Posamezna številka Din 1« Št. 164. V Ljubljani, v petek 25. julija 1924. Poštnina v gotovini. Leto I: NARODNI V Neodvisen političen lisi. Q- i Izhaja vsak dan popoldne. 1 | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ' M' f Mesečna naročnina: f .. T7T~Z T7« „.n \ Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j 1 V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. i Uredništvo . o ova ulica št. 1/1.—■ Tele on 213. • Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. li ........................ □ Upravništvo: Marijin trg 8. - Telefon 44. £.....................................................L,..................................... ^ •Vrv<" VčeraišitJa posvetovanja v Beogradu. Seja glavnega odbora radikalne stranke. Verifikacija delegatov. — Razprava o taktiki prične popoldne ob 4. Napredna misel. Upoznati narod s pridobitvami znanosti in umetnosti ter ga usposobiti, da te pridobitve tudi uporablja, je na kratko namen in cilj napredne misli. Čisto v službi naroda in človeštva je torej napredna misel in napredek naroda ko tudi človeštva je direktno odvisen od številnosti in delavnosti pristašev nadredne misli. Od nekdaj je bilo število pristašev napredne misli v Sloveniji veliko in če bi odločevalo samo število onih, ki pravilo, da so naprednjaki, potem bi bili v resnici lahko brez skrbi za bodočnost jfašega naroda. Toda ne odločuje samo število, temveč končni uspeh da delo. Pri nas pa je še vse polno takih naprednjakov, ki z napredno mislijo samo Paradirajo, zelo malo pa takih, ki bi v resnici delali v zmislu zahtev napredne ®dsli. Odtod vsi naši neuspehi, odtod to kostno dejstvo, da je naš nacionalni Napredek zaostal. Pred desetletji je bilo v Sloveniji vse frugače. Tedaj so bili vodilni ljudje s'ovenskega naroda sami pravi naprednjaki in zato smo napredovali na vsej *rti. Izvršeno je bilo velikansko kulturam delo, da Je bil zlomljen analfabetizem našega naroda in izvršeno je bilo Še večje kulturno delo, da se je narod naučil čitati knjige in da jih je tudi či-tal. Skoraj 100.000 udov Mohorjeve družbe Je bila številka, ki smo jo smeli s Ponosom pokazati svetu. Velikansko delo pa je bilo izvršeno u~ ^ gospodarskem polju. Komaj od bodložništva osvobojen kmet se je potom hranilnic in zadrug gospodarsko osamosvojil. In kmetijsko gospodarstvo le na vsej črti napredovalo, da se je Pričela kmetija obrestovati. To je bila zashiga Kmetijske družbe, ki so jo vodili ljudje, ki niso govorili, da so naprednjaki, temveč, ki so z delom doka-2ali, da so naprednjaki. In na nacionalnem polju. Začetkom I®- stoletja nacionalna misel ogromni Večini naroda še nepoznana, je bila v drugi polovici stoletja že povsodi trdno Ukoreninjena. Zopet je bila to zasluga Pravih naprednjakov, takih, ki se niso trkali na prša, da so »naprednjaki!«, temveč ki so delali, ker so bili naprednjaki. Sama ledina je bila povsodi, ko so Pričeli delati naši naprednjaki v šestdesetih letih. Pa so krepko zastavili svoje sile in ledina je izginila in podedovali smo za njimi dobro pognojene njive. Najtežje delo so opravili naši predniki, nam je treba samo požeti — pa še tega de zmoremo. In kar je najbolj žalostno. Ko so bile razmere najtežavnejše, je naš narod napredoval, danes pa, ko dosežena svoboda naravnost kliče k napredku, pa Postajamo, da so se podedovane dobro P°8nojene njive napolnile z ljuliko. To P* samo zato, ker ni pravih naprednjakov, ker je postala napredna misel pri nas že fraza. Mi pravimo, da smo naprednjaki, pa Prt tem ubijamo kritiko in ne dopuščajo svobodne besede. Zapomnimo si u°bro: naš narodni napredek datira iz *stih časov, ko je 'zaklical stari Lev--stik: živio kritika in prenehal je tedaj, k® se je udarilo z loparjem po vsakem, dor si je drznil povedati svoje mnenje, istvo napredne misli je zahteva, da se ^PoŠtuje vsako mnenje, pri nas pa so se . oditelji naprednih strank tej zahtevi ‘Gverili. Kjer ni kritičnosti, tam ni spoznanja, am ni napredka, tam zavlada reakcija. a tem stanju smo danes in zato je mo-da so ponosni »naprednjaki« na Voje aprioristično stališče, da pravijo: vajset^ let pripadam že tej napredni ranki in pripadal ji bom še naprej, pa , di kakorkoli!« Tudi takih »naprednja-, v« ne manjka, ki zamerijo tudi do-jjv®a°tn° kritiko, ki dopuščajo samo , Neredna misel je danes brez vsebi-str *e ^'vda voditeljev naprednih ank. Napredni misli pa je zopet treba j. . Vsebin° in potem se bo njeno vsta-, le pričelo samoposebi in priborila si tn ^ slovenskem narodu ono častno m* x ^ Ka ie že imela. Velja si na-zapomniti tudi to, da nj SLS utr-narodom toliko njeno versko Sestanek Pašič-Jovanovič-Stanojevič. Beograd, 24. julija. Sinoči se je v predsedništvu vlade vršila izredna konferenca med gg. Pašičem, Stanojevičem in Jovanovičem, ki je izzvala v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Konferenca je bila končana po 9. uri zv. To je bil prvi osebni sestanek g. Pašiča z Jovanovičem, odkar je nastalo nesoglasje v stranki. Trojica radikalnih voditeljev je skušala najti način, kako bi se ohranilo edinstvo stranke. Za edin-stvo radikalne sranke so vsi, zlasti pa Stanojevič, ki je posredovalec med Pašičem in Jovanovičem, vendar pa bolj na Pašičevi strani. Sklenili so, da se bo ena kakor druga stranka pokorila večini najvišjega strankinega foruma. G. Jovanovič je takoj odšel domov, medtem ko sta se Pašič in Stanojevič še nekoliko časa razgovarjala. Radi te konference g. Jovanovič ni šel včeraj v dvor, ampak bo šel šele danes. B e o g r a d, 24. julija. Včeraj popoldne je Jovanovič konferiral v predsedništvu narodne skupščine z dr. Ninči-čem, Mišo Trifunovičem in Stanojevičem. Na tej konferenci se je Jovanovič odločil, da poseti g. Pašiča in da vpliva nanj, da pristane na koalicijo ter naj ne privede stranke do razkola. Ob 6. zvečer je odšel Ninčič h kralju v avdijenco, in mu podal referat o notranji, zlasti pa o zunanji politični situaciji in o rezultatih londonske konference. Istočasno je dr. Ninčič obvestil kralja, da je Radiča zadel mrtvoud. Beograd, 24. julija. Predsednik parlamenta g. Jovanovič je imel včeraj popoldne v predsedništvu narodne skupščine daljšo konferenco, na to pa v ministrstvu gradjevin z Mišo Trifunovičem. Na tej konferenci so bile končane zadnje priprave za sejo glavnega odbora radikalne stranke. Jovanovič čaka. B e o g r a d , 24. julija. Kakor smo že poročali, je ostal g. Jovanovič dosleden svoji izjavi, da ne bo podvzel ničesar do seje glavnega odbora radikalne stranke. Včerajšnja situacija se je končala z važnimi konferencami in s poslednjimi pripravami. Vsi pa nestrpno čakajo sklepa današnje seje, od katerega zavisi celokupna situacija". Pašič zmaguje. Beograd, 24. julija Sinoči so trdili politični krogi, da se situacija vedno boljša v korist g. Pašiča in da si je g. Pašič zagotovil absolutno večino članov glavnega odbora. Sinoči so prijateljski krogi g. Pašiča trdili, da bode na današnji seji gotovo zmagala njegova teza, da se morajo vršiti volitve. Radiča zadel mrtvoud! Beograd, 24. julija. Zunanji minister dr. Ninčič je sinoči izjavil na hodniku zunajega ministrstva novinarjem, med katerimi je bil tudi Vaš dopisnik, da je dobil iz Moskve obvestilo, da je Radiča zadel mrtvoud na levi strani. G. Ninčič pričakuje o tem še nadaljnih vesti iz Moskve. OBRAMBA FINANČNEGA MINISTRA PROTI NOVINSKIM NAPADOM. Beograd, 24. julija. V posebni prilogi »Samouprave« odgovarja finančni minister obširno na vse strani na vse dosedanje napade, ki so izšli proti njemu v zemljoradniških »Novostih« in v »Smotri«. Minister financ odgovarja na vsako afero posebej in ugotavlja, da ni za to nobenega dokumenta, marveč da so vse to preračunane klevete. Na koncu pravi finančni minister, da bo v prihodnje, ako se bodo te klevete še nadaljevale, nastopil proti njim s tožbo. On da se zaveda, da je to vprašanje nekaj več nego njegova oseba in zato bo borbo tudi sprejel. stališče, ko pa njeno delo za napredek kmeta. V tem oziru ne pomaga nobeno prikrivanje, v tem oziru je treba izvajati pozitivne konsekvence. Mi moramo gledati, da vzporedimo naš narod z drugimi narodi, da smo favno tako demokratični, delavni* kul* Beograd, 24. julija. Ministrski predsednik g. Pašič se je pojavil včeraj popoldne v radikalnem klubu. Ob tej priliki se je vršila v klubu neke vrste konferenca, na kateri je govoril g. Pašič. G. Pašič je izjavil, da je na vsak način za edinstvo stranke in da se bo pokoril sklepu večine glavnega odbora stranke. Toda prav tako pa ne bo odstopil od svoje politike državnega in narodnega edinstva, kakor si ga je on zamislil, in da nikakor ni za koalicijsko vlado, marveč samo za volilno. G. Miha jlu Rankoviču je dejal: »Ti delaš očitno proti radikalni stranki!« Ta pa mu ni odgovoril ničesar; obvestil je samo g. Jovanoviča. Nato je še g. Pašič konferiral v klubu 'z vsakim poslancem posamič in povpraševal po situaciji. G. Pašič je zadovoljen, ker ve, da s časom le pridobiva na uspehih. Pri radikalih ni več tistega navdušenja za koalicijo s klerikalci, kakor je bilo prve dni. Gotovo pa je, da bo imel g. Pašič na seji glavnega odbora večino. Beograd, 24. julija. Sinoči so začeli prihajati v Beograd poslanci radikalne stranke, da se udeleže seje glavnega odbora. Dospeli so že predstavniki Bosne in nekaterih prečanskih krajev. To so v glavnem predsedniki okrožnih organizacij. Večina poslancev, tudi onih iz Srbije je dosedaj za g. Pašiča. V prečanskih krajih in v Južni Srbiji pa je večina radikalov za g. Jovanoviča. Posvetovanje opozicije. Beograd, 24. julija. Na sinočnji konferenci opozicionalnega bloka je bilo sklenjeno, da se po potrebi takoj pokličejo opozicijonalni poslanci v Beograd, ali v slučaju izrednega seziva skupščine ali pa, da prisostvujejo nadaljnjemu razvoju krize. Konferenca zemljoradnikov. Beograd, 24. julija. Včeraj popoldne je konferiral zemljoradniški klub o situaciji. Po referatu g. Laziča je nastala v klubu diskusija, kako stališče naj zavzame klub do nove koalicijske vlade, ko zemljoradniki še ne vedo programa te vlade. Sklenili so, da bodo o tem definitivno sklepali šele po sestavi te vlade in ko bo objavljen njen program. SESTANEK DR. LAGINJE Z DR. RYBAREM. B e o g r a d, 24. jul. Včeraj pop. se je vršila dolga konferenca med bivšim hr-vatskim banom dr. Matko Laginjo in med polnomočnim ministrom dr. Otokarjem Rybatem. Laginja, ki je predsednik komisije za reguliranje imovin-skih odnošajev med Istro, Kastvom in Krkom, je poročal o delu te komisije. Današnje konference. Beograd, 24. julija. Po konferenci glaivnega odbora, ki se je vršila v radikalnem klubu, je g. Pašič odšel v predsedništvo vlade in z nekoliko ministri nadaljeval razgovor o politični situaciji. Na tej konferenci so ugotovili, kakor so izjavili ministri, razpoloženje radikalnih poslancev za g. Pašiča. Po tem razpoloženju lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo sklep seje glavnega odbora v vsakem slučaju v prid Pašiču. Beograd, 24. julija. Po konferenci radikalnega kluba je g. Jovanovič odšel na svatbo svojega sina Joče Jovanoviča, bivšega ministra. Od svatbe se je predsednik parlamenta g. Jovanovič vrnil v predsedništvo narodne skupščine, kjer je konferiral z g. Pelešom in z nekaterimi svojimi pristaši. SPOR MED RADIČEVCI. Beograd, 24. julija. Opoziclonal-ni listi prinašajo vest, da vlada pri ra-dičevcih vse večja nezadovoljnost s sedanjo politiko in ni izključeno, da pride v najkrajšem času v HRSS do razkola. turni in podjetni ko drugi narodi To je program in zahteva napredne misli in samo tisti je naprednjak, ki ta program izpolnjuje. Baharijo z .napred-njaštvom pa je treba odpraviti, ker ovira razvoj in vodi v reakcijo. Beograd, 24. julija. Seja glavnega odbora radikalne stranke, ki se je pričela danes dopoldne, je sklenila, da se prehodno izvrši verifikacija mandatov delegatov okrožnega odbora radikalne stranke. V Beograd so prišli vsi delegati in pričakujejo, da bo seja trajala najmanj poldrugi dan, ako Jovanovič ne uspe s svojo diskusijo in ne stavi na glasovanje vprašanje glede taktike radikalne stranke. Pred sejo glavnega odbora je bila konferenca med g. Pašičem, Stojanovičem in nekoliko radikalnimi delegati. Nato se je vršila kratka seja, na kateri je prišlo do sporazuma, da se takoj izbere verifikacijski odbor, ki bo verificiral mandate delegatov. V ta odbor so vstopili sledeči delegati: Jovan Aleksič, Ante Stambun, Ivan Sajič, Jovan Subotič, Danilo Ka-zič, dr. Dušan Trpojevič, Boža Maksimovič in Voja Janjič. Beograd, 24. julija. Takoj po seji glavnega odbora se je vršila seja verifikacijskega odbora. Polnomočja so v glavnem pregledana. Ob 4. popoldne se bo vršila seja glavnega odbora. G. Pašič se je po seji glavnega odbora dolgo razgovarjal 'z Žarkom Miladinovičem. G. Pašič je izjavil Vašemu dopisniku, da upa, da se bo vse lepo izvršilo v interesu edinstva stranke. Prijatelji g. Za kompromisno rešitev. Beograd, 24. julija. Nezavisni, oziroma oni radikali, ki se še niso odločili niti za g. Pašiča niti za Jovanoviča, delajo na to, da bi se našla na seji glavnega odbora neka srednja rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. Za to rešitev obstoji samo 1 kombinacija, da glavni odbor prehodno po demisiji vlade g. Pašiča delegira g. Jovanoviča za predsednika ministrskega sveta. Na ta način bi se kriza rešila še kasneje, ker bi se ponovno zahtevalo volitve. G. Jovanovič bi se umaknil takoj, ko bi se videlo, da je koalicijska vlada nezmožna za delo v tej politični smeri, v kateri je sedaj vedno delovala radikalna stranka. Amnestija v Bolgariji. Beograd, 24. julija. Po vesteh iz Sofije je bila tam izvršena amnestija, ki je bila pred nekoliko dnevi izglasovana v narodnem sobranju za bivše ministre Radoslavovega kabineta, ki je proglasil 1. 1915. vojno Srbiji, in amnestija zloglasnega generala Zekova, največjega srbskega krvnika. General 2e-kov je bil obsojen pod režimom Stam-bolijskega radi tega, ker so v dolini Morave klali Srbe po njegovem izrecnem ukazu. Za vlade Cankova pa je bila med Srbi in Bolgari sklenjena mirovna pogodba, ki zahteva, da morajo biti obsojeni krivci ubojev in tatvin v Srbiji. Beograd, 24. julija. Pred dobrim mesecem je pričel Todor Aleksandrov akcijo za nabiranje vojakov v svoje čete. Vlada Cankova gre Aleksandrovu v vsakem oziru na roko. NOV VPAD IZ BOLGARSKE. Skoplje, 24, julija. Včeraj so se vršili v srezu Carevo selo krvavi boji komitašev vojvode Pače Mihajlova z našimi četami Borba je dolgo trajala. Ubitih je 5 komitov, 3 pa so ujeti. Pričakujejo novih vpadov iz Bolgarske. Borzna poročila. Beograd, 24. julija. Dunaj 0.1192— 0.1193, Praga 251.50-251.70, Milan 364- 365.50, Pariz 437, London 371.50, Curih 15.54 —15.55, New York 84.40—84.50. Zagreb, 24. julija. Dunaj 0.118250— 0.120250, Trst 363.50—366.50, London 371— 374, Pariz 430—440, Praga 250—253, Curib 15.54—15.64, New York 83.50—84.50. Trst, 24. julija. (Predborza.) Beograd 27.30—27.50, London 101.75—101.90, New York 23.10-23.1750, Pariz 118.25—118.75, Praga 68.60—68.90, Dunaj 325—327.50, Curih 425-426. Curih, 24. julija. Beograd 645, Trst 23.50, London 23.93, New York 544, Pariz 27,85, Prosa 16.15, Dunaj 76.75. Pašiča pa izjavljajo, da g. Pašič ne bo odstopil od svoje politike in od vodstvi stranke. B e o g r a d, 24. julija. Politični krogi ugotavljajo, da se lahko pripeti, da se bo seja glavnega odbora nadaljevala jutri cel dan, ako se ne bo od strani g. Jovanoviča urgiralo, da se diskusija skrajša in da se takoj prične z reševanjem situacije. Na vsak način pa je popoldanska seja glavnega odbora radikalne stranke najpomembnejši dogodek celega dne in po tej seji bo mogoče zaznati, kakšen bo izhod U današn>* krize. \ * Verifikacija mandatov. Beograd, 24. julija. V beograjskih političnih krogih vlada že od ranega jutra velika živahnost. Delegat} okrožnih odborov radikalne stranke sd začeli prihajati že okoli 8. ure v radikalni klub. Dosedaj so prišli že vsi de* legati. B e o g r a d, 24. julija. Seja verifikacijskega odbora je bila končana ob 1Š3L Verificirana so vsa podana pooblastila,' saano nekoliko organizacij ni poslalo svojih delegatov. Takoj je bilo sestavljeno in podpisano obvestilo, ki bo popoldne ob 16. izročeno na seji glavnemu odboru. Pogajanja z Italijo. Konferenca v Benetkah. Beograd, 24. julija. V zunanjem ministrstvu se vrše velike priprave za konferenco, ki se bo vršila v Benetkah takoj, ko bodo končana pogajanja med našo in italijansko delegacijo v Beogradu. Na tej konferenci bodo likvidirana tudi vsa vprašanja, ki se nanašajo na pripadnost Reke Italiji. DRUGA PLENARNA SEJA LONDONSKE KONFERENCE London, 23. julija. Za današnjo popoldansko plenarno sejo medzavezni-ške konference ni bilo posebnega zanimanja, ker so zadeve, ki so se reševale, po večini tehničnega značaja. Do pretresa poročil, ki so jih predložile vse tri komisije, še ni prišlo, ker se je pokazala potreba, da se komisijam, zlasti tretji, ki se bavi z vprašanjem repa-racijskih dajatev v naravi, razširi delokrog. Poleg tega so nastala še nekatera nova tehnična vprašanja. Po novi proceduri je olajšano komisijam dopri-našanje sklepov, ker se v vsakem vprašanju šefi delegacij sporazumejo na privatnih sestankih, nakar se v komisijah redigirajo detajlni predlogi, ki bodo na plenarni' seji brez daljše debate sprejeti. Kakor vse kaže, bodo plenarne seje vedno redkejše in bo v celem zasedanju konference le še 4 do 5 plenarnih sej. Današnja je druga. Beležke. Rekordno piipogačarstvo. Poštnim nameščencem se pošiljajo te dni vabila za pristop k mladinski (demokrat.) stranki. V tem vabilu se najprej apelira na bivše pripadništvo k NNS, nato se hvali delo SDS in poziva končno k vstopu v JDS. Vabilu priključena pristopnica pa pravi, da se pristopnik popolnoma strinja s programom DS, katero, kot znano, zastopa danes edinole Davidovič. — Gospodje, kaj ste torej pravzaprav: Ali NNS, ali SDS, ali JDS ali pa DS? Ali pa ste mar že NRS, ker se danes tako vsiljivo obnašate kot njeni zagovorniki? »Slovenskemu Narodu« sporočamo zaupno, da sta se včeraj naš glaviii urednik in glavni urednik »Slovenca« prijateljsko razgovarjala. Kakor izvemo iz popolnoma zanesljivega vira, se je govorilo tudi o politiki in sedanji vladni krizi. Upamo, da bo mogel »Slovenski Narod« uporabiti naše sporočilo za kre« pek članek. Naročali. ..Narodni OnnodCil Londonska konferenca. Po skoraj že doseženem sporazumu prizadetih vlad je prišlo na Londonski Konferenci nakrat do težkega nasprotja. Povzročili so ga ameriški finančniki. Namen Londonske konference je izvedba Dawesovega načrta. Ta pa Je izvedljiv samo tedaj, če dobi Nemčija za obnovo svojega gospodarstva potrebno posojilo. Po Dawesovem načrtu bi moralo znašati to posojilo 800 milijonov zlatih mark in denar bi dala predvsem Amerika. V denarnih stvareh pa finančniki ne poznajo, kot znano, nobene šale in zato zahtevajo obsežna jamstva, da bo njihov denar varno naložen. Predvsem zahtevajo, da se da Nemčiji *polna svoboda na gospodarskem polju, ker samo tako bo Nemčija v stanu, da zadosti svojim obveznostim in plača obresti posojila in določene obroke vojne odškodnine. Interes finančnikov je zato, da olajšajo Nemčiji bremena. Prva zahteva ameriških finančnikov Je zato, da se vrne Poruhrje Nemčiji. Druga njihova zahteva pa je. da o morebitnih pregreških Nemčije ne odloča reparacijska komisija, ker je ta popolnoma v francoskih rokah. Je sicer gotovo, da ni nevarnosti, dokler je na vladi Herriot, da bi Francija zlorabila svoj vpliv v reparacijski komisiji in da bi podvzela sama v nasprotju z drugimi zavezniki sankcije. Toda kdo jamči, da si ne izvoli francosko ljudstvo zopet vlado, ki bi postopala prav tako ko Pcdncaržjeva. Zato hočejo Amerikanci, da nima reparacijska komisija nobenega vpliva pri določevanju sankcij. Ta zahteva Amerikancev pa je v nasprotju z Versajsko pogodbo, od katere Herriot ne more odstopiti, ker bi drugače bil ogrožen obstoj njegove vlade in bi v Franciji nastopila vlada, ki bi bila sploh proti sporazumu. THEUNISOV KOMPROMISNI PREDLOG. Z ozirom na ameriške zahteve se je vršila seja šefov delegacij in pa zastopnikov ameriških finančnikov, da se najde formula, ki bi bila sprejemljiva za Francijo in ameriške finančnike. Francosko stališče je uspešno zastopal minister Clžmentel. Vseeno pa ni njegov nazor prodrl. Nato je podal belgijski minister Theunis sledeč kompromisni predlog: 1. Reparacijska komisija konstatira s pritegnitvijo ameriškega zasebnika, ki ima glasovalno pravico neizpolnitev obveznosti s strani Nemčije. 2. Reparacijska komisija bo nato vprašala generalnega agenta za reparacije in zastopnika podpisnikov posojila, če se je zgodilo zanemarjenje dolžnosti Nemčije namenoma ali pa je bilo povzročeno od nepremagljivih tehničnih težkoč. 3. Ce bo slaba volja Nemčije potrjena in dan s tem povod za uporabo sankcij, tedaj skliče reparacijska komisija odbor izvedencev, ki mora biti sestavljen iz članov Dawesove komisije. Ta odbor odloči nato, katere sankcije se naj uporabijo, in tako Nemčijo prisili, da izvrši Dawesov načrt. Mac Donald je nato pripomnil, da ima ta kompromisni predlog samo to napako, da ni obvezen niti za repara-cijsko komisijo in niti za zaveznike. Theunis je nato po konferenci s Hughesom svoj predlog izpopolnil v tem smislu, da je reparacijska komisija ko kon-statirani neizpolnitvi nemških obveznosti primorana svoje utemeljeno poročilo in pa izjave generalnega agenta ter zastopnika finančnikov izročiti odboru izvedencev, ki mora biti sestavljen iz članov Dawesove komisije in pa zastopnikov bank, ki so prevzele nemško posojilo. Reparacijska komisija je dolžna, da prenese svoja pooblastila glede vprašanja, če Je Nemčija zakrivila neizpolnitev obvez hote ali nehote, na ta odbor izvedencev. STALIŠČE FRANCIJE. Herriot je v stalnih stikih s svojimi političnimi prijatelji, zlasti z Briandom in Loucheurom, ki sta strokovnjaka za reparacijsko vprašanje. Pariški prijatelji so svetovali Herriotu. da v sledečih točkah ne sme popustiti, če hoče, da bo francoski parlament usvojil njegovo stališče. 1. Nemški delegaciji se ne sme priznati enakopravnosti, ker bi v tem videli v Parizu kršitev Versajske pogodbe. 2. V železniškem vprašanju mora ostati HeTriot nepopustljiv. To je tudi mnenje maršala Focha. V podrobnostih more sicer veliko popustiti, toda v principu ničesar. 3. Nobenih gotovih datumov se ne sme določiti glede izpraznitve Po-ruhrja. V pariških krogih se splošno presoja položaj pesimistično. Časopisi sicer priznavajo, da ne leži odločitev več samo v rokah vlad, temveč da so dejansko vse vlade pod vplivom sveta mednarodne finance. Brez dvoma je, da je položaj francoske delegacije nad vse težaven. Herriot je pred alternativo: Ali pripusti izpremembo Versajske pogodbe ali pa upropasti sanacijsko delo izvedencev. Eno ko drugo more pomeniti katastrofo. Kl;ub temu pa se je v francoskih parlamentarnih krogih upalo, da more biti Herriot uspešen. To na ta način, da bi se mu posrečilo prinesti iz Londona koncesije glede medza-vezniških dolgov Toda tudi v tem pogledu so se upanja po znani izjavi »Reuterja« razbila Priznava pa se, da se je s Theunisovi# kompromisnim predlogom položaj znatno zboljšal in da so vzroki za pesimistično presojanje položaja manjši. ŽELEZNIŠKO VPRAŠANJE. Edino vprašanje, v katerem se ni dal doseči noben sporazum, je železni-šk ovprašanje. Angleški in francoski vojaški strokovnjaki so po dolgotrajnih posvetovanjih izjavili, da se niso mogli zjediniti glede vprašanja, če naj ostane v Poruhrju 4000 francoskih in belgijskih železničarjev ali ne. O tem vprašanju bo zato sklepala plenarna seja konference. za ureditev tega vprašanja postal zadeva vlade. Sedaj je brezpogojno potrebno najti metode in ukreniti potrebne korake, ki morejo zadovoljiti ono javnost, ki hoče podpisati posojilo. Amerika ima to prepričanje, da odpira Dawesov načrt pot k blagostanju. Iz tega vzroka je Amerika na točni izvedbi načrta izredno interesirana. Tozadeven neuspeh bi samo povečal splošen kaos.« Dnevna delo predsednika Masajka. Predsednik Masaryk je prekoračil že 74. leto svoje starosti. Toda njegova delovna sila se še ni prav nič zmanjšala. Predsednik Masaryk pričenja z delom ob pol osmih zjutraj. Najprej s telovadbo in po zajutrku jezdi na konju. Ta šport pa smatra Masaryk samo kot podporo za svoje delo. 2e na vse zgodaj pričenja predsednik Masaryk čitati časopise. Zlasti francoske, angleške in nemške iz rajha. Kot bivši časnikar jih čita seveda zelo hitro. V časopisih zasleduje predsednik Masaryk samo resne stvari in samo take, ki slone na dejstvih. Zanimive članke si da izrezati in jih potem shrani. Ob najdaljši steni predsednikove delavnice je omara z majhnimi predali V te pridejo vsi dolžnostni iztlsi in pa izrezki iz časopisov. Med čltanjem dnevnih listov sprejema predsednik Masaryk referente. Kot prvi pride njegov osebni tajnik, da ga informira o tekočih zadevah. Zatem pridejo strokovni referenti in nato knjižničar In arhivar. Okoli desete do enajste ure so sprejeti ministri in politiki. Vsi ti sprejemi pa se vrše običajno le v Pragi, dočim se posveča predsednik Masaryk v svoji letni prestolici samo rešitvi že predelanega materijala. Hughes o reparacijah. Na dineju društva »Pilgrim« je imel državni tajnik Hughes pomemben govor, v katerem je med drugim dejal sledeče: »Vi v Angliji smete računati na naše sodelovanje pri vseh ukrepih, ki so za gospodarsko obnovo Evrope potrebni VI smete računati na ameriško prizadevanje za utrditev miru, pa tudi na našo pripravljenost, da sodelujemo z Vami in z drugimi narodu Samo to je treba dobro razumeti, da ni Amerika centralizirana in da zato ni vse odvisno od vlade. Čustveno življenje našega naroda predstavlja naše časopisje, ki izdaja vsak nazor našega, tako raznovrstno sestavljenega prebivalstva. Pra- vilnost celotne slike mora popraviti netočnost v posameznih točkah. Ameriški finančni svet govori z avtoriteto za one kroge, ki se jih zaznamuje kot kapitaliste posojila. Ameriška dobrotvor-nost se udejstvuje v različnih delih, ki ne rabijo nobenega podneta s strani vlade. To so tisti močni glasovi Amerike, ki ne čakajo na nobeno politično akcijo, čeprav se v gotovi meri morejo pokazati v političnih akcijah. To so na široko razprostrte roke, ki so vedno pripravljene pomagati, katerih pa ne pregibajo mišice vlade. Kar se tiče specijelno reparacijske-ga vprašanja, tedaj bi imeli samo brezplodno prerekanje, če bi naš prispevek Slovanski svet. Bolgarska. Porušena legenda. Nedavno se je pred sofijskim sodiščem vršila obravnava proti bivšemu načelniku policije za časa Stambo-lijskijeve vlada. Viševradskemu Obtožen je bil, da je organiziral umor bivšega ministra Tončeva. Tončev je b'l najmarkant-nejša oseba od petih politikov, ki so bili ubiti za časa vlade Stambolijskega. Kl?ub vsem prizadevanjem vlade Cankova ie moralo sodišče Viševradskega oprostiti, ker je bila njegova nedolžnost dokazana. Ker so bili pred kratkim oproščeni od istega sodišča tudi ostali, političnih umorov obtoženi zemljoradniki, je s tem za vedno končana baika, kakor da so se pod vlado Stambo-lijskega vršili politični umori. Sličnega dokaza pa vlada Cankova ne bi mogla doprinesti! Vsi zemljoradničkl listi so bili te dni od vlade Cankova prepovedani, oziroma ustavljeni Tako »ZenMiedelčeska Odbrana«, glasilo bolgarskega zeml}oradn’čkega Sa-veza. »Mlade7sko Znamje«, glasilo Bolgarske zemljoradničke mladinske organizacije in »Trudov Glas«, zemlioradnički tednik. Svoboda je torej na Bolgarskem popolna. Rušila. Sovjet! In dijaki. Brezobzirno preganjajo sovjeti dijake, ki nočejo biti njihovi slepi privrženci. V petrograjskih zaporih je zaprto na stotine dijakov vsled očitka proti-revolucijonarnosti. Dijaki, ki se nahajajo še v preiskovalnem zaporu imajo nekatere ugodnosti. Tako smejo zvečer v zaporu peti in tudi gledati skozi okno na dvorišče. Ko so nekega večera dijaki kakor običajno peli. se zasliši obupen glas »Tovariši pobirajo nas!« Po vsej jetnišnici je nastalo nakrat velikansko razburjenje. Dijaki so začeli kričati na ves glas: »Doli nasilje! Doli krvniki! Naj sliši Petrograd, kako protestirajo dijaki proti nasilju!« Že se je začulo žvenketanje šip. Iz mnogih oken so pometali dijaki na dvorišče vse, kar j'rn ie prišlo pod roko. Zažigali so papir in ga metali gorečega na dvorišče. Med pazniki iti dijaki je prišlo do pretepa in en paznik je bil izbit V celicah so odprli vodovode, da je tekla voda po vsej jetnišnici. Razbijali so vrata, okna, pohištvo in nastala je prava revolta. Iz moškega oddelka se je razburjenje skoraj razširilo na ženski oddelek, kjer je hflo zaprtih več sto dijakinj. Pozno v noči je prišel prokuror in izjavil dijakom, da bodo odvedeni dijaki prevedeni v Moskvo in da je vsako razburjenje neumestno. To se je pa izkazalo pozneje kot laž. ker k) bili vsi poslani v izgnanstvo, 50 od njih pa Solovki, najgroznejši krai sovjetske Rusije, kjer ni za internirance več povratka. Dijaki so bili odvedeni brez kopejke denarja. kar pomeni sigurno obolenje. Uradniška statistika. Leta 1914 je bilo v Petrogradu nastavljeno pri železniškem ministrstvu 998 oseb. pri finančnem 599, pri zunanjem 157 in pri poljedelskem 388 oseb. Leta 1924 Pa je bilo v Moskvi nastavljenih pri komisarijatu za promet 2175, pri finančnem 2933. v komisarijatu za zunanje zadeve 1017 in pri poljedelskem 960 oseb. Aparat so torej sovjeti sijajno »pocenili«. Od sovjetskih nastavliencev je bilo uradnikov z višjo naobrazbo 27 odstotkov, s srednjo 43 in z nižjo 30. Od vsega uredništva je bilo 60 odstotkov moških in 40 ženskih. Komunistični stranki pripada 13 odstotkov uradništva. Kosilo predsednika je zelo preprosto. Juha, meso, močnata jed, sadje, črna kava in obed je končan. Obed traja samo 20 do 30 minut. Predsednik Masaryk ne kadi in ne pije in živi zelo zmerno. Poleg svojih uradnih poslov pa izvršuje predsednik Masaryk tudi svoje spomine, ki jih je začel pisati leta 1922 na otoku Capri. Večerja predsednik Masaryk skupno s svojo hčerko, dr Aliče Masaryk. Ob nedeljah pa je njegov stalni gost zunanji minister dr. Beneš. Če ne gre predsednik Masajk v gledališče ali ^a kako drugo prireditev, potem gre navadno ob enajstih spat. Spalnica pa ostane vso noč razsvetljena. Dnevni red predsednika Masaryka je strogo določen. Ni pa pri tem nobene pe-danterije. Edino glede osemurnika je predsednik Masaryk pedantičen. V splošnem je predsednik Masaryk zelo kratkobeseden. Če ga pa kakšna stvar zanima, potem postane zelo živahen in zgovoren. Predsednik Masaryk se zaveda, da je prvi predsednik Češkoslovaške. Zato je njegova ambiciia v tem, da bo spomin nanj ostal sveta! ir. vzpodbuden opomin za vse njegove naslednike. Psiastlte pariške zmagovalce! Da izkažemo našim bratom, ki so se s požrtvovalnostjo borili v Parizu za ugled jugoslovenskega Sokolstva, svoje simpatije in priznanje, zlasti še br, Štuklju, ki je dosegel najvišje odlikovanje, poživljamo in vabimo članstvo vseh ljubljanskih Sokolskih društev in vse narodno občinstvo, da se udeleži telovadnega nastopa in pozdravnega večera na čast pariških tekmovalcev. Pozdravni večer bo danes, v četrtek ob 8. uri zvečer na vrtu restavra< cije »Zvezda«. V petek, 25. julija pa bo na telovadišču Sokolskega društva na Taboru javna telovadba in sicer ob 7. nrl zvečer, kjer nastopijo tekmovalci pariške mednarodne vrste. Od pol 7. ure dalje je na telovadišču koncert vojaške godbe Dravske divizije. Vstopnice k javni telovadbi se dobijo na pozdravnem večeru, v petek pa v Tiskovni zadrugi in pred telovadbo pri blagajni na telovadišču. Na istih kra* jih se bodo prodajale tudi razglednico olimpijske tekmovalne vrste. Jugoslov. Sokolski Savez. Poljska. Nepriznanje ruskega jezika. Kakor smo že poročali, ni priznaval poljski zakonski načrt o manjšinah ruskemu . jeziku pravice državljanstva Poljska vlada je ta svoj nazor utemeljevala s tem, da na poljskem ozemlju sploh ni ruskega Trebivalstva, temveč samo ukrajinskega in beloruskega. Rusi, ki žive na Poljskem da so sami emigranti in begunci. Ta nazor poljske vlade so njeni uradi tudi že popolnoma izvedli. Tako so pri zadnjem ljudskem štetju zapisovali Ruse kot Poljake ali pa kot Ukrajince. Za časa sejmske razprave o manjšinskem zakonu je zastopnik ruskega prebivalstva M. S. Se-rebrenikov protestiral proti neprizna-nju ruskega jezika in poudarjal da je. uradna statistika o ljudskem štetju popolnoma nezanesljiva. V resnici je ruski jezik ob rusko-poljski meji tako razširjen, da se morajo na shodih posluževati govorniki ruskega jezika. Soglasno ‘očke 7 Riškega dogovora je Poljska priznala obstoj ruskega naroda na svojem ozemlju. 2e vsled tega je treba, da bo zakonski načrt o manjšinah izpopolnjen z dodatkom o priznanju ruskega jezika. Poslanec Sereorenikov je nato predlagal tozadeven predlog, ki pa je bil odklonjen. Hrupni nemiri v poliskem sejmu. Ob prilik’ tretjega čitanja zakona o manjšinah je prišlo v sejmu do hrupnih nemirov. Zastopniki narodnih manjšir so blLi opeto-vano dejanski napadeni Ko je sejm kljub vsem protestom vladn' načrt usvojil, so izjavili nekateri ukrajinski noslartci. da se bo treba obrniti za pome? k boljševikpm. Nato je napisal varšavski rusk iist »Za svobodo« sledečo značilno izjavo: Ker smatramo mi brezdomovinski begunci boljševike za svoje najhujše sovražnike in ker smo položili Hanibalovo prisego večnega sovraštva, zato nam ne preostane ničesar drugega, kakor da uvrstimo med svoje nasprotnike še one ukrajinske poslance, ki hočejo prositi boliševiške pomoči. vesfi» Proti prosanjasiju d”aštva s strani sovjetske vlade je protestiralo praško dija-štvo na dobro obiskanem protestnem zborovanju. Na zborovanju je bilo zastopano dijaštvo vseh struj. Argentlnija, ki je svoječasno Izstopila iz Zveze narodov, je zopet prijavila svoj vstop v Zvezo narodov. Brazfliianska vlad lavlja. da je upor posadke v San Paolo likvidiran. V Teheranu je bil ubit ameriški poslanik. Policija ni intervenirala, pa čeprav se je izvršil atentat pred njenimi očmi. Poslanik se je hrabro branil, toda je podlegel premoči. Nad Teheranom je proglasila perzijska vlada obsedno stanje. Angleški ministrski predsednik Mac Donald Je letošnji kandidat za noblovo mirovno nagrado. Eden od morilcev Matteottlja je po časopisnih vesteh dospel v Uruguay. Na Holandskem so bili dogotovljeni prvi topovi. Delo so vodil! nemški inženerji. Gre za poskus, če se more Holandska popolnoma osvoboditi glede izdelave orožja od tujine. Papež je naklonil katoliškemu ženskemu društvu v Italiji večjo vsoto denarja v svrho pobijanja dekoltiranja žen. Inseratnl kongres v Londonu je bil zaključen. Kongres je sprejel ostre resolucije proti vojni. P®Sifitne vesti. = Državljanska vojna v Braziliji. P® njuiorških poročilih se Je razvila med vlad* nimj četami in revolucijonarji za posest me* sta San Paolo ljuta bitka. V nasprotju * uradnim poročili se zatrjuje iz Montevidea in Buenos Airesa, da so revolucijonarji zel® močni in da imajo preko 20.000 mož. ObG' roženi so najbolje in njihova artiljerija ob* vladk popolnoma železniško progo In vse dohode v San Paolo. 4000 mož vladne hote in 1600 mož vladne konjenice je pr«* šlo na njihovo stran. Revolucijonarji IzJaV" ljajo v posebnem manifestu, da se ie pri' pravljala revoluciji že mesece dolgo. Revo* lucija je izbruhnila zato, ker noče nacijonal' na armada priznati vlade pod predsedstvom Bernadeza. Drugo poročilo sporoča, da se ni izvršilo obstreljevanje San Paola vsled protesta tamošnjih konzulov. — Amerika in Romunija. Radi novega zakona o nacijonalizaciji rudnikov v Romu* niji Je nastal med romunsko vlado in Arne* riko spor, ki še ni poravnan. Ameriški 8e' neralni konzul v Bukarešti Je izročil romuVr ski vladi demaršo vlade Združenih držav, < kateri zahteva Amerika gotove pravice za ameriške državljane in družbe, ki so vršil® dosedaj eksploatacijo romunski petrolejski« vrelcev. Romunski zunanji minister si i® Izgovoril dva dni, da o stvari razmišljuie; kakor se zdi Romunija zahtevi ameriške vlade ne bo ugodila. V tem slučaju bo po* zvala Amerika svojega poslanika iz R°* munije — Ureditev medzaveznišklh dolgov* Na londonski konferenci sta Imela Macdo* nald In pa predsednik italijanske delegacije De Stefani važen sestanek, na katerem sta razpravljala o vprašanju ureditve medza* vezriških dolgov. Sklenila sta, da bo raz* pravbala o tem važnem vprašanju ožja konferenca ministrov vseh zavezniških držav. Ureditev tega vprašanja bi stala v nepO" sredni zvezi z ureditvijo vprašanja dajatev reparacii v naravi, ki bo končno rešeho na londonsk' konferenci. — Zbiranje razbojniških tolp v Albaniji« Radi neprijazne politike, ki Jo vodi vlada Fan Noliia napram Jugoslaviji, se Je pričelo tamkaj zbirati vedno več razbojniških tolPr zlasti pod vodstvom znanega komitskega vodje Bajram Cura. Tolpe nameravajo vpa* dati na Jugoslovenski teritorij. V ta namen Je pozval Bajram Cur v Albanijo tudi boi' garske četaše. — Čehi proti komunistom. Komunisti ^ Češkoslovaški so izdali plakate, s katerinu so pozivali na manifestacijo proti vojni 00 priliki desetletnice izbruha svetovne vojne-V teh plakatih prokliniajo komunisti vojno* kapitalizem, njegovo diplomacijo In milit4' rlzem. Češkoslovaška vlada Je plakate za* plenila ter nameravano komunistično man*' festacijo prepovedala in obenem odredila da so vsi plakati, ki bi jih v bodoče iz da« komunisti, že v naprej konfiscirani. = Fglptovski ministrski predsednik Z*' slul paša se je te dni odpeljal v AnglU5; Na svojem potovanju je bil močno zastrt žen. Kakor znano, je povabil Zaglul pa*0’ ki je voditelj egiptovskih nacljonallstoV_ velja za nasprotnika Anglije, angleški tni|“' strski predsednik v London, da se posvetu' jeta o končni ureditvi vseh vprašanj, ki P°' vzrečajo nesoglasja med Egiptom in Angl«0' Ker se je Zaglul paša odločil, da se temu zivu odzove, Je pred kratkim izvršil na« nek nacionalističen prenapetež atentat. Emil Archer: Starec. Polnoč Je prošla, ko je vstopil starec. Mršav in premočen je bil v svojem črnem, oguljenem oblačilu kakor splašena nočna živaL Zamižal Je, ko je stopil na svetlo in vzduh po tobaku in alkoholu ga Je silil na kašelj; vendar se mu Je po nagubanem obrazu razlila neka blaženost Kavarna ie bila skoro prazna. Dva človeka v dolgih jopičih, ki sta pila z dvoje bledih deklet, sta se dvignila, da odideta; za tnalo mizico je dremal neki berač z na roke naslonjeno glavo. Na dnu lokala pa je slonel ob zidu pijanec, ki je drhteč in zaprtih oči neumorno pel neko otožno pesem. Starec Je stopil proti sredini kavarne in se hotel vsestl za neko mizo. Teda) pa so se nenadoma odprla steklena vrata sosednje sobe. Vstopil je neki človek in naglo pograbil starca za suknjič. Pijanec pa, ki se Je v trenutku Utreznll, ga sune v hrbet ln napodi naprej. Vrata so se za njima zaprla, a gospodar, ki je delal z natakarjem obračun, jtb ni niti pogledal. Iznenadieni starec ni niti zakričal. Držali so ga za roke. Pred očmi mu je bilo telo rezilo noža. — Ako črhneš, te zakoljem —mu prači pritajen glas. Okoli jetnika v sobi so bili Stkje molki ena ženska. Staiec se Je zvijal v ro- kah, ki so ga oklepale, a obraz se mu Je pačil od groze. — Ne poznam vas, — je dejal. — kaj hočete od mene? — Ničesar vara nisem storil. — — Ne govori... Razjasnilo se t| bo. Hočemo vedeti, kdo si, kaj delaš in zakaj se neprestano potikaš okoli nas. Cuješ, to hočemo vedeti. Jaz sem AlžiTec, a ta je debela Lavra, moje dekle. Ta ie Bunje, ta Je mali Luj, a ta-le je Lafllt Poglej ga! — Nikdar ga nisem videl —, je šepetal starec, gledajoč s plašnimi očmi bledi in odurni obraz I.aflitov. — On prihaja It Frena In misli, da si ga tl tam Izdal policiji. — — On je, prepričan sem —» Je dejal Laflit. — On je bil pri člči Flanu. v Sen Čepu, ko sem se jaz* dogovarjal z zilotom. Delal se Je, da ne posluša, a prestregel je vsako besedo. Sele pozneje sem se tega spomnil. ! — Ali čuiei? — pravi Alžlrec. — Ti si sedaj tu, sedaj tam- Posedaš v kotu in prisluškuješ. Že dolgo te opazujemo. Neprestano se nam zapletaš med noge, molčiš In se ne opiješ. Vse to Je sumljivo. Brez dvoma sl kak vohun. — Vedno ga boi našel tudi na Roketu in na Moberovem trgu ter na velikem trgu, — je dejala debela Lavra. — Jaz sem ga videl v Pantenu in na Tigrskem trgu, — pravi Bunje, ogromen človek s ptičjo glavo na oria&kib ramenih. — Treba ga Je spraviti s poti. — In njegova težka roka pade na starčevo ramo. da se Je zvil In zastokal. — Ne dotikaj se ga še, — reče Lavra, stiskajoč si pas, kakor bi sl hotela pomeriti steznik. — Pusti ga, naj govoril —\ Alžirec ji pritrdi. — Tako je. Govoriti mora. AH si čul? Pove), kdo sl in čemu zahajaš semkaj, ako nisi ogleduh? Ako si vohun, je po tebi; če pa nisi, se ti ne bo zgodilo nič žalega. Mi smo pravični. Hajdi, odpri kljun! Govori! Vsi so čakali. Starec odpre usta, da bi spregovoril, a se strese In dvakrat mučno požre slino. Od strahu je pobledel še močneje. — Kako je preplašen! Ves je zelen! — pravi dekle. Starec dvigne glavo. — Tako je, res je Ne mučite me... Spravite ta nož... Onii ima prav... Prestrašil sem se. •. Razbojniki so se spogledali. — Rekel sem vam, da je siromak, — pravi mali Luj, prižigajoč si cigareto. — Pusti in daj da govoril — je odredil Alžirec. — Na, — reče starcu, — pogoltni to. — Ponudi mu svojo polno čašo. Starec jo je zvrnil v dušku, krčevito grizoč stekleno čašo. Alkohol ga je poživil in mu nagnal nekoliko rdečila v obraz. Da, prepričam vas, ničesar nisem sv.Til. — je nadaljeval. Spravite nož! Videli bos;*, jaz sem ubog človek. Pred.-i *>red— davno je to bilo... Dvajset let bo od tega-Da, bil sem ubog človek... Imel sem 150 frankov na mesec... bil sem uradnik... Imel sem ženo... in četvero malih otrok... Mora’ bi Imeti čisto črno obleko, klobuk, čevlje... To... to ni bilo življenje, marveč mučenje... In potem bolezni... (Zastane, se strese in nadaljuje): Ko mi je ravnatelj dejal, da moram v 24. urah vrniti 1400 frankov, sicer me bo izročil policiji. .. tedaj smo se odločili... Da, ni bilo drugega izhoda. Odločila sva se z ženo. Pripravila sva dobro večerjo z vinom In konjakom, otroke sva položila v posteljo In potem dobro zamašila vse špranje v vratih in oknih, jaz sem odprl plinovo svetilko... Da, spustil sem plin... (Starec zopet zastane.) Smrad... smrad..., ki omamlja in duši... a moja glava, moja glava... Čez nekaj časa sem prišel k sebi... V sobi je bil mrak. Culo se je prasketanje, ali se je meni samo tako zdelo, in, In (kaplje znoja so se mu pojavile na čelu In dovršil je šepetaje). Pobegnil sem-Odprl sem vrata in odšel sem sam, nje sem ostavil, ker nisem imel poguma, da umrem, a z njimi živeti nisem mogel. In... zaprl sera vrata za seboj. — — In on! so vsi pomrli? — vpraša polglasno debela LavTa. Starec se strahovito strese in blodeč z očmi okoli sebe, pravi: — Ne vem... Jaz sem pobegnil. Zapustil sem sobo, hišo, ulico, mesto.. In ni-koli več se nisem vrnil. Od takrat nikdar nisem poaladal časopisov. • • Ne vem... Umolknil je za trenutek, nato pa nada* ljevai. — Bil sem sam. — Odšel sem daleč v neko primorsko mesto In sem stopil v sM* bo pod tujim imenom na neko oceans* ladjo. Leta in leta sem potoval Iz Evrope Ameriko in iz Amerike v Evropo. Ničesa drugega nisem videl, kot ladjo in dva Py.. stanlšča. Ko sem se postaral, sem zaPUSr službo In prišel v Pariz... Tu pa mi le “ JI gočasno Ponoči pohajam kjerkoli, samo, o bi se raztresel.... da bi videl ljudi..• gotavljam vas, da nikdar nisem poslušal drugi govore. Kaj to mene briga? N»® vedel, da vam bora na poti... Nikar se »e jezite na mene... Vidite, vse sem vam **' povedal.•• Siromašen človek sem..* veste (pri tem pograbi Alžlrca za roko i« mu Šepne): in »oni« me neprestano preg* njajo..., neprestano so mi pred očmi — Ne dotikal se me, — zavpil« raZ' bojnJk in ga pahne od sebe. — Oprostite, ker Vas vznemirjam, *'*’ reče krčmar in pomoli glavo skozi vra» — toda dve je ura. Moram zapreti. Brez ugovarjania. hitro, kakor da bele. so odšli *ni štirje Inoškl in ženska » varne. , Starec je odšel za njim! na ulico in rakal mimo hiš, oziraje se na levo In fl« kot da je pričakoval, da bo ugledal v. ^ ni, deževni noči male sence svojin otro so ga povsod spremljale. %%%%%%%%%%%%%^ Dnevne vesli. — Polemika »Slov. Naroda«. Lepega dne si Je izmislil »Siov. Narod« obdolžitev, da ie v našem uredništvu človek, ki se danes postavlja z jugoslovenstvom, ki pa v odločilnem trenotku ni hotel vstopiti v ode-ški korpus. Ko smo nato »Slov. Narod« pozvali, da pove ime grešnika, je »Slov. Narod« izjavil, da bo ime povedal, kakor hitro se javi pisec članka »Brezplodno prerekanje«. Pisec se je nato javil, »Slovenski Narod« pa je umolknil in snedel svojo besedo. Tako je namreč pojmovanje »Slov. Naroda« o časnikarski dostojn.isti. — Včeraj si ie izmislil »Slov. Narod« novo laž in napisal, da smo se mi udinjali klerikalcem. Poživljamo zato »Slov. Narod«, da pride z dokazi na dan ali pa da svojo laž prekliče. »Slov. Narod« seveda ne bo storil ne eno in ne drugo, zakaj poštenje mu *e postala nepoznana stvar. „ — Imenovanje. Ministrstvo prosvete v Beogradu je imenovalo gdčno. dr. Mari}o Goropevšek. dosedanjo sekundarne zdravnico Opšte državne bolnice v Beogradu asistentom interne klinike na beogradski univerzi. Gdč. dr. Goroptvškova je naša rojakinja iz Trbovelj in k imenovanju Iskreno čestitamo! — Dunajski mednarodni visokošolski tečaji. Pod pokroviteljstvom avstrijskega zveznega predsednika stoječi dunajski mednarodni visokošolski tečaji, katerih namen le, razširiti pojasnilo o duševnih in materialnih pogojih življenja narodov, se letos v dobi od 2. do 20. septembra v tretjič po-nove Letošnji program prireditve, katere razveseljujoči potek je bil lansko leto deležen naj toplejših simpatij in naj večjega zanikanja Inozemstva, vsebuje predavanja na Polju filozofije, zgodovine, literature, izobraževalne umetnosti, godbe, politike, socijo-"jBije in pravne znanosti. Kaže napram lanskemu letu marsikatero pomnožitev. Razen Predavanj se bodo napravila mnogoštevilna jnnetnostna potovanja in izleti na Donavi *n v Alpe. Za stanovanje in oskrbo po zmernih cenah skrbi vodstvo visokošolskih tečaje'. Kakor lani. so tudi letos pripravljeni nekateri dijaški domovi gostom mednarodnih. visokošolskih tečajev proti zmerni ceni dati stanovanje. Legitimiranim udeležencem Se dovoli 50 odstotno znižanje pristojbine za Vizum. Daljnja pojasnila daje rad tukajšnji ®smško-avstrljski konzulat. \ — Nova zgradba za ministrstva. Minl-^tvo za šume in rude ter poljedelsko mi-#fetrstvo sta odredila potrebne kredite v *nesku 67,000.000 dinarjev za zgradbo norega poslopja nasproti Vojne akademije v Beogradu. V novem poslopju bodo nameščena imenovana ministrstva. Po proračunu stfila ta zgradba 82 milijonov dinarjev. 2 gradnjo se prične v najkrajšem času, tako, da bo zgradba še to jesen pod streho, v .^orovanjc »Orjune« v Novem Sadu. V dneh 7 in 8. septembra t. 1. se vrši v Novem Sadu zborovanje delegatov vseh naiistov organizacli jugoslovenskih nacijo- ®ore.iem v ljubljansko bolnico je še , omejen na slučaje, ki so zavodne Kroe neobhodno potrebni in se ne morejo nhv0m(aci os^r^l ali ambulantno zdraviti. ocinsivo se opozarja na ta položaj, da si prihrani nepotrebne stroške, ker se bolniki, *) niso neobhodno potrebni sprejema v bolnico, brezpogojno odklonijo. Gg. zdravniki ?aj tudi s tem računajo in ne dajejo pacientom nakazila za sprejem v bolnico, če ni za io neobhodna potreba. Pacijenti se v slučaju odklonitve po nepotrebnem razburjajo v sprejemnem uradu in se sklicujejo na nakazilo zdravnika. Že itak težka služba dežurnega zdravnika je s tem še boli ot^žko-®fna, ker gotovo ni prijetno odklaniati bolita, ki iščejo zavodne oskrbe, a jih ne sme sprejeti. Dokler ne dobi uprava zodostnih kreditov, ostanejo ta določila v veljavi. — Ravnateljstvo bolnice: dr. Gregorič. . — Nov jugoslovenskl konzulat. V Bra- tislavi (Pressburg) je ustanovljen nov ju-Roslovenski konzulat. Za konzula je imenovan Berič a za njegovega pomočnika Mihič. J-elokrog tega konzulata se razteza na Slovaško in Karpatsko Rusijo. ^ — Država dobrovoljcem. Agrarni direk- or ministrstva agrarne reforme je izvršil parcelacijo In merjenje državnega posestva lopolovac«, ki bo razdeljeno dobrovoli-'■em. j — Ruska umetniška razstava. V veliki j. °rani nove beograjske univerze se otvo-ru“?e 15. avgusta razstava, katero prirede j ,ski umetniki-begunci. Na razstavi bodo na!-lene P0'eK spominov iz Rusije tudi slike J, !" krajev in narodnih motivov. Razsta-a oo trajala do 20. septembra. a — Konferenca producentov opija. Dne jr Avgusta t. 1. bo v Ženevi mednarodna konferenca producentov opija. Našo državo m lla tej konferenci zastopal delegat mlni-don. x trgovine in industrije ter nekateri ■načl producenti opija. Denarni zavodi v Beogradu. Po sta-du *inanCneKa ministrstva je v Beogra- tain denarnih zavodov z vplačanim kapi- Jonn 395 miiii°nov dinarjev In s 155 mili- Zavn i °,narlev rezerve. Hranilne vloge teh 315 n so znaSale koncem preteklega aetl bant onov dinarjev, a čisti dobiček vseh K se ceni na 55 in pol milijona dinarjev. t>renT ^ašžIta turških podanikov. Po odo. slan;r! .naže v,ade 3e prevzelo poljsko po-podsi-i0 v Beogradu zaščito nad turškimi 11{i v naši kraljevini, dokler se ne Urede zveze med našo državo in Turško. Skln," Be(«raIska občina je poklonila polj-jjo ki se nahajajo na ekskurziji naM državi, znesek 6000 Din. $kern~ ,Yellkansk| požar v Rodusu. V tur-kanev- > mesta Rodus je izbruhnil veli- tUKif.-L ?.0zar' ki je napravil za 3 milijone njeni “r škode. Dve osebi sta težko ra- *ve~ Papeževe častitke avstrijskemu ta Do^!nix .nc!erin. Ob 25 letnici mašniške-*Ve2nA«e i^a je Poslal papež avstrijskemu *avko ®u. kanclerju dr. Šelplu daljšo brzo-Izr'a7 ,1 mu lastita na delu sanacije °*dravljen?e 1 žel'° za P°^olno njegovo M 7ii?.?r08‘0v,0lJna kupčija. Te dni ]e bila bli*. T^'“n.e2a opova napadena na cesti k HraJ^ • . ^°kronogu Jožefa Štrus PTe*skaf *»rC0ei Pr * V Rupertu. Ropar ji je erQ i. 5 našel 25 Din gotovine, s ka-*a{ela i^jel pobegniti v gozd. Tedaj pa je ! da denar0.,• .Prositi zlikovca, naj l® UsmlllMn |Zai’ MCr, s er,reV1J?- R°par se le ostiuh in ni * Ln' ^ena ie Prosila a,rnehti?u j i ^ . > fopar se ji je Sr#ve« ,eiaL da,le, lačen- Da pa ne bo dal dva n za ,lstlm ‘kovačem«, ji je r,nena iB l 30 CI?? n 4 mm dolga gonilna 4 *n jo popihal v gozd. Ljubljana, 24. julija. — Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, ki je bil v likvidaciji od 3. marca t L, je prestal dne 15. julija t, 1. povsem. Njegov delokrog je prešel po večini na ministrstvo pravde samo, deloma tudi na predsedništvo višjega deželnega sodišča in na višje državno pravdništvo v Ljubljani. Stranke, ki so se doslej obračale do oddelka, naj se poslej s svojimi vlogami obračajo do ministrstva pravde samega, vendar je praktično, da v vseh primerih, v katerih je pričakovati, da bo ministrstvo pravde v pojasnilo stvari potrebovalo spise ali poročila podrejenih pravosodnih oblastev, vlagajo svoje na ministrstvo pravde naslovljene vloge pri onem pravosodnem oblastvu, pri katerem teče ali je tekla njihova stvar, ali pa pri predsedništvu višjega deželnega sodišča ali višjemu državnemu pravdništvu v Ljubljani. Na ta način bi se v veliki večini primerov prihranila čas in delo. Ljubljana, Razglas o občinskih volitvah v Ljubljani. Po odredbi ljubljanskega velikega župana je izdal vladni komisar ljubljanske mestne občine razglas o volitvah v mestni občinski odbor. Izvoliti je treba 49 odbornikov in ravnetoliko namestnikov, Dan volitve določi veliki župan naknadno, ko bo volilni imenik pravomočen. V posebnem razglasu bodo določeni volilni okraji. Določila glede vlaganja kandidatnih list, ki morajo biti predložene v 10 dneh po razglasitvi pravo-močnib volilnih imenikov politični oblasti, bodo pravočasno razglašena. Volilni imeniki so vsakemu na vpogled pri mestnem magistratu vsak dan od 8. do 14. ure (v mestnem popisovalnem uradu). Popravki stalnega volilnega imenika se smejo zahtevati le 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvl občinskega odbora, torej od 21. julija do vštetega 6. avgusta. — Potovanje na mednarodnih brzovla-klh pu lokalnih progah. Železniška direkcija v Ljubljani opozarja vse potnike, ki se poslužujejo mednarodnih brzovlakov za lokalna potovanja v notranjosti države, da se na zahtevo obmejnih policijskih organov izkažejo s kakim dokumentom o identiteti. 1— Umrli so v Ljubljani: Neža Goršek, zasebnica, 32 let. — Anton Rozman, posestnik, 52 let — Ivana Kolar, bolniška sestra, 58 let. — Albin Štrukelj, sobni slikar, 28 let. 1— Policijske prijave od včeraj na danes: Tatvine 3, prestopki cestnopolic. reda 15, prekoračenje polic, ure 1. prest, pasjega kontumaca 1, pretep 1, kaljenje nočnega miru 2. nezgode 1. žaljenje straže 1, pobeg od doma 1. 1— Aretacije. Ivan Klanšek, radi nedostojnega vedenja: Ivan Oblak in Ivan Kastelic radi postopanja; Anton Mežnar radi prepovedanega povratka in kaljenja nočnega miru. 1— Naraden ie bil. Pleskarski mojster Peter Ž. je ovadil policiji sobnega slikarja Franceta Perkota, češ da ga je dne 21. t. m. ob 24. uri v Križevniški ulici v družbi dveh drugih brez povoda napadel, ga z nekim trdim predmetom udaril in mu prizadejal krvavečo rano, 1— Včeraj popoldne je divjala po ljubljanskem polju močna nevihta, ki je pretila s točo. Vtndar te ni bilo. Kljub temu je silen vihar znatno poškodoval poljske nasade in raztrgal strehe po kozolcih. Sreča je, da ^ je glavna žetev večinoma pod streho, kajti v zadnjih soparnih dneh se je nebo že parkrat nenadoma pooblačilo s temnimi oblaki, ki našemu knfetu poleti ne obetajo nič dobrega. Mari&5©8\ Vlom v Jurjevskem dolu. Dne 17. t. m. je biio vlomljeno v zaklenjeno stanovanje posestnika Jurija Čučeka v Jurjevskem dolu. Neznani tatovi so odnesli plen v skupni vrednosti 23.490 Din. Vlom v Slemenu pri Sv. Križu nad Mariborom. Dne 16. t. m. ie bilo vlomljeno v hišo posestnika Ivana Krepeka. Bilo je ukradenih več stvari v znesku 4475 Din. Zopet samomor. Včeraj zjutraj so našli v Simcničevi gostilni na Teznu obešcnfga delavca Ivana Pavliča, ki zapušča ženo in štiri male otroke. V smrt ga je gnala beda radi pijančevanja. Policijske prijave. Policija je aretirala včeraj 1 osebo radi goljufije, danes pa je prejela 8 prijav. K naši včerajšnji vesti o truplu, ki so ga videli v Dravi ob hrvatski meji, se nam poroča, da ni to truplo omenjene samemo-morilke. marveč truplo pri kopanju ponesrečenega železničarja Puklavca. Truplo so pri Ormožu potegnili na suho. Primorske vesti. Torkova »Edinost* posvečuje svoj uvodnik pozivu na delo za Dijaško matico. Številni dijaki slovenske narodnosti, ki študirajo v Julijski Krajini, ne vživajo nobenih bonitet od italijanske vlade In se morajo po šolah sami vzdrževati, kar je zlasti za ne-premožne dijake dostikrat glavni vzrok, da morajo prekiniti svot š‘udlj. Dijaška matica, ki je zato tu, da ščiti interese zlasti revnejših dijakov, se sicer dobro zaveda svojega poslanstva, toda kaj pomaga še tako dobra volja, če pa ni sredstev. V preteklem letu je bilo naslovljenih na Dijaško matico nebroj prošenj za podporo, vendar ni bilo mogoče vsem ustreči. Tistim pa, katerim je priskočila Dijaška matica na pomoč, Je to storila le v toliko, v kol kor so ji dopuščala skromna sredstva. Vlada takih slovenskih institucij, kakor je Dijaška matica ne podpira, kar je logično. Preostaja tedaj samo eno, da se dijaštvo samo zavzame za svojo matico. Naš primorski živelj ima marsikatero kulturno potrebo, kateri bi s predavanji in prireditvami dijaštvo prav lahko zadostilo. Gmotni uspeh Je gotov ln Dijaška matica bi na ta način svojim članom nudila veliko izdatnejšo pomoč. — Zato je poziv v »Edinosti« na dijaštvo slovenske narodnosti v Primorju zelo umesten. Ne razumejo slovensko. V Trstu obstoji tvrdka, ki se imenuje Fratelli Flnzi. Na te »Fratelle« je poslal te dni neki slovenski trgovec Iz Tolmina slovenski dopis, na katerega je dobil odgovor, da »Fratelli« nimajo slovenskega korespondenta, ki bi prestavil dopis v edinozveličavno italijanščino. Pač pa je tvrdka radevolje pripravljena ustreči dopisniku, ako blagovoli še enkrat napisati dotično pismo v enem od treh jezikov, ki se rabijo in to so: italijanski, nem* tki in francoski. Sporf. — S. K. Jadran. Odborova seja v petek 25. t. m. ob pol 8. uri, članski sestanek ob pol 9. uri »pri Roži«. Udeležba radi važnosti obvezna za vse sekcije. Šiwrtnl dan priredi v nedeljo dne 27. t. m. »Športni klub Ctlje« o priliki otvoritve novega tenis-igrišča v parku s sledečim sporedom: ob 9.30 propagandni štafetni tek skozi mesto; ob 10. uri slavnostna otvoritev igrišča; ob 11. uri tenis - turnir med člani »Olepševalnega društva« in S. K. Celje. Pri slavnosti v parku sodeluje iz prijaznosti železničarska godba. Ob 17. uri nogometna tekma na Glaziji med 1. moštvom S. K. Ilirija, prvakom Slovenije ir. I. moštvom S. K. Celje. Zvečer družabni večer s koncertom na vrtu gostilne Natek. Vabljeni so vsi prijatelji športa! Dopisi. Slovenska Bistrica. K posestniku Jožefu Korenu v Trnovcah, ki bi imel prihodnji dan obhajati poroko v svoji hiši, so v nedeljo pridrveli štirje fantje iz Sesterž s harmoniko ter na brutalen način zahtevali pijače in jedil. Ko_ jim je gospodar njihovo zahtevo odrekel in jih povabil, naj pridejo naslednji dan kot »prežarji«, je to nasilneže tako razburilo, da so vdrli v hišo, razbili vso opravo in tudi družino dejansko napadli. — Sedaj premišljujejo vsi štirje v zaporih tukajšnjega sodišča o dobrotah »prežarije« in morajo biti zadovoljni tudi z ričetom. — Tukajšnji pek I van Hribar, ki je od nekdaj znan kot zagrizen neprijatelj Slovencev, kljub večkratnim opominom in prepovedim še vedno neovirano muči svoje nastavljence s celonočnim izdelovanje peciva. Posledica tega je, da se morata radi konkurence, četudi nerada, oba ostala peka ravnati po njem. Opozarjamo oblast, da tega naduteža na energičen način pouči, da mora ravnotako spoštovati jugoslovenske zakone, kakor drugi njegovi stanovski tovariši. — Spod-njepolskavsH dijaki prirede v soboto, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Beograd« enodejanko »Kjer ljubezen, tam Bog« in 3 dejanko »Cevliar«. Cisti dobiček prireditve je namenje dijaški kuhinji v Mariboru. Tatu Steinbergerja, k) je pred kratkim okradel pismonošo Pleterskija, je poli-cija_ aretirala v Zagrebu in ga izročila tuk. sodišču. Pleterski bo dobil večino obleke ln perila nazaj! — Bled. Cercle des etrangers, lansko leto nepričakovano zaključena igralnica na Bledu v prostorih kazine, se je v soboto po dolgih razpravah zopet odprla. Marsikdo bo imel proti takemu podjetju pomisleke, ali ugotoviti se mora, da bo Bledu in s tem tudi celi Sloveniji prinesla ogromni dobiček, ker nobeno sredstvo ni za tujce, in to za njih najboljše sloje, taka privlačna sila, kot Je ravno igralnica. Na ta način Je n. pr. Ga-stein postal v par letih najbogatejša občina v Nem. Avstriji. Da se domačini tej strasti,ne bodo mogli udajati, je izdatno poskrbljeno z najstrožjo kontrolo, ki zabranju-je brezizjemno tudj sam obisk Igralnice domačinom. Občina kot taka ima od igralnice direktne dohodke. S temi visokimi vsotami se bo lahko marsikaj ukrenilo za prospeh Bleda In če bodo vsi poklicani faktorji napeli svoje moči v pozitivnem delu, bo Bled, ki se, kar se tiče prirodnih lepot, lahko meri z najlepšimi kraji naše obale, v kratkih letih eno izmed poželienih internacionalnih letovišč. S tem pa bn tok tujcev preplavil tudi ostalo Slovenijo. Upati Je, da bodo tudi do sedaj brezuspešni poskusi podaljšati se-zijo na Bledu, uspeli, in da se bo sčasoma uvedla tudf zimska sezona, kar bi bilo v prid vsem našim podjetnikom, ki morajo sedaj gledati, da zaslužijo v enem in pol mesecu toliko, da zamorejo živeti ostalih 10 in pol mesecev, kar seveda tudi na višino cen najneugodnejše upliva. Pozdravliamo razvoj našega planinskega bisera, ter smo pn-pričani, da bo v doglednem času tujski promet eden glavnih virov našega blagostanja. Zdraviliška komisija na Bledu. Pri šaši vinca rtajnega. (Po »Matinu«.) Preiskovalni sodnik je zaslišaval obdolženca, ki mu ie dal mnogo dela. Ničvrednež ni hotel priznati deliktov, ki so mu jih očitali. 'lajii je vse. — Slednjič je vskliknil sodnik razdražen, torej Vi nočete priznati resnice? Oni pa je odgovoril: — Gospod sodnik, zakaj se toliko mučite. da bi iztrgali iz mene priznanje? Vaš trud je zaman, zakaj nikdar Vam ne bom priznal. Mesto da mi stavite tisoč nepotrebnih vprašanj, s katerimi izgubljate čas, dajte mi vendar raje buteljko šambertinca. Burgundec ml razvozlja jezik, da postanem zgovoren. Njegovemu vplivu se ne morem upirati. Če bi bil zakon praktičen, bi se večkrat na ta način postopalo. Nekdai so obtoženec mučili, da so Izsilili Iz njih priznanje, tudj voda je bila sredstvo za take namene. Verujte mi, da bi se dala voda Jako uspešno nadomestiti z vinom, ki nam tako prija, če je dobro. Vino je pa tudi vir resnice. Zgodovina ne pove, če se Je sodnik udal spričo pravilnih dokaznih razlogov Inkul-pata, toda zabeležila bo z zadovoljstvom, da so delegati v Londonu, ko so se sešll prvič, pili šampanjca. Na dnu vinske čaše je vedno resnica. Upajmo torej, da bodo gospodje prišli na ta način do prepričanja, da je odl-Jozno, da so ostali v vprašanju dolgov napram sovražnikom toliko časa popustljivi, dočim so zahtevali dolgove prijateljev na-zai. Tako bodo, trkajoč s kupicami na medsebojno zdravje, pili istočasno tudi na naše zdravje. Sz strankarskega življenja. Mestni pododbor Naroda« radikalne stranke za Sv. Jakoba in dolenjski okraj, vabi tem potom vse člane in somišljenike na redni sestanek, ki se vrši v petek dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer, v posebni sobi gostilne Lozar, Rožna ulica. Na tem sestanku se sprejemajo no^i člani, dalje se vrši razgovor o politični situaciji in o volitvah v ljubljanski občinski svet. Ker je sestanek z ozirom na bližajoče se volitve v ljubljanski občinski svet zelo važen, se prosi mnogoštevilne udeležbe. Predsednik. Iz strankarskega življenja. Danes dne 24. julija t. 1. ob 8. mi zvečer se vrši širša zaupna seja odbora, krajevnega pododbora NRS za Dvorski okraj — v pisarni tajništva Mestnega Odbora v Liubljani (Wolf