AMERIŠKA AMERICAN IN SPOUT FOREIGN, . . ^ " 0* LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOBtflNQ DAILY NEWSPAPER NO. 159 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 11, 1939 LETO XLII.—VOL. XLII. NAJNOVEJŠE VEST! London, Anglija. — Mini-sterski predsednik Chamber-lain je včeraj govoril pred zbornico poslancev in izjavil v imenu vlade, da je Anglija trdno odločena izpolnili svojo obljubo vojaške pomoči napram Poljski, če bo ogrožena neodvisnost Poljske pri prostem mestu Gdanjsk. Na to izjavo Anglije je čakal ves svet Sedaj je vrsta na Nemčiji, da napravi prvo potezo. »vomi se, da bi si upal Hitler gamu v gdanjskem vprašanju S€ je Anglija trdno odločila priskočiti na pomoč Pojski ifl če Poljska ne bo PustUa Nemčiji zasesti hdanjsk. zdaj je precej edklenkalo Politikašem v Clevelandu in Cuyahoga okraju, ko je civilna komisija ukazala kakim 7,000 mestnim, okrajnim in drža-^ UHlužf>e"cem, da po 27. miju ne smejo biti več akti- tirih" POUtiki' °li P« bodo ob kakih°\? tem b0 Poetih Zlh 5f°° mestnih uslužben- iti adih. Kdor bo po 27. juliju se imel politični urad, ne bo dobil plače. Frank Oolezal, ki sedi v okrajni ječi in ki je priznal, da je Umoril in razkosal Mrs. iotillo, se je skušal včeraj dvakrat obesiti v ječi. Enkrat se je hotel obesiti na trakove, ki Jif> Je napravil iz srajce, drugič pa je napravil zadrgo iz vezi od čevljev. Obakrat so ga pravočasno rešili pazljivi pazniki. Pri Fisher Body tovarni, ki je del General Motors, je odšlo na stavko 700 delavcev. Kakih 70 piketov obkroža tovarno. Okrog 50 policistov je tam okrog, toda delavci se za-drže lepo in mirno. V tovarni dela samo kakih 93 delavcev, ki dokončujejo naročila na letošnjih modelih. Fisher Body je enajsta tovarna pri General Motors, kjer so odšli delavci na stavko. Unija pravi, da bo pozvala na stavko delavce vsak dan v eni dodatni tovarni, dokler General Motors ne prizna pogojev unije. pan American Clipper, naj-n°vejše letalo, je v nedeljo sre-feletel Atlantic. Od New 20 ur J ŠT™ je Potreboval kord mnut> kar je re- V Minneaprtisu Minn s« stavkajoči Wpa J, . .. * delavci tako pretepli policista Gearty, da je na umrl. Hotel je pomagati nekemu delavcu, ki je hotel na delo, pa so ga stavkarji posadili na ulično železnico, da ga Pošljejo domov. Anglija je priredila ogromne zrakoplovne manevre, da pokaže Nemčiji in Italiji svojo moč London, Anglija. — Največji letalski manevri V zgodovini Anglije so bili odrejeni te dni. S tem hoče Anglija pokazati svojo moč. Pokazati hoče tudi, da če besede ne bodo zalegle, da ima za seboj silo, na katero je treba računati. Anglija z mrzlično naglico izdeluje letala. Vsak mesec jih izdelajo tovarne najmanj en tisoč. Minister letalstva je izjavil, da je angleško letalstvo najbolj izurjeno in najmočnejše na svetu. V nedeljo se priglasi k vojaški službi nadaljnih 34,000 vojaških novincev, ki so stari po 20 let. Teh je zdaj v vojašnicah 200,-000, ki so se priglasili za šestmesečno službovanje. Anglija ima zdaj blizu enega milijona vojakov pod orožjem. Dva milijona se jih je pa priglasilo za službovanje v slučaju vojne. Anglija neprestano gradi nove zrakoplovne pristane. Vsak teden stane Anglijo $10,000,000 samo izdelava letal. V teh manevrih, ki naj vlijejo strah Nemcem pred angleško zračno premočjo, pa Angleži ne bodo pokazali vseh svojih letal, ker nočejo pokazati Hitlerju vse svoje moči. Vse tri nezgode podmornic se pripisujejo sabotaži nemških in italijanskih vohunov New York, N. Y. — V treh kratkih presledkih so nedavno tega izgubile tri demokratske države tri najboljše, podmornice in 202 svojih najboljših mož. Podmornice se lahko nadome-ste, mož se ne more, zlasti ne njih izkušenosti in trainiranja, ki bi v bodočih letih lahko toliko koristilo domovini. Tako govori bivši ameriški mornariški častnik S. M. Riis, ki je dal v javnost dejstvo, da ja pred tremi meseci opozoril mornariški oddelek Zed. držav na nevarnost sabotaže pri izdelavi podmornic. Sabotaža da bo izvršena od nemških in italijanskih vohunov. Njegova sumnja se je uresničila in sicer kaj hitro. Na 23. maja se je potopila ameriška podmornica Squalus. 26 mož je izgubilo življenje. Na 1. junija se je potopila angleška podmornica Thetis. 99 mož je izgubilo življenje. Na 15. junija se je potopila francoska podmornica Phenix. 77 mož je izgubilo življenje. Vse tri podmornice so bile na poizkusnih vajah, prvič v vodi. Pri vseh treh je bil vzrok nezgodi enak. Ali ni čudno, da bi se podmornice treh držav v raznih delih morja, potopile skoro istočasno in vse iz enakega vzroka? Pri tem je treba upoštevati pa še to, da se ni štedilo denarja za te podmornice in da so šli ž njimi na poskuno vožnjo najboljši pomorščaki. Iz tega se sklepa, da je imela tu roko vmes vohunska banda iz osrednje Evrope, ki hoče ustrahovati demokratske države. Slučaje se preiskuje, toda izid preiskave javnost ne bo zvedela, ker vlade ne bodo izdale rezultata preiskave. Johna Posledicah Hitler ojačuje mejo Varšava, Poljska. — Sem so dospela poročila o gibanju nemških čet na poljski meji, to je v krajih med Poljsko in bivšo iče-hoslovaško. Opaža se, da Nemci napravljajo žične ovire in da neprestano dovažajo material za utrdbe. Na obisk iz domovine V sredo 12. julija pride na obisk g. Viktor Demšar iz žirov na Notranjskem. Omenjeni je duhovnik v Škofji Loki, ter brat dobro poznanega stavbenika Jo-sepha Deijishar, 436 E. 124,th St., in Mrs. Frances Kovach, 830 E. 237th St. Istega dne prispe na obisk g. Albin Plevnik, gostilničar in veleposestnik, Sp. Kašelj pri Ljubljani, k svoji sestri Johani Mo-čilnikar na 835 E. 185th St., ter gdč. Pepina Curk, iz Rakitnika, Italija, k svojemu bratu Louis Curk in sestri Jenie Mezgec, na 11307 Dove Ave. Vsi omenjeni so potovali na parniku Norman-die, ter s posredovanjem potniške tvrdke August Hollander Co. Vsem kličemo: "Dobrodošli!" Prezvest pes Columbia, S. C. — Ansel Hawkins je šel z več prijatelji lovit ribe. Stali so na bregu in Hawkins je vrgel v voclo kos dinamita, da pobi-je ribe v tolmunu. To je videl njegov pes, ki je skočil za dinamitom v vodo misleč, da je vrgel gospodar kos par lice. Zgrabil je dinamit in plaval ž njim, na breg. Komaj je stopil na suho, je prižgani■ dinamit eksplodiral in — niti dlake ni ostalo od psa. Razume se, da so jo ribiči o pravem času ubrali proč. "Pametnega demokrata" za predsednika Washington, D. C. — V kongresu so štirje demokratski "ongresniki vložili predloge, da se sedanja postava za dalj-*€ ure Pri WPA projektih od-Pravi. Vsak je vložil malo drugačen predlog, toda vsi so P>oti novi postavi. Kongres bo o tem razpravljal. Važna seja v četrtek se vrši važna seja društva Smrtna kosa Včeraj popoldne ob petih je preminula v mestni bolnišnici Mrs.. Mary Matjažič, rojena činkole, v starosti 47 let. Stanovala je na 851 E. 147th St. Pokojna je bila doma iz Dobrovske vasi pri škocjanu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 27 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, dva brata, Antona in Josepha, v stari domovini pa'mater, dve sestri in dva brata. Bila je članica društva Mir št. 142 SNPJ in delničarka Slov. doma na Holmes Ave. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob dveh iz August F. Svetek pogrebnega zavoda, na 478 E. 152nd St. ter na Highland pokopališče. Najden blanket Kdor je izgubil na 2. julija na Mavkotovih farmah blanket, ga dobi pri John žnidaršiču, 6617 Schaefer Ave. Izredna seja Zelo važna izredna seja podružnice št. 32 SžZ »e sklicuje za 12. julija v navadnih prostorih. Pridite vse članice! DELAVSKI VODITELJI OSTRO NAPADAJO BURTONA Cleveland, O. — Voditelji lokalne CIO in Workers Alliance so izdali v javnost izjavo v kateri ostro napadajo župana Bur-tona. Pravijo, da se kaže Burton kot velik prijatelj WPA organizacije, v resnici da je pa na št'delu z drugimi republikanci, da Friendship Grove 125 WC. Po seji bo tudi mala za-j uničiti to vladno institucijo. De-oava. članice naj do seje vrne- lavski voditelji so zagrozili, da Jo listke nazaj, članice so pro- bodo porazili Burtona pri jesen-Sene, da se udeleže v velikem šte- skih volitvah, kar naj služi kot Vilu. udarec vsem sovražnikom nove- ga deala. "Burton se pelje v Washington," pravijo delavski voditelji, "kjer pripoveduje vladi, kako krasna zamisel je WPA. Ne pove pa, kako mašinsko politiko igra Burton z WPA." Delavski voditelji so v istem času ostro napadali senatorja Tafta, kon-gresnike Bender j a, Boltona in Marshalla, vsi republikanci, ki so glasovali proti večji vsoti za WPA. Rooseveltovi prijatelji so trdno prepričani o njegovem 3. terminu Washington, D. C. — Rooseveltovi ožji krogi so prepričani, da bo Roosevelt kandidiral za tretji termin, to pa seve le v slučaju, če mu bo stranka to ponudila na krožniku. Roosevelt sam ne migne niti s prstom ter ne reče ne tako, ne tako, vsaj za širšo javnost ne. Rooseveltovi ožji krogi so pa trdno prepričani da bo demokratska konvencija ponudila Rooseveltu kandidaturo. Ker jih je pa tudi med demokrati veliko, ki so absolutno proti temu, da bi Roosevelt kandidiral v tretje, se pričakuje na konvenciji boj, kot ga demokratska stranka še ni doživela. Prav te dni ima Roosevelt v rokah bič, s katerim bo udaril po upornih demokratih in republikancih. Ti hočejo namreč omiliti nevtralitetno postavo, dočim je Roosevelt zato, da se prepove vsak izvoz orožja v dežele, ki so v vojni. O tem se bo te dni glasovalo. Ako bo senat sprejel nevtralitetno postavo, s katero se ne strinja Roosevelt, bo šel pred narod in povedal, da ga dežela še nadalje potrebuje, kajti edino pod njegovim vodstvom bo ostala dežela izven vojne. --o- NOVA MOŠKA MODA Boston, 8. julija.—Tukaj se vrši 59. kongres mednarodne zveze modnih krojačev. K sejam ni smel nihče drugi kot člani. Vendar se je toliko zvedelo, da bo v letu 1940 čisto nova moda za moške obleke. Suknjiči bodo imeli ravne rame, z eno vrsto gumbov, hlače bodo spodaj 18 palcev široke in precej kratke. -o---« - Slikovna predstava V sredo 12. julija se vrši zanimiva slikovna predstava v cer kveni dvorani fare Marije Vne-bovzete v Collinwoodu. Pričetek bo ob osmih zvečer. Mr. A. Gr-dina bo pokazal najnovejše sli ke, ki so večinoma v barvah. Ves preostanek je namenjen za nabavo nove razsvetljave v cerkvi Vsi farani so vabljeni, da pridejo. Na razpolago bo fina obramba proti žeji in vročini. Seja demokratov Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja je Društvenem domu na Recher Ave. Pridite vsi člani! Katoliški Borštnarji člani društva Katoliški Borštnarji št. 1640 so prošeni, da se udeleže seje v četrtek 13. julija ob 7:30 zvečer. Pozdravi iz Detroita Agnes Lach in Milka Tomsich pošiljati vsem znancem in prijateljem najlepše pozdrave iz Detroita. LASTNO MATER JE UGRABIL Stockton, Cal. — Mrs. Eliza Emery, stara 67 let, je obtožila svojega lastnega sina Hubbarda, da jo je z silo ugrabil in odpeljal v namenu, da se polasti njenega premoženja, ki znaša preko $150,000. žalostna mati je izjavila na policiji, da ji srce poka, ker mora pričati proti sinu, toda pravici mora biti zadoščeno. Poleg njenega sina je obdolže-nih še šest drugih oseb, ki so pomagale pri odpeljavi. Mrs. Emery se je nahajala v stanovanju -svoje prijateljice Mrs. Chadd. Obtožba pravi, da je prišel v stanovanje Iiubbard, sirovo zgrabil svojo mater in jo odpeljal. Mrs. Chadd je hotela to zabraniti, pa žo je sirovež zbil na tla. Potem je Mrs. Chadd poklicala policijo, ki je našla mater v nekem hotelu v San Franciscu, kjer jo je držal zaprto njen sin. Nasprotno pa zatrjuje sin, da je mater odpeljal zato, ker je bila pod vplivom Mrs. Chadd, ki je ž njo slabo ravnala ter se hotela okoristiti s premoženjem stari-ee. LOVSKA TEKMA V needljo 16. j-ulija se vrši strelska tekma pri Rainbow Hunting & Fishing klub na A. Goriškovih prostorih, Randall, O. Tekma se prične točno ob dveh popoldne. Vsi klubi so prošeni, da so točno na mestu! ,--o-— Izgon komunista San Francisco, Cal. — Proti Harryu Bridgesu, komunistu in enemu najvplivnejših delavskih voditeljev na zapadni obali, se je pričela obravnava, če se ga izže-ne iz dežele ali ne. Bridges je obtožen, da je komunist in kot tak deluje za strmoglavljenje obstoječe vlade Zed. držav. Bridges bi moral biti že prej izgnan v Avstralijo, odkoder je prišel, pa se je delavska tajnica Washington, D. C.—Po deželi se je začela kampanja, da se organizira bivše kongresnike in senatorje v skupino, ki se bo borila zato, da se izvoli prihodnje leto "pametnega" demokrata za predsednika Zedinjenih držav. To gibanje je pričel bivši kon-gresnik John J. O'Connor iz New Yorka, ki ni bil izvoljen lansko leto, baje zato, ker je bil proti njemu sam predsednik Roosevelt. ■ O'Connor je pisal kakim 500 Zed držav, Miss Perkins P«- odpeljali so ga v tegnila zanj. Radi tega se je začela v kongresu proti Miss Perkins akcija, da se jo odstavi iz urada. Zdaj je Miss Perkins sama odredila preiskavo proti Bridgesu. Bridgesa zagovarja odvetnica Carol King. -o-- ZAJČJA VOJNA Shoshone, Idaho. — Več sto farmarjev se je podalo na bojni pohod, da uničijo dolgouhce, ki grozijo uničiti ves pridelek. Farmarji so se oborožili s krepelci in samo v okolici tega mesta so jih pobili več kot 1,500. -o- Iz Honolulu Najlepše pozdrave pošilja iz Havajskega otočja Joe Muchitz vsem svojim prijatelem in znancem. Joe ne pove, če se je šel t je hladit, ali kaj. Med našimi rojaki po Ameriki V nedeljo 2. julija so utonile v West Newton, Pa., tri hčere rojaka Franka Morelo. Vozile sose v čolnu, ki se jim je sredi reke prevrnil. Utonile so sestre 23-letna Louisa, 21-letna Ana in 17-letna Eleanor. Ž njimi v čolnu je bila tudi njih prijateljica Margaret škrjanc, ki se je le s težavo rešila na breg. Ponesrečenke zapuščajo poleg staršev brata in štiri sestre. V Milwaukee, Wis., je umrl Lovrenc Bratanič, star 57 let in doma iz Ljubnega na štajerskem. Dolgo let je vodil gro-cerijo in pekarijo. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. Slovensko-hrvatska zveza, podporna organizacija, ki je poslovala 36 let na Calumetu, Mich., se je združila z HBZ. Imela je okrog tisoč članov. V Indianapolisu je umrl Fr. Žonta, star 66 let, doma iz Po-tovrha na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. V San Franciscu je umrl John Kunčič. Star je bil 78 let in rojen na Rečici pri Bledu. V stari domovini zapušča dve hčeri. V Buenos Aires so naši rojaki odprli centralno knjižnico, ki bo kmalu imela zbirko 2,000 knjig. Dne 25. junija so pa položili temeljni kamen za Jugoslovanski dom. V jezero Shagawa, Minnesota, je padel rojak John Lovšin, star 82 let. Plaval je nekaj časa in klical na pomoč. Iz vode ga je potegnil neki ribič. bolnišnico, kjer je umrl. V Dixonu, 111., so našli na železniški progi truplo rojaka Johna Volka. Podrobnosti o njegovi smrti niso znane. Bil je star 55 let. V žepu njegove suknje so našli pismo, da je šel prostovoljno v smrt, toda priče pravijo, da to ni njegova pisava. V Chisholmu je umrl John Žnidaršič, star 87 let, doma iz Vrhnike. V Minnesoti je živel 45 let. Zapušča dva sinova in hčer. V Keewatinu, Minn., je umrl Anton Turk, doma iz Loža. Star je bil 56 let. Zanušča ženo in več otrok. V Kemriierer, Wyo., se je ponesrečil V rovu Anton Šabec. Nahaja se v bolnišnici. WPA STAVKARJI GREDO NAZAJ K DELU Washington, D. C. — Workers Security Federation, zveza WPA delavcev, ki šteje kakih 32,000 članov, je naročila svojim članom, ki so bili na stavki, da še vrnejo nazaj na delo. J. Clark Waldron, načelnik te unije, je rekel, da so šli člani t« unije stavko samo radi protesta proti podaljšanim delovnim uram. Vendar pa bodo delavci, čeprav so se vrnili na delo, še nadalje protestirali proti daljšim delovnim uram z večernimi shodi in drugimi demonstracijami. Edward G. Brown, predsednik Združenih vladnih delavcev, ki je zambrsska organizacija, je svetoval svojim članom, naj ne gre na "stavko proti vladi." Or-ganizacia šteje nad 30,000 članov v 32 državah. bivšim kongresnikom, ter jih svaril pred nevarnostjo v letu 1940. Rekel je, če pametni de-mokratje ne bodo takoj zavzeli akcije, da bodo drugo leto republikanci korakali v Belo hišo. "Tretji termin predsednika," pravi O'Connor, "ni naša največja nevarnost, čeprav bi bil to velik in dalekosežen udarec za našo stranko. Večja nevarnost je za nas, da bo eden izmed radi-kalcev, ki so zdaj v sedlu, imenovan za "naslednika." To bi pomenilo velik udarec za demokratsko stranko, ki ne bi prišla zopet na krmilo za eno generacijo." -o- Ljudstvo v Gdanjsku kliče Hitlerja, da mesto osvobodi Gdanjsk, 10. jul. — V prostem mestu Gdanjsk sta.se vršila dva ogromna shoda, na katerih se je javno priseglo neomajano zvestobo nemškemu diktatorju Hitlerju. Na tisoče ljudstva se je zbral« in vzklikalo Hitlerju, naj pride in osvobodi "prosto mesto Gdanjsk." Vodja Nemcev v Gdanjskem, Albert Forster, je imel glavni govor. Grmel je proti Poljski in zahteval, da Poljska neha ku-pičiti orožje in municijo na za-padnem obrežju pristanišča. Svaril je Poljsko proti invaziji češ, da je mesto dovolj pripravljeno proti vsakemu vpadu. Pozival je nazijce, naj uničujejo poljski vpliv, kjerkoli je to mogoče. Forster je povedal navdušenim Nemcem, da bo Hitler kmalu prišel in zavzel Gdanjsk. --o- Mučilec usmrčen Barcelona, Španija. — Alfonz Cik, 38 letni Avstrijec, je bil usmrčen po Španski vladi. Cik je bil po poklicu arhitekt in je služil v lojalistični armadi. Njegova naloga je bila v glavnem, da si je izmišljal fantastične muke, s katerimi je prisilil sovražnike španskih lojalistov k raznim priznanjem. Njegova iznajdba so bile celice v ječi, visoke komaj 4 čevljev, kjer je bila postelja in stol iz cementa, enako tudi tla, da se jetnik ni mogel odpočiti. Po tleh so bili vdelani ^ementni bloki, da jetnik tudi hoditi ni mogel. -o- ' PIJANI JETNIKI Columbus, O.—Dva jetnika, ki sta zaposlena v državni jet-nišnici, kjer polirajo pohištvo, sta se domislila, da je bolj prav, Če porabita alkohol za svoje notranje zadeve, kot bi ga pa zmešala z šelakom za čiščenje pohištva. Pošteno sta bila pijana. Njun paznik Cornell je bil suspendiran za 30 dni. o- r -jp Strelska vaja in seja V sredo, popoldne se vrši strelska vaja in mesečna seja Euclid Rifle kluba na Močilnikarjevi farmi. Prosi se vse člane, da so gotovo navzoči. — Predsednik. ^ AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 11, 1939 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ________________________Published dally except Buudaya and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.8. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 0 months Cleveland aud Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. No. 159, Tues., July 11, 1939 Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111. NASE POTOVANJE PO AVSTRIJI: GRADEC, DUNAJ Prišedši iz Maribora domov,, hiši, pa so jih iznenadili avstrij- Nevaren položaj pri WPA Delavski voditelji, ki so podžgali delavce pri WPA, da so šli na stavko radi tega. ker je kongres Zed. držav sprejel postavo, da naj bodo delovne ure pri WPA 130, mesto 100 ur na mesec, igrajo jako nemarno igro. Delavski voditelji trdijo, da je kongres vpeljal daljše ure samo zato, da s tem zada udarec delavskim1 plačam v industriji. To pa ni res. Vladna organizacija WPA je sama priporočila kongresu, naj spremeni delovne ure pri WPA. Ko je leta 1935 kongres ustvaril WPA dela na priporočilo Roosevelta, je Roosevelt takrat jasno povedal, naj bo plača pri WPA večja, kot pa znaša relif, vendar ne tolika, da bi privabila delavce od privatnih industrij k WPA. A. F. of L. je zahtevala, da naj bodo plače pri WPA za izučene delavce tolike, kot so povprečno v privatni industriji. Kongres je zato zapisal v postavo, da dobijo izučeni delavci pri WPA za 50 do 80 ur toliko plače, kot neizučeni delavci, ki delajo še enkrat toliko ur. To je pa imelo za posledico, da izučeni delavci niso marali za privatno zaposlitev, ker so zaslužili pri WPA v manj času svojo unijsko mezdo v nekaj urah, ostali čas so lahko pa še drugje delali, včasih za manj kot za unijsko plačo. To je imelo pa za posledico, da neizučeni delavci, ki sicer sploh niso* mogli dobiti zaslužka drugje kot pri WPA, niso mogli dobiti dela pri WPA, ker pač ni bilo dovolj denarja na razpolago za vse. Delavski voditelji, ki so pozvali delavce na stavko, bodo skušali s tem zagroziti kongresu, da postavo glede daljših delovnih ur spremeni. Vprašanje je, če bodo kaj dosegli, ker kongres je mnenja, da je treba gledati na to, da kolikor mogoče vsi delavci dobe zaslužek pri WPA, izučeni in neizučeni delavci. Nazadnje so pa WPA dela ustvarjena samo zato, da se da nekoliko zaslužka ljudem v krizi. To je samo začasno, dokler ne odpre vrat industrija v privatni zaposlitvi. Kongres lahko projekte, ki jih izvršuje WPA ustavi in ljudje bodo prisiljeni iti na relif. Torej je gotovo, da se kongres z stavkami ne bo dal ustrahovati, ker se po deželi itak vrši propaganda, da vlada potroši preveč denarja za WPA. Okrog nevtralitetne postave V kongresu Zed. držav se bije vroča bitka glede sprejema nevtralitetne postave. Gre za to, če se potrdi sedanja nevtralitetna postava, ali se jo sprejme z dodatkom. Debata je vroča za in proti. Nekateri so za to, da ostanejo Zed. države popolnoma nevtralne in ne dajo nobeni vojskujoči se državi orožja, municije, ali sploh kake bojne pripomočke. Drugi so za to, da se pomaga samo demokratskim državam, če bi bile napadene od totalitarnih držav. Nekateri mislijo, da bi imel v tem samo predsednik odločilno besedo. Pa recimo, da bi imele Zed. države postavo, da bi lahko vsaka dežela tukaj dobivala orožje. V tem slučaju ne bi mogla do nas nobena drug?, država kot Anglija in Francija, ki bi drugim s svojimi podmornicami zabranili pot v Zed. države. Tak slučaj smo imeli v svetovni vojni. Bolj kot orožje, bi v slučaju vojne potrebovale evropske države živež. V zadnji svetovni vojni so poslale Zed. države toliko živeža v Francijo, da se je preživljalo ž njim 12,000,-000 Francozov eno celo leto. Koliko orožja pa morejo poslati Zed. države Evropi? Saj nimamo skoro nič tozadevnih tovaren. V zadnji svetovni vojni je bila ameriška armada odvisna glede orožja samo na Francijo in Anglijo, razen morda malega orožja. Torej bi kongres lahko našel kako drugo bolj važno vprašanje in bi glede nevtralitetne postave sprejel predlog predsednika Roosevelta. Iludo je, de človek nima denarja, še bolj nerodno pa je, če ima človek denar, pa mora biti lačen in žejen. Tako je prišel v nekem malem mestu v Kaliforniji možak na policijsko postajo in za božjo voljo prosil, naj mu dajo cigarete in kaj za pod zob. V žepu da ima $2,800, pa ši ne more kupiti niti pakelca cigaret. V Mehiki je namreč prodal konje. Kupec mu je dal dva bankovca po tisoč dolarjev, enega za 500 in tri po 100. Zdaj pa ne more nikjer menjati bankovcev in mora biti lačen in žejen pri vsem svojem bogastvu. « * * žorž Bender, vodja republikancev v Cuyahoga okraju, je ukazal svojim vardnim Voditeljem, da nabirajo podpisne pole za župana Burtona. To pomeni, da je Burton 100% republikanec in ne "neodvisen," kakor je trdi! pri prvih dveh kampanjah. Naj-brže je Burton prepričan, da ne bo več v kalnem ribaril in se more zdaj zanesti edino le še na republikansko stranko. K « V Columbusu, O. sta se poročila 85 letni Ellis Hawkins in 80 letna Mrs. Bigler. Poročilo ne pove, kje bosta uživala svoje medene tedne. Mnogo sreče želimo "mlademu" paru., smo imeli en dan zase, da se od-počijemo iz potovanja po štajerskem. Začeli smo se pripravljati za našo drugo turo, katera se je pričela 26. julija, na dan sv. Ane, pod okriljem Slovenske ženske zveze. Kakor na prvem potovanju, smo se tudi na drugem vsi udeležili izleta, kajti naša želja je bila vse videti in doživeti v času, ki je bilo odmerjeno za naše bivanje v Evropi. Ker sem vse doživljaje tega izleta že opisala pred par tedni, radi tega bom preskočila ta del ter nadaljevala z našim potovanjem po Evropi. Še ko smo bili doma v Ameriki, smo se dogovorili, da ne bo naše potovanje veljalo samo Jugoslaviji, ampak tudi izven mej naše domovine. Naša želja je vedno bila videti na lastne oči, kako se imajo narodi po Evropi, o katerih smo toliko čitali, zlasti v preteklih mesecih, predno smo se podali na pot. Z eno besedo, naš namen je bil potovati kar naprej, dokler se bo dalo in dokler se ne bomo naveličali večnega romanja. šli smo torej k "Putniku," ki je potovalna agencija v Ljubljani ter tam razložili naš cilj potovanja. Tu smo si preskrbeli vozne listke za nas štiri in vse potrebne, informacije, katere so tako važne za." vsakega potnika, ki nima topoglednih izkušenj. Dne 8. avgusta se ob eni popoldne odpeljemo iz Ljubljane proti Gradcu, ki ni daleč od jugoslovanske meje. Gradec (Graz) je znano kot zgodovinsko mesto, katero je igralo mnogokrat važno politično vlogo. Mesto ima kakih 200,000 prebivalcev. Gradec je popolnoma nemško mesto. Pred preobratom je spadal Gradec k Avstriji ter je eno prvih mest,, ki je. razobesilo kljukasti križ, simbol Hitlerjeve oblasti, čeprav prebiva v Gradcu večje število Slovencev, pia govore ti med seboj le nemško. Navadili so se tega in pa ker pač žive v nemški državi. Ob pol šestih popoldne smo se pripeljali v Gradec. Kolodvor je zelo velik in moderen ter ima pod zemljo restavrante, informacijske urade in vse drugo. Promet je tu ves drugače kot v Jugoslaviji. Tako smo, na primer, opazili, da imajo postrežčki svoje vozičke na motor in postrež-ček kar hitro prepelje prtljago, kamor je potreba. V Jugoslaviji morajo postrežčki riniti te vozičke z rokami, navadno sta po dva, eden spredaj, drugi zadej. železniški uradniki imajo krasne uniforme, z kljukastim križem na rokavih. Pred postajo smo videli korakati mimo oddelek vojakov v temnozelenih uniformah. Zdeli so se nam nekako prevzetni, da se zavedajo svoje moči. Naselili smo se v Weitzer hotelu, ki je bolj v sredini mesta. Potem smo si šli ogl.edat mesto, da vidimo, koliko je v mestu iz-premembe v zadnjih enajstih letih, kar nisem bila tukaj. Kmalu pridemo na Hitlerjev trg, prej trg Franc Jožefa, in tu vidimo na tisoče mladih deklet, ki so se zbirale od vseh krajev Avstrije in Nemčije, da bodo imele skupni sestanek. Pele so novo nemško himno Hitlerju na čast. Začelo je deževati, toda dekleta se niso ustrašila, ampak so pela kar naprej. Nam se je zdelo vse preveč pretirano in od dobrih prijateljev smo pozneje zvedeli, da niso vsi ljudje tako navdušeni za Hitlerja, le neizkušena mladina bi šla v ogenj zanj. Gledamo dalje, da vidimo, če je tam še tisti Turek, ki je nekdaj čez okno visel. Ima svojo zgqfdbvino zfa seboj. Kakor so mi pravili, imajo tega Turka iz mavca še vedno na istem mestu kot pred več sto leti v spomin na dogodek, ko so Turki jedli v tej ski vojaki in začeli streljati nanje. Eden izmed Turkov je pogledal skozi okno, da bi videl kaj je. In od tistega časa so imeli soho Turka, ki je gledali skozi okno v tretjem nadstropju. Ker je bilo že pozno, smo se podali nazaj v hotel, saj smo imeli še drugi dan na razpolago, da si mesto ogledamo. Drugi dan smo si najeli avto in povedali vozniku, da si želimo gledati Nebeško jezero (Himmel Teich). To je jezero z malim otokom. Na otoku dobiš lahko razna okrepčila. Tu je zlasti lepo ponoči, ker je vse razsvetljeno z električnimi lučmi. Na otoku svira godba in po vodi se pre-peljujejo ljudje v malih čolnič-kih in prepevajo mične pesmice. Zdi se ti, da sediš v paradižu, tako je diven ta kraj. Potem smo se peljali na hrib sredi mesta, takozvani Schloss-berg. Na hrib se lahko pride na tri načine in sicer peš, z električno spenjačo ali dvigalom, ali z ivtom. Pred enajstimi leti smo ie peljali z dvigalom, zdaj smo pa rekli, da se peljemo z avtom. Po raznih ovinkih smo se pripeljali na vrh. Z vrha se ti nudi krasen razgled po mestu. Občudovali smo mogočen stolp na hribu, na katerem je ogromna jra, ki je kazalec časa za vse mesto. Na hribu je tudi restavracija, kjer lahko dobiš fino jedačo in pijačo. Tu imajo tudi gledališče na prostem, kamor ljudje radi zahajajo v poletnem času. Bili smo tukaj ravno ob času, ko je imel eden igralcev svojo izkuš-ije. Govoril je tako z navduše-ljem, kot bi imel pred seboj pol-ie sedeže. Pa tudi to, da je udaril dež, igralca ni motilo in je ladaljeval do konca, čeprav je >il ves premočen. Ko smo odšli s hriba, smo si ogledali še muzej, ki je bil nekoč last avstrijskega presto} o-laslednika Franca Ferdinanda in kjer so še vedno shranjene njegove dragocenosti. Ogledali smo si stolno cerkev sv. Egidija, 'd je na poseben način poslikana snctraj. Ogledali smo si kip Franc Jožefa, dvor nemškega conzula in staro trdnjavo, kjer o nekdaj streljali vohune. Obiskali smo tudi go. Lehman na Humboldt cesti, ki je teta Mrs. Frank Wedic iz Jolieta, ki nas je zelo prijazno sprejela. Njen soprog je bil svoječasjno glavar tega mesta. Popoldne smo jbiskali kamnoseško delavnico Johana Franc, ki ima obširno obrt in veliko število kamnosekov zaposlenih. Dalje smo obiskali sestrično mojega očeta in njeno družino. Tukaj so nam povedali, da v mestu ni niti enega Žida več, ker so vsi ubežali pred Hitlerjem. Videli smo, da imajo v zasebnih stanovanjih kot po trgovinah obešene slike Hitlerja, tako tudi po hotelih, gostilnah in restavracijah. Slike se lahko dobi zastonj, da se ne more nihče izgovarjati, da si je ne more nabaviti. Po trgovinah smo videli napise v nemškem jeziku: "Mi nismo židje." Toliko navdušenja niti na Nemškem nisem opazila !" miJončno? No,' končno je bil "Tako_,v>> več^S'6 12 S°be in ni je bil° kaif S*? Pa se v kratkem P°" So kof Y Prvi ali pa C'Jo kot polna luna " namreč da- "Kaj?" "Da ne smem več k njej. Ne-ummca! Si domišljuje, da sme take^a moža vzeti, ki ima lase UU Kiavii Ali ni to bedasto ?" "Hm —!" "Ni treba prav nič hmati, sir! Če se ženska moži, ji je pač lahko čisto vseeno, ali ima njen mož lastne lase na glavi ali pa lasuljo, če se ne motim, še celo čast-nejša je lasulja, ker stane denar, lasje pa čisto sami zrastejo in zastonj!" "Torej pa dajte, da vam bodo zrastli, Sam!" "Pojdite k vragu, predragi sir! Tolažbe iščem pri vas v svoji nesrečni ljubezni in v težavah ženitvanjskih, vi pa me imate za norca! želel bi vam, da bi tudi vi imeli lasuljo mesto las na glavi, Pa da bi vam lasulja kje obvisela in da bi vas kaka rdeča vdova vrgla skozi vrata —. Srečno!" yes jezen je odhitel. ( Sam!" sem klical za njim. "Kaj je?" se je obrnil. Nekaj bi vas še rad vprašal." No_j" "Kje pa je?„ Kdo?" "VrnUU0Va 0bleka?" Sem ji jo! Je nočem Od nje ŽP J da mi bo ^ "e! Sem misli1' da jo bom pri *Vat?vsko obleko, svatbo ne b o JT 1 n°8il Pa S dinič! Zato tud\ s7nt° ^ tU" Howgh!" ""»nje nočem. Tako se je končal ljubezenski roman mojega malega Sata t meseca ^ P°^ega Nesrečna ljubezen pa dobre-mu Sam m prav ni. |kode na_ Sari, ^alu je bil sPet stari rtam' vdobre volje, šegav in hu-a°musen kakor prej, ko še ni bi o Kliuna aje. Priznal mi je ce-o da je l.e prijetno, če je človek takole svoboden, neodvisen mladenič in nikdar več ne bo zagnal svoje stare, zakrpane suknje nekam za grmovje, kajti »oljša da je in udobnejša ko vse suknje vseh indijanskih krd|ja-in strojaric. Zgodilo se je torej, kakor sem napovedal. Sam — pa oženjen, to ni šlo vkup. Tisti dan sem kakor običajno obedoval z Inču čuno in Winne-touom. Winnetou je po obedu odšel. Tudi jaz sem mislil oditi, pa je zasukal poglavar besedo na Sa-mov doživljaj s Kliuna ajo. Ostal sem in mu pripovedoval o Samovem svatovanju. šaljivi pogovor pa je dobil za mene na mah zelo resno lice, ko me je poglavar iznenada vprašal, kako sodim o zakonih med belimi in Indijankami. Zaslutil sem, kam meri. "Kaj misli moj mladi brat Old Shatterhand? Ali je tak zakon dober ali slab?" Oidkrito rriu svojega mnenja nisem smel povedati. Bi ga bil razžalil. Pa bi me tudi ne bil razumel. Toda s poudarkom sem odgovoril: "Ako se Indijanka pokristjani in Če skleneta zakon pred duhovnikom, ne more biti nič slabega ia njem." "Moj beli brat bi torej nikdar ne poročil Indij anke, kakoršna je?" "Ne." "Ali se je težko pokristjani-ti?" "Prav nič." "Ali sme taka žena še spoštovati svojega očeta, čeprav ni kristjan?" "Da. Krščanska vera zahteva od otrok, da morajo brezpogojno spoštovati in ljubiti svoje stariše." "Kako ženo bi moj mladi beli brat rajši imel, belo ali rdečo?" , Sitno vprašanje —! Vedel sem, odkod prihaja —. Da je Winnetou govoril z oče-;om, njega pa da je poslala njegova sestra. šlo je za da ali ne. Ali sem smel odkloniti —? In reči, da In-dijanke ne morem poročiti —? Ne! Zelo bi jih bil užalil, te dobre ljudi. Zato sem odgovoril: "To se ne da tako lahko reči. Zakonska zveza je in mora biti zadeva srca. Zakon se mora skleniti iz ljubezni. Kadar pa govori srce, ga človek uboga, pa naj si bo dekle kakršnekoli barve. Pred velikim dobrim Duhom so vsi ljudje enaki, in tisti, ki so drug za drugega ustvarjeni in drug drugemu odločeni tisti se bodo tudi našli." "Howgh —! Našli se bodo, če so drug drugemu odločeni! Moj brat je čisto prav povedal. Saj vedno govori prav in dobro!" Kočljivi pogovor je bil pri kraju. In upal sem, da se je dobro končal za mene. Da bi se morala Indijanka prej pokristjaniti, preden bi se poročila z belim, to sem namenoma zelo poudaril. Privoščil sem lepi Nšo či najboljšega in naj-plemenitejšega rdečega poglavarja in bojevnika, sam pa nisem prišel na divji zapad, da bi si poiskal rdeče dekle za ženo. Saj niti na belo dekle še nikdar nisem mislil. Nameni, ki sem jih imel s svojim življenjem, so vob-če izključevali vsako ženitev. Toda posledice mojega pogovora z Inču čuno so bile vse drugačne, nego sem si mislil. —. V. NAZAJ NA VZHOD Dan po tistem kočljivem pogovoru je prišel Inču čuna po mene in me je peljal v prvo nadstropje puebla, kjer še nikdar nisem bil. In tam je ležalo v mračni sobi naše merilno orodje. • "Poglej tele reči pa povej, ali morebiti česa manjka!" mi je rekel. Pregledal sem orodje. Ničesar ni manjkalo. Tudi poškodbe so bile malenkostne, sam sem jih lahko popravil. "Tele reči so bile za nas medicina," je pravil. "Zato smo jih tako skrbno shranili. Moj mladi beli brat naj si jih vzame Njegova last so!" (Dalje prihodnjič.) Loški izlet Cleveland, O.—Sicer to ni vabilo na loški izlet, ker se je ta že vršil na 2. julija. Toda je dobro, da zvedo o njem tisti člani, kateri se niso udeležili in pa splošna javnost. Izlet se je vršil pri Mavkoto-vih bratih v North Madison, ki so člani društva Ložka dolina. Torej Ložani ali Jezerci. Da je bil izlet prava loška stvar, smo njih farme prekrstili v starotr-ško Ulako, pa če jima je prav ali pa ne. To pa zato, ker so vsi iz loške doline hodili v šolo v Stari trg pod Ulako. Jezerci so imeli svojo šolo, učitelj je bil pa vseeno izpod Ulake. Na do-tični Ulaki je deroča voda. Lo-žanje smo lovili rake, Starotr-žani žabe, vsi drugi pa ribe. Na Ulaki je tudi orjaško drevo, par tisoč let staro, kajti njegove veje so popolnoma vodoravne, po katerih so naši predniki ali predjamski ljudje skakali. Kot mi je Mavko povedal, so na sredi debla še celo dino-zaurova jajca. Pod tem orjaškim drevesom se je vsa stvar vršila. Pevski zbor pod vodstvom Mr. Sterle-ta je že popolnoma izvežban, če pa malo grla zabelijo, je pa več kot stoprocentno. Blaž Ha-ce ima svojo harmoniko popolnoma pod kontrolo, kajti ne samo, da je*vse plesalo na njegove takte, še celo zamorec, ki so v njega žogo metali, je poskakoval. Da je bilo pri Ložanih prijetno, nam je priča Mavkotova ulaka, ker se je celo ona gun-cala. Kadar se zopet zberemo na MavkotoVih farmah, naj gledata, da bosta dan pretegni-!a vsaj za tri dni skupaj. Društvo Ložka dolina se zahvaljuje vsem posetnikom izleta ter smo trdino prepričani, da je bil vsak zadovoljen z vsem ter se priporočamo še za drugič. Ložan. ZAHVALA Čestitam in se veselim! Cleveland, O. — Na finančno poročilo slovenske posojilnice si štejem v dolžnost, da kot predsednik slovenske trgovske North American banke čestitam napredku slovenske posojilnice, St. Clair Savings, and Loan Co. Tega poročila se veselim, ker lahko pričakujem tudi za banko boljšega napredka. Veselim se, ker vidim, da se vrača zaupanje naroda do naših finančnih ustanov. Obe ustanovi obstojati iz enega in istega naroda. Obe sta potre-oni, obe lahko vzdržujemo, ker las je dovolj. Veselim se tudi radi tega, ker sem bil pri ustanovitvi eden prvih, rama ob rami pokojnemu Pavel Schnellerju, ko smo začeli polagati po desetakih za ustano-/itev slovenske posojilnice. Kakor sem se že enkrat izrazil, je namen, da vodstvo slovenske banke roka v roki sodeluje z vodstvom slovenske posojilnice. V ta namen se v imenu direktorjev naše slovenske banke obra-5am do direktorija slovenske posojilnice, da bi ista začela poslovati z čekovnim prometom z našo slovensko banko, kar bi se smelo pričakovati potem, ko smo vsi odvisni le od slovenskega naroda. Naša slovenska banka bo nudila vse ugodnosti v postrežbi čekovnega prometa slovenski posojilnici. Na ta način zares pokažemo, da smo slovenski narod in da se kot taki zavedamo gesla: svoji k svojim. želim še lepšega napredka, tako posojilnici kot naši banki, ki jo radi trgovskih odnošajev neobhodno potrebujemo. .Finančno poročilo naše trgovske banke bo priobčeno v kratkem. Anton Grdina, predsednik North Ame-can banke. --o-- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE V dolžnost si štejeva, da se tem potom iskreno zahvaliva našim dragim prijateljem, ki so nama priredili dne 24. junija tako lepo iznenadenje (surprise party) za najino 25-let-nico skupnega zakonskega življenja. Mr. Louis Ogrinc nas je povabil na svoj dom na godova-nje. Že tam smo se dobro imeli. Ko pa pridemo domov pa kar iznenada zagledava pred seboj številne naše prijatelje, ki so se zbrali nama v počast. Noge so se zašibile, glas se je tresel in v očeh je postalo vlažno nama ob tem. Dragi prijatelji! Sprejmite najino srčno zahvalo za prireditev in za lep dar, ki priča o vaših prijateljskih srcih. Ostalo nama bo vse v najlepšem spominu skozi vse dni najinega življenja. Zahvalo izrekava Mrs. Antoniji Ogrinc, ki se je trudila in hodila vabit. Hvala kuharicam: Mrs. Bratina, Mrs. Sti-mac, Mrs. Vinko Godina, Mrs. \rh in Mrs. A. Ogrinc, ki so vse tako okusno spekle in pripravile. Dalje izrekava glsboko zahvalo sledečim: Mr. in Mrs. Joe Ogrinc, Mr. in Mrs. Louis Ogrinc, Mr. in Mrs. Dolgan, Mr. in Mrs. Torkar, Mr. in Mrs. Stimec, Mr. in Mrs. Tony Arh, Mr. in Mrs. Bratina, Mr. in Mrs. John Bartol, Mr. in Mrs. Sabec, Mr. in Mrs. Budnar, Mr. in Mrs. Kališek, Mr. in Mrs. Bratus, Mr. in Mrs. Strle, Mr. in Mrs. Wesel, Mr. in Mrs. Klinek, Mr. in Mrs. Barbish, Mr. in Mrs. Joe Modic, Mr. in Mrs. Tony Bartol, Mr. in Mrs. Joe Planine, Mr. in Mrs. Fred Vidmar, Mr. in Mrs. Joe RUSs> Mr. in Mrs. Louis Arh, Mr. in Mrs. Frank Bartol, Mr. in Mrs. Zakrajsek, Mr. in Mrs. Zimerman, Mr. in Mrs. Florjancic, Mr. in Mrs. Siskar, Mr. in Mrs. Valencic, Mr. in Mrs. Jenko, Mr. in Mrs. Benca, Mr. in Mrs. Nick Had-yen, Mr. in Mrs. Zaletal, Mrs. Frances Sajovec, Mr. in Mrs. Matt Kraitz, Mr. in Mrs. Pav-lin, Mr. in Mrs. Krže, Mr. in Mrs. Dolinar, Mr. in Mrs. Kor-dish, Mr. in Mrs. Znidaršič, Mr. in Mrs. J. Lokar, Mr. in Mrs. Godina, Mr. in Mrs. Vidmar, Miss Rose Kordish, Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Sivec, Mr. in Mrs. Prah, Mr. in Mrs. Slcok, Mrs. Louise Marash in Mr. in Mrs. Franc. Ponovno hvala vsem za vse! Mr. in Mrs. Louis Bartel, 16210 Huntmere Ave. ZAHVALA OBČINSTVU la izgovora, da nima časa, pač pa je z veseljem delala za Društveni dom in za razglašanje Slovenske ženske zveze. Vsa čast in hvala pa najmlajšima udeležencema, ki sta stregla pri otvoritvi in to sta Charley Sezon ter Alice Marie Kaušek. S pozdravom, Mrs. J. Klein. Dr. Rajko Ložar: Rimsko mesto Emona Malo pozna sem z zahvalo, pa boljši pozno ko nič. Zaposlena z prodajanjem moje sreče na dan otvoritve prizidka Društvenega doma, sem tako-rekoč zamudila osebno spregovoriti par besed v zahvalo vsem onim, kateri ste mi pomagali do uspeha, da sem dosegla čast odpreti vrata novega prizidka Društvenega doma v Euclidu in to v imenu Slovenske ženske zveze, največje slovenske ženske organizacije v Ameriki. Ob tej priliki apeliram na vse one, katere še niste članice te organizacije, da s ponosom pristopite, ker v resnici so zavedne in napredne Slovenke in pripravljene pomagati v vsaki potrebi. Obenem se zahvalim vsem za tako lepo udeležbo. Srce mi je rajalo gledati sem in tje, tu-veseli smehljaji, tam važni pogovori, tu pa tam naša mladina, vsa presenečena od kod vsi ti ljudje. Upam, da jim ta dan ostane v spominu za vedno. Hvaležna sem Mr. F. Rupertu za izdelan ključ, kateri mi ostane za spomin do konca življenja. Najlepša hvala Mrs. F. Rupert za njeno naklonjenost. Pri vsaki priložnosti mi je priskočila na pomoč. Ko sem obiskovala posamezne podružnice, ni ime- Koliko in kakšno Emono poznamo? Doslej je znana približno polovica Emonske naselbine, namreč njen južni del, ki se nahaja v glavnem na Mir ju. Ni nam pa znana v isti meri severna polovica mestne notranjščine, ležeča v Gradišču, in ker domnevamo nekje v tem okolišu tudi mestni trg ali forum, je tudi forum začasno še neznan, skupno s tem-plom glavnega mestnega božanstva, z mestno hišo, s tržnico, baziliko in podobnimi mestnimi poslopji. Ali gotovo se je marsikaj nahajalo tudi zunaj mestnega obzidja, extra muros. Razne prezidave v času srednjeveške Ljubljane so vzrok, da je naše znanje v tem pogledu pomanjkljivo. Hišna insula je obsegala ali eno samo hišo ali pa več hiš. Emonska hiša se je po pričevanju Schmidovega izkopavanja v nekaterih insulah držala tipa pompejanske hiše s peristilom, to je dvorišča s stebriščem, ki je nekako središče to>e zgradbe. Drugod pa že v starejšem času najdemo mno-gostanovanjske insule oziroma hiše. Pravih analogij med E-mono in Pompei pa ni. Kar se stanovanjskega vprašanja tiče, ga lahko označimo tako, da v starejši dobi sorazmerno prevladujejo v hišah dvorišča, to je neizrabljen prostor. V kes-nejših stoletjih so večino dvorišč adaptirali v stanovanja oziroma v prostore, prvotno velika stanovanja so pa razdelili v več stanovanj. V umetniškem ali arhitektonskem oziru v Emoni ni čudežev, je pa tudi treba podčrtati dejstvo, da se ni nič storilo, da bi dobili primer hiše, kakor je vsaj približno bil. Hiše so bile opremljene z dobro ozvedeno kanalizacijo. Vodo so dobivali Emončani večidel iz vodnjakov, ki so se nahajali ali na dvoriščih ali na cestah, deloma pa iz vodovoda. Prostori, potrebni za gospodinjstvo, so obsegali kuhinje, jedilnice in shrambe; v stanovanjskih prostorih imamo predvsem spalnice, dnevne sobe in kopalnice. V najstarejši dobi Emona ne pozna segrevanja prostorov z vročim zrakom; šele v 3. in 4. stol. so večino stanovanjskih prostorov in kopalnic opremili z rimsko centralno kurjavo. Tla stanovanjskih prostorov kažejo često mozaik, stene pa ali oblogo boljšega kanina ali slikarije. V nekaterih hišah so se nahajale delavnice ter izrecni gospodarski prostori. Naravno tudi ni manjkalo hišnih kapelic. Gospodarsko in socialno strukturo Emone določajo trije stanovi: obrtnik, trgovec in kmetovalec. V Emoni so imeli več kovačev, steklarja, zlatarja, barvarja, slašičarja, peka, lončarja in še razne druge obrtnike. Omenjajo se v napisih tudi stanovska zastopstva posameznih obrtnih panog (collegium naviculariorum — brodarji itd.) Tudi trgovski stan je bil zastopan. Mnogo boljših predmetov, lei so jih dali emonski grobovi, so očivi-den import iz tujih dežel, znamenje, da so trgovske zveze s tujino cvetele. Trgovina se je •ra-fcen kopne poti posluževala zlasti vodne in Ljubljanica je tu imela važno vlogo. Kmetij-.stvo v Emoni je bilo po vsej .priliki na stopnji vrtnarskega ali domačega obdelovanja zemlje in. nemara obstoji tradici- ja med njim pa med krakovskimi in trnovskimi vrtnarji. Duhovna kultura stare Emone nam je deloma znana. Verstvo je bilo zastopano predvsem z oficielnimi rimskimi božanstvi, tako imenovanimi ka-pitolinskim bogov, ali ker ne poznamo foruma, tud o njih ne vemo nič podrobnejšega. Poleg njih pa so Emonci častili še tudi druga božanstva, med katerimi nahajamo zlasti nekatera avtohtona, domača »božanstva (Aequorna, Adsalluta itd.), katerih češčenje in imena segajo v predrimske čase. Umetnost je tudi imela kos svojega zatočišča v Emoni, čeprav se njeni izdelki ne dado primerjati s klasično rimskimi. Znana je bronasta statua mladega Rimljana v togi ali marmorna portretna glava Rimljana. Bogato je cvetela tudi umetna obrt, predvsem lončarstvo, steklarstvo, zlatarstvo in okrasna obrt. Stenske slikarije spadajo prav tako sem, enako pa tudi tedanje kamno-seštvo. Spomeniki, ki nam to ponazarjajo, pa izvirajo povečini iz emonskih grobov in ne iz emonskih hiš. Za zabavo so skrbela v rimskih mestih gledališča; ali je obstojalo tudi v Emoni, ne vemo. Doberšen del verskega življenja starih je v zvezi s kultom umrlih. Svoje ranjke so Emonci po zgledu italskih in rimskih mest pokopavali ob glavnih cestah, vodečih iz mesta. Rimske grobove iz Emone so našli predvsem ob Dunajski cesti, počenši od kavarne Zvezda na Kongresnem trgu do cerkve sv. Krištofa, dalje na Karlovški in Dolenski cesti ter končno ob Tržaški cesti. V prvih dveh stoletjih po Kr. so mrliče sežigali, a že proti koncu 2. stol. po Kr. se je razširila navada pokopavanja mrli-čev. Zato so mala kamnita ko-ritca, ki so jih bili dotlej uporabljali, nadomestili z velikimi kamnitimi krstami, sarkofagi. Mrličem so dajali v grob najrazličnejše predmete, kot denar, posodje od najfinejše do najslabše vrste, bronasto, lončeno in stekleno, okras, orožje itd. O materialni kulturi starih Emoncev se poučimo prav iz ostaline, ki nam jo nudijo leto za letom na dan prihajajoči grobovi. Prebivalstvo stare Emone Kar se prebivalstva stare Emone tiče, ne smemo misliti, da je bil to vseskozi novo do-seljen romansko italski živelj. Jedro je bilo predrimsko, počasi pa se je ta živelj romanizi-al ne le v imenih, temveč tudi v navadah in mišljenju. Ime mesta samo ni rimskega izvora, temveč pripada po vsej priliki enemu izmed ilirsko-traških jezikovno - etnoloških kompleksov, Istotako je nespametno mišljenje, da nas rimska Emona nič ne more zanimati, ker je pač rimska. Emona je bila po svojem prebivalstvu- v veliki meri avtohtona in se nas ravno tako tiče kakor kaka druga doba naše zgodovine in predzgodovine. * * * Ljubljana ima v Emoni častitljivo predhodnico. Vendar se pa tega premalo zavedamo. Ne bo več dolgo, ko bo gradbena delavnost na Mir ju uničila še poslednje ostanke stare E-mone. In dočim bi v vsakem drugem mestu to pravočasno preprečili s tem, da bi zidgnje na takem svetu prepovedali in starine konservirali, pa bomo o Emoni kmalu čitali samo še iz knjig in spisov. Kar niso tedaj napravile številne vojne vihre, ogenj in Atila, ki jih je na svojih tleh, to bo napravila moderna Ljubljana. ZA OBRAMBO PROTI BOMBAM Varšava, Poljska. — Poljska vlada je izdala ukaz, da mora imeti do 1. septembra vsaka hiša na Poljskem napravljen varnostni predel, ki bo varoval stanovalce pred napadi iz zraka. Posebna komisija bo napravila načrte za te naprave. -o- FILMANI OGNJEGASCI Boston, Mass. — Ognjegasni oddelek v tem mestu je odredil, da bodo pri vsakem večjem ognju snemali govoreči film. Tako se bo potem lahko videlo in slišalo, kako se obnašajo ognje-gasci pri delu in če se dovolj po-žurijo. IZ DOMOVINE Celih 80 let je živel kakor ženska.—V Derventi je umrla 80-letna "starka" Persa Cerič. Njena smrt je v Derventi izzvala pravo senzacijo. Ženske, ki so pripravljale vse potrebno za pogreb, so opazile, da pokojna "Persa" ni bila ženska, ampak moški. Persa Cerič je služila celih dvajset let kot "kuharica" pri derventski orožniški postaji. Bila je v kuharskih umetnostih izborno podkovana. Nihče nikdar ni dvomil, da Persa ne bi bila ženska. Zdaj pa je prišla resnica na dan. Cerič je 80 let živel preoblečen v žensko. Edini "pametni" osel.—Mlekar Junus Arif iz vasi Dubove pri Peči ima osla, ki natančno ve za hišo vsakega gospodarja, kateremu Arif dovaža mleko. Vsako jutro Arif pripelje svojega osla v mesto, potem pa ga pusti, osel pa gre sam lepo od hiše do hiše. Kakor na povelje se ustavi pred hišo, v kateri stanuje Arifov klient; gospodar stopi iz hiše, odpre čep na posodi ter si natoči toliko mleka, kolikor ga mora dobiti vsako jutro po pogodbi. Cim pa pipo spet zapre, osel potegne in koraca do prihodnje hiše. Ko pa obide vseh dvanajst hiš (tolikim gospodarjem namreč Arif prodaja mleko), pa se poda na "dogovorjeno mesto," kjer ga že čaka Arif. Pojedel je 3,000 dinarjev v bankovcih po 500 dinarjev svinjaski trgovec Cvetko Ne-deljkovič iz Sašincev pri Srem-eki Mitrovici. Nedeljkovič je pred kratkim naparavil imenitno kupčijo, pa jo je hotel proslaviti, zato se je odpravil kro-kat. Krokal je in krokal in ko se ga je pijača dobro prijela, je postal "veličasten:" najprej je godcem plačal nekaj tisoč dinarjev, potem pa je kar na lepem iz dobro rejene listnic", izvlekel bankovec za 500 dinarjev ter ga začel žvečiti. Ko ga je pojedel, je iz listnice izvlekel še drugega in nato še štiri. Ko je tako sežvečil šest bankovcev po 500 dinarjev, si je zavihal brke in odšel iz kavarne. V teh težkih časih, ko revež gleda na vsak dinar, kako bi ga boljše obrnil, bi jih take sorte krokar zaslužil nekaj prav gorkih. PROTI DELU ŽENSK Northampton, Mass. — župan v tem mestu je pozval omožene ženske, ki so uslužbene v mestni hiši, da delo puste, ali pa dajo svoj zaslužek v relifni sklad. MALI OGLASI Odda se stanovanje 4 sobe in kopališče. Vprašajte na 1110 E. 64th St. (159) Avto naprodaj Proda se 1937 Pontiac, 2 door sedan. Cena je samo $450. Vprašajte na 435 E. 160th St. (160) Zanesljiv oženjen moški, v starosti 25 do 35 let, z avtom, se išče za važno pozicijo. $30 na teden in provizijo. Pišite za razgovor. G. R. DeCuccio, Room 281, 13501 Euclid Ave., Cleveland, O. (JL61) Avto naprodaj Proda se 1937 Pontiac, 2 door sedan. Cena je samo $450, tudi dve sobi se odajo. Vprašajte na 435 E. l-60th St. (160) ROMAN UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI DR. WARGA, D. M. 15603 Waterloo Road Kmetovo poslopje KEnmore 0067 nik gre za njim. Starček ga je odvede} po stopnicah v kuhinjo. Tam se je na hajal v kotu ogromen štedilnik iz katerega je vodila široka železna cev k stropu. Orožnik pristopi ter udari s sabljo parkrat po dimniku. —Hej, Mihajlo Bakunjin! — vzklikne on. Vse tiho. —Pridi dol! — Pokaži se lopov ! — reče orožnik. — Nič ti ne pomaga, našel sem te! Toda v dimniku se ni nič zganilo. Krčmar je naskrivaj upal, cla se je Bakunjinu posrečilo pobegniti. Toda orožnik je bil prepričan, da se nahaja nihilist še vedno v dimniku. —Ali slišiš, ali hočeš priti prostovoljno ? —Pridi ven, sicer te bom živega spekel. V dimniku se nekaj zgane, toda glasu ni bilo slišati. —Prinesi papirja, premoga, drv! — ukaže orožnik. Toda krčmar se ne gane. Sedaj dvigne orožnik svojo sabljo in udari z njo starčka po hrbtu. •—Hitro, lopov, — zakriči on, — sicer me boš spoznal! Krčmar se nagne in pograbi par kosov oglja in drv, ki se je nahajalo v kotu. Orožnik položi svojo sabljo na mizo ter začne kuriti. Predno je prižgal, je še enkrat zaklical: —Zadnjič te pozivam, Mihajlo Bakunjin, pridi dol in predaj se mi prostovoljno! Ako ne prideš tekom dveh minut iz svojega skrivališča, se boš zadušil v dimu! Model najnovejše ženske kopalne obleke. Ena mala cunjica, pa zadostuje. Take so te moderne Eve! Njegovo ime je Heinrich Himmler, največji zaupnik nemškega diktatorja Hitlerja, katerega, je slednji poslal na češko, da "kaznuje" Čehe, ker so puntajQ radi suž-njositi. Himmler je načelnik nemške tajne policije. Sedaj se zopet zasliši sumljiv ropot v dimniku. Krčmar začne mrmrati molitev. — Ne moli, temveč pomagaj mi! Orožnik prižge papir, s katerim je podložil drva v peči. Kmalu je gorel ogenj. —Tako, — reče orožnik, — sedaj bomo čakali, kako dolgo bo gospod nihilist vzdržal v dimu! On si prižge svojo pipo. Nato sede mirno na klop in čaka na uspeh. Starček je padel na kolena in začel glasno moliti. Tudi Doruška se je sedaj prikazala. Takoj je spoznala, za kaj gre. Nesrečni Bakunjin se je skril v železno cev in se bo moral sedaj prikazati prisiljen vsled dima in ognja. Doruška pohiti v kot kuhinje, kjer je stal lonec z vodo, dvigne ga, ter se priplazi k peči. Predno je mogel orožnik preprečiti je izjila vodo na ogenj. Orožnik skoči in odrine deklico s pestjo. Nato poskusi nanovo zakuriti, kar se rrju je tudi posrečilo po nekaj minutah. Ogenj je bil vedno večji, v cevi, je bilo vedno več dima, — iz nje se je slišal vedno jači ropot. —Mislil sem, da je že pobegnil, — zašepeče starček svoji hčerki. — Toda on je še vedno tukaj in ne more ven. —Ne more? — vpraša Doruška. — Ali bi ne bilo mogoče, da se povzpe na streho? —Bilo bi mogoče, — odvrne krčmar, — ako ne bi bila cev zgoraj tako ozka. Moral se bo izročiti na milost in nemilost. —Moliva, oče, da napravi Bog čudež! Orožnik se je zopet začel raz-govarjati z Mihajlom Bakunji-nom ter ga pozival naj se prikaže. —Ali hočeš, da te živega spečem? Podaljšaj svdje življenje in četudi samo za nekaj mesecev. —V Petrogradu te bodo itak obesili! —Toda ako mi pomagaš, da zaslužim nagrado, boš vsaj storil dobro delo. Dobil bom namreč mnogo več, ako te vjamem živega, kot pa če te izročim mrtvega oblastim. V cevi je postajal ropot vedno Ff-va, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Iranjsko-Slovenska fll Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 4G. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 Članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAHOD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporna organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, rassne poSkenibc, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" all "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" ss plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisr član aH članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsak-', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 močnejši. Bilo je jasno, da si poskuša Bakunjin prebiti pot. —Samo da ne bi bila cev zgoraj tako ozka! — reče krčmar. — Potem bi bilo vse dobro. Nekaj minut pozneje se je nahajala v kuhinji četrta oseba. RdeČelasec je tiho prišel in obstal za krčmarjem in Doruško. Takoj je spoznal situacijo. Hitro potegne krčmarja na stran. —Kako bi lahko prišel na streho ! — vpraša. Krčmar mu opiše pot. — Ali nameravate dobro ali slabo proti Mihajlu Bakunjinu? — Neumnost, seveda dobro, Bakunjin je prijatelj naroda, oče vseh nesrečnežev. Videti hočem, kaj se da storiti! Ali imate sekiro? —Sekira se nahaja v gostilniški sobi. Rdečelašeč pokima ter odide. Kmalu je našel sekiro in šel po stopnicah na streho. Konečno je prišel do dimnika. Na spolzki strehi je težko hodil, vsak treinutek bi se lahko zvalil s strehe. NAZNANILO iN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in smo izgubili najdražji zaklad, ko je za vedno zatisnila svoje mile oči naša nadvse ljubljena in nikdar pozabljena soproga in blaga mati Mary Sodnikar ROJENA HREN Vedno Bogu udana je po dolgi mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo dne 19. maja 1939 v starosti 62 let. Rojena je bila v Domžalah. K večnemu počitku smo jo položili dne 22. maja 1939 po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, du se prisrčno zahvalimo Rev. Matija Jagru za številne obiske in podeljene sv. zakramento v njeni bolezni, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in ki so prišli pokojno pokropit in molit ob njeni'krsti. Prisrčna hvala naj velja vsem, ki so jo obiskovali v njeni bcleani, kakor tudi vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, posebno pa Mrs. Marian Konchan, Mi-. Joseph Hren, Mrs. Prances Sedlak, Mrs. Stephie Kozorog in Mrs. Pauline Birk in vsem drugim za vse, kar so nam dobrega storili. Iskrena hvala tudi vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Naša prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci v zadnji pozdrav pokojni in sicer: bratu Mr. in Mrs. Joseph Hren in hči, Mr. in Mrs. John Osredkar, Mr. in Mrs. Mati Konchan, W. 14th St., Mr. in Mrs. Jos. Konchan, W. 14th St., družina Mr. in Mrs. Michael Klemenčifc, Mr. in Mrs. Marty in Dorothy Uranker, Mr. Martin Antončič Family, družina Anton Grdina, Mr. in Mrs. Prank Modic Sr., E. 67th St., Mr. in Mrs Prank (Teeno) Modic Jr., Mr. in Mrs. Laddie Pujz-dar in Mr. John Pujzdar, Mr. in Mrs. Anton Tanko, Glass Ave., družina Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Norwood Rd„ Mr. in Mrs. Scott and Family, Mr. in Mrs. M. S. Beros, McHenry's Inc., Graphite Bronze Employees in Depts. 90-91, društvo sv. Marije Magdalene St. 162 KSKJ., Nationality Radio Association, Czech-Polish-Croatian-Slovak-Slovene, Miss Joyce aorshe, Mr. vatro Grill, Mr. John Renko, Mr. John Steblaj, Mr. Stanley Bergoch, Mr. Matt Debevec, Mr. Tony Stritof, Mr. Bill Sitter, Mr. Lad. Brantl, Mr. John Brunskol, Mr. Anton Šabec, Mr. Laddie Debevec; Mary Gallagher, Julia Pobiega, Jean Liles, Anne Hasek, Josephine Lenarčič, Eva Grundy, Mathilde Krumbholtz, Dorothy Giaco, Lulu DeGarmo, Frank Zagar, Albert Hardy. Globoko hvaležni se iskreno zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše: bratu Mr. in Mrs. Frank Hren in družina, Ely, Minn., bratu Mr. in Mrs. Joseph Hren in Anna, Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič, Mr. in Mrs. Frank Ludvik. Miss Stephana Osredkar, Mr. in Mrs. William Gordon, Mr. in Mrs. Rudy Konchan, Mr. in Mrs. Albert Kokely, Mr. Ludvik Miklaucich, Mr. in Mrs. Carl Samanich, Miss Agnes M. Klemenčič, Mr. in Mrs. Frank Perme Sr., Mr. in Mrs. Michael Sedlak, Mr. in Mrs. Jack Konjar, Mr. in Mrs. Jack Wiso-kay Family, Mr. in Mrs. ,J!os. Konchan, Evangeline Rd„ Mi-, in Mrs. Jerry Jerman, Mr. in Mrs. John Alich, Mr. Rudy Germ, Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Joseph Oražem in družina, Mr. in Mrs. Jos. Gardner, Mr. in Mrs. Matt Posenel družina, Mr. in Mrs. Jerry Brinovec, Mrs. Anna Brinovec, Mr. in Mrs. Anton Pavli, Mr. in Mrs. Blaž Papesh družina, Mi-. Fr. Gregorc, Mrs. Frances Modic, E. 64th St., Mrs. Apolonia Lončar, Mrs. Mary Pristov, Mr. in Mrs. Anton Strniša. Sr., Mr. in Mrs. Frank Opaskar, Mrs. Mary Klopčič, Mr. in Mrs. John Slapar, Mr. in Mrs. F. Narobe, Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, Mr. in Mrs. Anton Lužar in družina, E. 69th St.. Mr. in Mrs. Mike Zelle, Mi", in Mrs. Frank Modic Sr., E. 67th St., Miss Marie Zeitz. Mi'. Arthur Ward, Mr. in Mrs. Frank Pultz, Mr. in Mrs. Damjan Tomažin, Mr. in Mrs. Anton Skala, Mr. Bill Zivoder, Mr. in Mrs. Anton Smolic, Mr. in Mrs. John Skerl, Mr. in Mrs. Frank Skerl. Mr. in Mrs. Anthony Kozorog, Mrs. Frances Repar, Mrs. Mary Hochevar, Mr. in Mrs. Matt Dobrinic, Mi'. Victor Hočevar, Mr. in Mrs. Matt Laurich, Mr. in Mrs. John Per, Mr. Jos. A. Križman, Mr. Jos. Mostar, Mr. in Mrs. Jlos. Besenicar, Miss Kathryne Lawrence, Miss Theresa Sanders, Mi". James Comiskey, društvo Srca Marije (staro), Ženska Marijina Družba. Ravno tako tudi iskrena zahvala Mrs. Marian Cook in Mrs. Mary Zendar za dar v gotovini. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. Jtos. Konchan, W. 14th St., Mr. Jos. Konchan, Evangeline Rd„ Mi-. Frank Modic Jr. (Teeno), Mr. Frank Modic Sr., E. 67th St., Mr. Joe Danculovic, Mr. Jos. Birk, Mr. Martin Antončič, Mr. John Taucher, Mr. Anton Tanko. Nadalje se želimo prisrčno zahvaliti članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ., društva Srca Marije (staro) in Ženske Marijine Družbe, ki so prišle skupno molit ob krsti pokojne in ss udeležile svete maše in pogreba. Posebna lepa hvala pa nosilkam krste, ki so jo spremile in položile k večnemu počitku. Enako tudi iskrena hvala članicam Ženske Marijine Družbe, ki so darovale sveto obhajilo za pokojno. Prisrčno se želimo zahvaliti odboru in članstvu društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ., ki so v znak sožalja in v zadnji pozdrav prišli po seji v skupnem številu pokropit in molit ob krsti pokojne. Lepa hvala za poslano pismeno sožalje. Naša prisrčna zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Slučajno če se je kakšno ime pomotoma izpustilo, prosimo oprcščenja in se jim ravno tako prisrčno zahvaljujemo. Preljubl.iena soproga in mati, Bog Ti je uro odločil in morala si nas za vedno zapustiti. Bila si zvesta soproga in dobra, skrbna mati; v hvaležnosti se Te bomo spominjali v molitvi in Te ohranili v sladkem spominu. V globoki žalosti nad Tvojo veliko izgubo Ti želimo, da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Frank Sodnikar, soprog Anna in Mary, hčere Frank, sin; Marian, sinaha Anthony Fortuna in Anthony Osredkar, zeta Anthony Jr. in Dorothy, vnuka Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Joseph Hren in brata Frank Hren v Ely, Minn, in brata Andreja v New Vorku in številne druge sorodnike. Cleveland, Ohio, 11. julija 1939. i Oblak Furniture Co. TRGOVINA S Pohištvo in P. E. Foxworth, novi direktor tajne zvezne policije v New Yorku. Mladi mož je jako sposoben za svoj posel. On je odkril sleparije, katere je uganjal zvezni sodnik Manton, ki je bil te dni obsojen v 10-letni zapor. —Ničesar nisem videl! — odvrne rdačelasec, in če bi tudi videl, bodite prepričani, da vam ne bi ničesar povedal! —Jaz, vas bom. aretiral! —S tem mi boste napravili veliko uslugo. Saj itak ne vem, kje bom nocoj spal. —Sicer pa prihajam iz sibirskega rudnika. — Pazite se! — mu zagrozi orožnik. —Poslušajte, krčmar, naprej! Sedaj bova skupaj preiskala hišo. Krčmar se drhteč približa. Preiskala sta vse sobe, toda vse zaman. Nikjer ni bilo niti sledu o starem krošnjarju. —In vendar mora biti on tukaj ! — vzklikne orožnik. — Prepričan, sem da me ta prokleti krčmar vara. Toda vem, kako ga bom prisilil, da prizna. V neki sobi je našel Doruško, ki se je skrivoma vrnila. —Pridi sem, lepa Doruška! — reče on ter namigne deklici. Ko se je ta obotavljala, potegne on svoj revolver in vzklikne: —Ali slišiš, kaj ti ukazujem? —Sedaj se ne šalim, sedaj ne gre za ljubimkanje, sedaj je resna stvar. Doruška se približa. —Kaj želite od mene? — vpraša ona in prekriža roki na prsih. —Postavi se tja k zidu! Mlada deklica uboga, ker se je bala, da ne bi ta surovi človek mučil njenega očeta. —Tako —je ukazoval orožnik dalje — a sedaj iztegni roke. Deklica uboga. —-Kaj boste storili? — vpraša ona. —To boš takoj videla. Orožnik dvigne svoj revolver. —Krčmar, pridi sem! Starček ga uboga. —Ali še vedno tajiš, da ni Ba-kunjina v tvoji hiši? —Ni ga, gospod. —Ni ga? — odvrne orožnik. — škoda! Jaz sem namreč sklenil, da bom danes ustrelil človeka, — a jaz bi mnogo rajše ustrelil Bakunjina, kot tvojo hčerko. On nameri. Doruška je bila bleda, toda ničesar ni rekla. Krčmar se vrže orožniku pred noge. — Milost! —- vzklikne on. — Ne vzamite mi mojega edinega otroka — edino mojo srečo in moje edino solnce! —Tvoje solnce bo sedaj zašlo, — vzklikne orožnik. — Uničil bom sedaj tvojo srečo, ker si me že dovolj varal! —Ti trdiš, da Mihajla Bakunjina ni več v tvoji'hiši!? —Praviš, da ga nisi skril, toda jaz trdim, da Iažeš, in če takoj ne priznaš, bom streljal in ubil tvojega otroka! On dvigne revolver. —Da priznam!? — zamrmra krčmar. — Moj Bog, saj vendar ne morem dopustiti, da mi otrok umre — ne morem postati tako nesrečen. Velike znojne kaplje so se pojavile na njegovem čelu. —Aha,. sedaj govoriš drugače, stari! — vzklikne orožnik. — Govori hitro, kje se nahaja Miha j lo Bakunjin?! Sedaj skoči Doruška. —Oče! — vzklikne ona — ne govori niti besede! Naj umrem, prosim te! —Da umreš? — vpraša krčmar zlomljeno. — Potem bom ostal sam na tem svetu, sam jaz nesrečnež.... —Oče, rajše umreti, kot pa da postaneš izdajalec! —Ta lopov, ta orožnik, — nadaljuje mladenka odločno, — hoče samo zaslužiti svojo nagrado. —Nagrado! — vzklikne krčmar. — Jaz vam bom dal denarja, gospod orožnik, plačal vam bom sto rubljev — kaj pravim? dvesto — pet sto — tisoč rubljev. —To boš itak moral plačati, — se zasmeje orožnik — ako najdem Mihajla Bakunjina pri tebi, boš moral plačati, da te ne prijavim! —Hitro torej, povej, kje si skril Mihajla Bakunjina? —Štel bom do tri! —Ako clo tedaj ne boš povedal, bo- umrla tvoja hčerka. On dvigne revolver. Toda v tem trenutku se vrže starček med njega in njegovo žrtev. —Stoj! — vzklikne on — vse bom priznal! —Ali se nahaja Mihajlo Bakunjin v tvoji hiši ali ne? Nesrečnež se vrže orožniku pred noge. —Da, tukaj je! —Torej vendar! Vedel sem! Kje je? —Gospod, — odvrne krčmar drhteč, ■— on se nahaja v dimniku. —Torej v dimniku! — vzklikne orožnik. — To je priljubljeno skrivališče sibirskih beguncev. Toda mi bomo tega pa izgnali od tam. Odvedi me tja lopov. —Oče, oče, kaj si storil? — vzklikne Doruška. — Izdal si na.jplemenitejšega človeka Rusije, sedaj smo prokleti. Naša hiša bo propadla, preziram bomo, izogibali se nas bodo vsi pošteni ljudje. —On je velik, velik, on hoče osvoboditi narod jarma! Kaj si storil, oče! —Izdal si Mihajla Bakunjina! Oh, oče, ko bi bil rajše pustil, da umrem! Rada bi žrtvovala svoje življenje za njega. — Doruška, — odvrne starček jeclja je. — Nisem mogel drugače, nisem mogel izdati, kako te ubija! —Ne deri se sedaj! — vzklikne orožnik. — Odvedi me tja, kjer si skril onega lopova. Krčmar mu namigne, a orož- AMERISKA DOMOVINA, ffitY 11, 1939