eibigcn, ki raboto ima, se razločava od uevoljnika - Sklave. U čem rusko rabstvo obstoji, se bo iz poznejih sostavkov razvidilo.
so tedaj naj mogočneji zaderžki, da se rabstvo u Ruskoj odpraviti ne more. „Od prestarih časov so v Ruskej na več krajih narodno-druž-binske tovarne, osnovane na uravnavo ruskih občin. Te tovarne so to v resnici, kar so simonistički nauki, za popravo Evrope, le samo v sanjah. Vlada se je do sih dob nate narodne druzbinske tovarne kam premalo ozirala !"
„Ruska u svojem znotranjem razvijanju se približuje velikej bodočnosti. Nje deržavnoje-dinstvo je naravska potreba; dežela je odna-rave u četiri velikanske razrede razdeljena, kteri vsak sam zase v resnici samostojni biti ne morejo, temoč leusvojim sjedinenju mogočno, neodvisno deržavo včinijo. Sever ima same gojzde , med temi p. jeden zvezan gojzd veči od španjolske ! (ta kraljevina šteje 8447 □ milj). Potem sledi krajina manj ali srednje rodovitna od Urala do Šmolenska 18000 □ milj velika sveč ko 16 mil. ljudmi, pri kterih naj prostraneja naj bolj raznoverslna obertnost cvete, alj ta krajina bi ne mogla bili brez severnih lesov ne brez južne neizmerno rodovitne krajine. Na jugu pod tej krajini leži dežela tako imenovane čeme zemlje, kteri (glede pro-stranosli i rodovitnosti) jednako težko najdemo na celem svetu! Dvekrat tolika je kot cela Francozka! Tukaj raste pšenica 100 let zaporedoma na ravno teistej nepognojeni njivi. Skoro nikjer se ne sine gnojiti, na neklerih
mestih še orali treba ni, temoč zemljo le zlali-koma za sejanje razprasnuti! Slama i gnoj služi za kurjavo, zakaj lesov tam ni."
„Na južnej in južno-izhodni strani se razprostirajo neizmerne stepe, po kterih kočovniki (nomadi) od več tisuč let svoje črede (stada) pasejo. Te stepe, večidel rodovitne se počenjajo počasoma če dalje bolj obdelovati, ker se iz sredine tu pa tam stalni prebivavci na-selujejo. Da li se kedaj te na černein morju ležeče kraje pogojzditi i primerno obljuditi, bi se lahko prišteli naj bolj cvetočim deželam Evrope."
„U tej neizmernej deželi med četerimi morji, nič manji od ostale Evrope prebiva popolnoma ednorodno, jederno, zdravo, krepko ljudstvo."
„Rusi razpadejo na dva reda: Velikorusov iMalorusov, kteri pak u narečju niso tako daleč od endruga ko niskonemci in Gornonemci. 34 milionov Velikorusov je naj števiineja naj složneja jednorodna narodna gromada v Evropi. U mišfenju ljudstva ne oslediš zavidnosti, ne jednostranstva, ne razdelivnosti, marveč ukupno čuvstvo jedinstvatak ljudstva kak cerkve , kakor pri nobednem drugem ljudstvu. Samo Malorusi,. umneji i duhovno prebrisaneji kažejo maličko nasprotje i jednostranstvo naproti Velikorusom, vendar so globoko nadušeni za jedinstvo Ruske !"
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: l)rayotin Me/cer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradni list št. 24.
Oznanilo.
(8 1.) C 2
V a r a z d i n s k i g a k r i š k i g a g r a n i č a r-skiga polka št. 5.
Pri omenjenim polku je stopnja zidarskiga polirja spraznjena, ker je Valentin Halle visi stopnjo zadobil.
Tudi se vsi tisti, ki žele to stopnjo dobiti, pozo vejo, svoje osvedočene prošnje teoretišk iga in djanskiga izobraženja in tudi, ako so šole obiskovali, zadevajoče spričbe visokimu de-želnimu poglavarstvu, tu sem polknimu poveljstvu naravnost ali na poti zadevajočih oblastnij, vložiti.
Čas prošnjo vložiti je do konca maja te-kočiga leta.
S to stopnjo je plača 300 goldinarjev v srebru z dnevnino pri popotovanju, ki znese na dan 48 kr., potem svobodno stanovalisče, vert in zraven tega tudi 6 sežnjev derv proti tem, da se plačajo, združenih.
Kar se s tem sploh na znanje da.
Belovar 26. aprila 1851.
Epivic, s. r. polkovnik.
Št. 3797.
Proglas.
(80.) C 2
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani.
Da je dovolilo v eksekutivni zadevi Matevža Žgajnarja iz Gatine zoper Matija Rusa ravno od ondod zavolj 116 goldinarjev vekse-kutivno prodajo pol zemliša poslednjiga v Ga-tini, ki je zaznamovano v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine v Zatičini pod urb. št. 23'/2 Sodniško je cenjeno na 1054 gold. 20 kr. in za prodajo je odločen 7. juni, 7. juli in 7. avgust t. 1. vsak dan ob 9. zjutraj na mestu posestva s pristavkam, da se bo to posestvo le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodalo.
Izpis iz gruntnih bukev, pogoji dražbe in cenitni zapisnik se zamorejo vsak dan med vradnimi urami tukaj pregledati.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 26. aprila 1851.
Heinricher, s. r.
C. k. okrajni sodnik.
Št. 1214.
Oznanilo.
(79.) C 2
Ker so odločbe poštne pogodbe, ktere je Porusia z britansko vlado v letu 1847 storila, še vedno v moči, dokler se ne bo v tej reči kaj primerno prenaredilo, se zamorejo tudi na dopisave med Avstrijo in Anglio, ako se skoz Prusijo in Relgio pošljejo, nemško-avstrijan-ske poštnozvezne pogodbe deloma obernili, in sicer takole:
1.	za frankirane pisma v Avstrii na Angleško in za pisma, ki pridejo iz Angleškiga ne-frankirane na Avstrijansko se na avstrijanski plati plača:
a)	zvezna pismenina, t. j. 9 kr. v srebru za enojno pismo, ki nima čez en lot dunajske vage; od lota do lota pa cena enakomerno z vago naraša.
b)	tuja (angleška, belgiška) franko- in cezmejna pismenina, t. j. 20 kr. zavsa-ciga pol lota dunajske vage, cena spet z vago enakomerno naraša; tako pride na pismo, ki nima čez pol lota, z vsim skupej 29 kr. za plačati.
2.	Za frankirane pisma iz Angleškiga in ne-frankirane iz Avstrijanskiga na Angleško pa odloči pismenina kr. poštna vradnija na Angleškim na podlagi prusko-brilanskih pogodbenih odločb, po kterih se za vsako pismo do pol lota 1 % d. ali 50 kr. v srebru odrajta.
Ker tedaj pismo, ako se naAvstrijanskim po pošti v Anglio frankirano pošlje le 29 kr. pismenine stane, med tem, ko mora prejemnik za ne frank i rano pismo na Angleškem 50 kr. plačali, in od druge plati, ker mora poslatelj pisma na Angleškim, ako ga frankira 50 kr. in prejemnik na Avstrijanskim od nefrankira-niga le 29 kr. plačati, je podpisano c.k. poštno vodstvo primorano, dopisavce na to opomniti z pristavkam, da je svetovati, ako si dopi-savca nasprotno v pismenini delita, pisma na Angleško frankirati in pisma iz Angleškiga nefrankirane priti pustiti.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 23. aprila 1851.
Schiitz, s. r.
St. 1702.
Oznanilo.
(82.) C 2
S pervini majem bo šla pošla med Paznam in Lusin grande namesti dvakrat štirkrat na teden. Pošta bo šla v nedeljo, v torek, v četertek, in v seboto zjutraj ob osmih iz Pazna v Lusin grande, potem v pondelik, v sredo, v petek iu seboto zvečer ob šestih iz Lusingrande v Pazen. Ravno ob tem času se bo tudi vstano-vila potovska vožnja pošta med Paznam, Fia-novo in Albono, ki bo vsako nedeljo, vsak torek, vsak četertek in vsako saboto večer razun dopisav tudi težo do treh liber preva-ževala.
Zavolj te nove naprave ne bo več pešni pot med Paznam in Albono hodil.
Razun tega se bo napravila tudi iz Kerza skoz Veljo v Cirkvenice in Reko, kakor tudi nazaj vsakdanska pešna pošta; pot bo šel iz Kerza ob štirih zjutraj in iz Cirkvenica ob3y2 popoldne.
Pisma, ki so namenjene v Albono, Fia-novo, Kerzo, Osero, Lusin piccolo in Lusin grande, se zamorejo v Terstu vsak pondelik, vsako sredo, vsak petek in vsako seboto do šestih zvečer na pošto prinesti.
Razun tega bodo pisma v Lusin piccolo in Lusin grande namenjene, vsak pondelik na parobrodu, ki gre v Dalmacio, poslane, ako se do štirih popoldne na pošto dajo.
Poslednjič je treba še opomniti, da sena te pošte popotniki ne bodo prejemali.
Kar se po visokim naročilu c. k. general-niga vodstva pošt od 24. decembra pr. 1. št. 8668 s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo Terst 29. aprila 1851.
St. 1 2B8.
Oznanilo.
(77.) C 3
Po razpisu c. k. generalniga vodstva za komunikacio od 12. aprila t. 1. št. 3339/F ste bile c. k. poštni vradnii v Krakovi in Černo-vicu pooblastnjene od 1. maja dnarne navkaze med saboj kakor tudi v Zagreb, Berno, Gradec, Velki Varadin, Hermanstadt, Innsbruck, Košice, Celjovec, Ljubljano, Line, Oedenburg, Budo, Prago, Požun, Solnograd, Temešvar, Terst, Tropavo, Beč in Zadar pošiljati in od ravno te dobe dnarne navkaze od imenovanih krajev prejemati.
Ivar se s tem sploh na znanje da.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 27. aprila 1851.
Schiitz s. r.
Št. 933.
Oznanilo.
(78.) C 3
Vstanovlenje c. k. poštne ekspedicie v Bleibergu.
S. 15. majem t. I. se bo v Bleibergu c. k. postna ekspedlcia vstanovila. Pečala se bo s prejemo dopisav in poštnih pošilitev in se vezala z poštno vradnijo v Beljaku po vsakdanjim vožnim potu na sledeče vižo:
Odide iz
Hlei-
berga
vsak dan ob 6. Beljaka zjutraj
vsak dan ob 12. opoldne
Čas hoji
tje 1% ure nazaj 2 y4 ure
Izročivni okrog te poštne ekspedicie store sledeče soseske: Bleiberg, Bleiberg-Hiitten-dorf, Bleiberg-Kreuth, sv. Duh, Kadučen in Hormesberg.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo
Celjovec 17. aprila 1851.
Lazarini. s. r.
-----—-