uto um, št. u Ljubljana, torek 16. Jamsarja Cena Din L— isnaja vsajt dan popoldne, izvzemal nedelje lo praznik«. — Inseratl do 80 petit vrst ft Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.fi0. od 100 do 300 vrst a Din 8.-. večji tneeratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inse ratni davek posebej. — >Slovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO O* UPRAVNI ft TVO LJUBLJANA. Rnafljeva oDoa St. 5 Telefon at. 8122. 3128, Sta«. 812S ta 8188 Pod ratnice: MARIBOR, Grajski trg It 8. - NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon It 28 - CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St 66, podružnica uprave: Kocenovs ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani at. 10.331. NEMČIJA PRED ODLOČITVIJO Nemčija se bržkone ne bo odzvala povabilu, naj se udeleži ženevskih razprav o izvedbi plebiscita v Posaar ju Pariz. 3 tš jan, A-A.. Na včerajšnji seji sveta Dru- va narodov je francoski delegat Mašili predlagal, naj svet Društva narodov povabi Nemčijo na svoje seje, da bi mogel razpravljati o posaarskem plebiscitu v prisotnosti nemških delegatov. >Petit Journal« pravi, da je ta francoski predlog iznenadil ženevske kroge, da pa so ga vsi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Vai hvalijo plemenito namero francoske vlade v tem vprašanju, navzlic temu pa je jasno, da ima sedaj Nemčija lepo priliko, dokazati svetu svojo dobro voljo. Prav tako je tudi jasno, da Nemčija tega dokaza svoje dobre volje ne bo dala in da ne bo poslala svojih delegatov v ženevo. >Echo de Pariš« poroča iz ženeve, da so Izjave francoskega delegata napravile na vse prisotne globok vtis. Nemška vlada je sedaj v zadregi, ker ne ve, kaj bi storila. Povabljena je v ženevo, da bi branila svoje lastne interese. >Matin« poroča, da svet Društva narodov danes ne bo zasedal, da s tem omogoči Nemčiji odgovor na njegovo včerajšnje vprašanje. Za sedaj so vrata odprta, nihče p2 ne prikriva, kakšen bo izid te pie-mer!'.2 demarSo. Interesi Nemčije so v tem primeru močno prizadeti, kajti svet mora sprejeti vse svoje sklepe z večino glasov. Nemčija bi mogla torei igrati še važno vlogo v prihodnjih glasovanjih. Sklepi sveta Društva narodov bodo zelo važni. Nanašali se bodo na postopek plebiscita in na razne materijalne sklepe. Svet bo moral odločiti, ali naj se glasuje po okrožjih ali pa naj bo glasovanje enkratno in skupno za vse Posaarje. Pariz, 16. januarja. AA. Francosko zunanje ministrstvo še vedno ni prejelo odgovora nemške vlade na francosko spomenico z dne 1. januarja o razorožit ven em vprašanju. Na nemški odgovor so čakali zadnje dni tudi v ženevi kier misMli. da bo mogoče nato nadaljevati pogajanja o razorožitvi med Berlinom In Parizom, Parizom in Londonom in Rimom in Londonom. Vse kaže, da se nemškemu državnemu kancelarju ne mudi s tem odgovorom in da mu ni do tega, da bi sedaj v ženevi razpravljali o nemškem stališču v razorožit venem vprašanju. Včeraj je francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet obiskal nemškega zunanjega ministra barona Neuratha. Dobro poučeni krogi trdijo, da ta obisk ni bil v zvezi z odgovorom Nemčije na francosko spomenico o razorožitvi temveč da je šlo samo za gospodarski spor, ki je izbruhnil med Francijo in Nemčijo zaradi omejitve francoskega uvoza v Nemčijo. Ni izključeno, da bo Hitler, ki se bo jutri vrnil v Berlin, osebno izročil francoskemu poslaniku svoj odgovor na francosko razorožitveno spomenico, ker je ta odgovor že sestavljen. Ugoden potek praških pogajanj Male antante Konferenca gospodarskega sveta Male antante bo zaključena z uspehom — Pred sestankom zunanjih ministrov v Zagrebu Praga, 16. jan. Posvetovanja v posameznih komisijah gospodarskega sveta Male antante so toliko napredovala, da se more pričakovati njihova zaključitev s popolnim uspehom. Doslej so bila končana dela v komisijah za železniški, poštni, plovni in zračni promet in sicer s pozitivnim uspehom. Nadaljnje delo bo čisto redakcijskega značaja. Pričakujejo, da bodo danes končana tudi dela v komisiji za sodelovanje novčaničnih bank. Deio še ni končano v glavnem odboru, kjer izdelujejo predlog za seznam blaga, ki prihaja v poštev za izmenjavo med državami Male antante. Praška posvetovanja bodo bržkone zaključena jutri. V sporazumu z zunanjima ministroma Rum unije in Jugoslavije je sedanji pred- sednik stalnega sveta Male antante, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, določil, da se sestane stalni svet Male antante 22. in 23. v Zagrebu. Sestanek, ki je bil prvotno določen že za 20. t. m., je bil odgođen za dva dneva, ker se mora dr. Beneš udeležiti zasedanja sveta Društva narodov ter glavnega odbora razorožitvene konference. Dr. Beneš bo odpotoval jutri v ženevo, odkoder bo odšel na konferenco zunanjih ministrov Male antante v Zagreb. Bukarešta, 16. januarja. Zunanji minister Titulescu je snoči odpotoval v ženevo, kjer bo stopil pred konferenco Male antante v stike z raznimi tamkaj zbranimi državniki. Iz ženeve bo odpotoval na konferenco stalnega sveta Male antante v Zagrebu. Rusija se pripravlja za vstop v Društvo narodov ženevski diplomatski krogi pričakujejo, da bo Rusija že v kratkem zaprosila za sprejem v Društvo narodov Pariz, 16. januarja. Po prvi seji sveta Dmštva narodov to se razširile govorice, po katerih pričakujejo v krogih glavnega tajništva, da bo Sovjetska unija predložila prošnjo za sprejem v Oruštvo narodov. Ta ženevska vest je napravila v pariških političnih krogih najglobokejsi vtis. Kakor trdijo, se je bivši francoski minstr-sk predsednik Herriot ob priliki svojega lanskega poseta v Moskvi razgovarjal o tej zadevi s Stalinom, Litvinom in drugimi odgovornimi državniki Sovjetske unije. V teh svojih razgovorih je navedel zelo tehtne dokaze o koristnosti vstopa Rusije v Društvo narodov Čeprav ni takrat prejel nobenega definitivnega odgovora, je vendar postalo to vprašanje predmet zelo živahne izmenjave misli med Stalinom, Litvinom in drugimi ruskimi državniki. Zatrjujejo, da je Litvinov pri svojem poseru v Parizu in NVashingtonu prišel do prepričanja, da bi vstop Rusije v Društvo narodov pomenil zanjo najboljšo zaščito, in da se mu je posrečilo po povratku v Moskvo prepričati o tem tudi Stalina. Po trditvi lista »mtransigeant« bi bil sprejem Rusije v Društvo narodov za Zedinjene države povod, da bi se bolj približale ženevski mednarodni ustanovi. V merodajnih francoskih krogih pripisujejo vestem o nameravanem vstopu Sovjetske unije v Društvo narodov, velik pomen, opozarjajo pa da se bo skupščina Društva narodov, ki more edino odločati o sprejemu kake nove Članice, sestala sele meseca septembra. Ženeva, 16 januarja. Tukajšnji listi so objavili vest iz Moskve, po kateri sta Molotov in Litvinov obrazložila Stalinu velik pomen vstopa Sovjetske unije v Društvo narodov v sedanjem trenutku. V primeru, ako bi Sovjetska unija zaprosila za vstop v Društvo narodov, bi se njen sprejem izvršil zek> slo ves ts>, ker bi radi s tem manifestirali, da z izstopom Nemčije Društvo narodov ni bilo oslabljeno, ker jo je že po kratkem času nadomestila druga država svetovnega pomena. Sklepi slovanske sokolske zveze Priprave za vstop bolgarskega »Jiraaka« v slovansko sokolsko zvezo Praga. 16. januarja. V Tyrs>vetn domu so se včeraj ves dan vršila posvetovanja predsedništva vs»slovanske sokolske zveze pod predsedstvom njenega starešine dr. Stanislava Bukovskega. Posvetovanj so udeležili zastopniki saveza SKJ Engelbert Gangi in Paunković, zastopniki poljske so-kolske zveze predsednik Zamovski, podpredsednik Szepanski in načelnica Jadviga Zamoyska ter zastopnikn ruske sokolske zveze jn COS. Poleg ostalega so razpravljati o položaju v zvezi ruskega sokolstva. Večina ruskih Sokolov, organiziranih v Jugoslavija ; in v drugih državah, zahteva, da se nre- j nese njihova centrala v Beograd. Doš n ie \ do dogovora, da to aajtopcJfri obeh stroj ' sestanek) m skušajo doseči sporazum tako, da bi najkasneje že na zletu v Varšavi ruska Sokoli nastop-H zedrajeni. Razpravljali so tudi o pokrajinskih zlatih v Zagrebu m Sarajevu, pri čemer }« bila izražena želja, naj bi se teh zletov udeležilo ftm večje število Sokolov iz vseh slovanskih drŽav. Zlasti se je poudarjala važnost zleta v Zagrebu ob prirki proslave 60 letnice osnovanja Sokola v Zagrebu in 10 letnice obstoja vseslovanske sokolske zveze. Na seji je bilo podano tudi poročilo o poslednjih korakih, ki so jih pod-vzeli zastopniki saveza bolgarskih »Junakov- v Pragi m Beogradu za sprejem ▼ ✓sestovaasko sokolsko zvezo. Sklenjeno !e bilo, da tevrfe posamezne sokolske zveze potrebne korake v namenu, da se bolgarskemu »Junaku« omogoi! čim skorajšnja vstop v slovansko sokolsko zvezo na podlagi nienega pravilnika, ki temelji na ideologiji Tyrša hi stat-anstva. Prav tako se je govorilo o udeležbi s&~ kolstva pri mednarodnih tekmah v Budim-rešti, o čemer je poročal predsednik mednarodne gHmnastične federacije ter podpredsednik vseslovanske sokolske zveze grof Zamoysk: Za te tekme, ki bodo 30. maja ter L, 2. in 3. junija v Budimpešti, so se prijavili zastopniki 17 držav poleg vseh članov slovanske sokolske zveze. Glede sodelovanja pri teh tekmah je Ml med vsemi člani slovanske sokolske zveze dosežen popoln sporazum v vseh vprašanjih. Oživljenje parlamentarnega dela Beograd, 16. januarja. Včeraj m danes so se vrnili v Beograd člani finančnega odbora Narodne skupščine, ker pričakujejo, da bo finančni odbor v najkrajšem ča. su sklican k nadaljevanju tvojega dela. Iz vrst narodnih poslancev se doznava, da razpravlja rlada sedaj o deln finančnega odbora In Narodne skupščine in da je Imel v to svrho en oči finančni minister dr. Djordjevič daljši razgovor s predsednikom vlade dr. Srškičem Danes ima sejo tud! ministrski svet, ki razpravlja o zadevah, s katerimi se ima baviti finančni odbor Narodne skupščine. Pričakujejo, da bo t najkrajšem času sklicana tudi Narodna skupščina sama Zunanji minister dr. Jevtič je predlo £11 Narodni skupščini v odobritev konvencijo o zračnem prometu med Jugoslavijo in Grčijo, sklenjeno lani 23. julija v Atenah. Katastrofalen potres v Indiji KaJkuta, 16. januarja. Potres v Indiji Je zahteval mnogo človeških žrtev, vendar pa se število še ne da ugotoviti, ker so telefonske sveze z notranjimi deli države prekinjene. V Kalkuti sami se hiše niso podirale, pač pa so dobila poslopja široke razpoke. V Bombayu so potresni sunek čutili prav šibko. V Kalkuti je v času potresa izbruhnila velika panika med prebivalstvom. Delavci in nameščenci so v strahu planili is tovarn in uradov na prosto, radi česar je prišlo na cestah do tolike gneče, da so pohodili na stotine ljudi. Potres je poškodoval mnogoštevilne brzojavne napeljave ter povzročil tudi drugače mn< go škode. V Kalkuti so se porušili tudi stolpi katoliške eencve in poleg drugih poslopij tudi sodišče, Jožefi na Backerjeva v Beogradu Beograd, 16. jan. Snoči je potovala skozi Beograd znana plesalka Jožef na Ba-oker, ki je namenjena v Carigrad. V zadnjem času se ji ne godi preveč dobro, kar dokazuje tudi dejstvo, da potuje s svojo družbo po železnicj v tretjem razredu. Vremensko poročilo LJubljana. 16- Jan. JZSS je davi ob 7. telefon i ?no sprejel naslednji vremenska poročila: Bistrica. Beh. jeter*: —6. seio oblačno. sne? južen. 80 em snega. Bled iezers: —S. zelo oblačno, mirno, sneg južen. 30 em sness. na ledu luža. Kranjska gora, Rateče - Planica: —o, po-ob? a ceno. mirno. 10 em prši ca na podlagi 110 em. Vrli? in Trn ar: 900 em prifea. Kofevje: +1. 40 cm južnega snega. Smsfamki dom as Pokljuki: 15. ten.: —5. vreme lepo., mirno. 20 em prliea na podlagi 150 cm. smuka idealna, izgledi najboljši, smjka v planinah idealna. Vlak razmesaril neznanega mladeniča Očividrto gre za mladega medicinca, ki je skočil pođ mariborski vlak LJubljana, 16. januarja. Na strašen način si je snoči končal življenje neznan mladenič, či^ar identitete še niso ugotovili, a gre po vseh znakih sodeč za mladega akademika-medicinca. Snoči okrog 19. je obvestila Julija Pavlovčič, žena progovnega čuvaja državnih železnic, stanujoča v železniški čuvajnici St 31, stražnika Pasarja. da je malo popreje neznan moški skočil pod vlak Št. 246. ki je privozil okrog 18.13 iz Maribora proti Ljubljani. Stražnik je odšel na progo, kjer ie naše! ostanke strahovito razmesarjenega nesrečneža. O tragičnem dogodku je bila obveščena tudi policijska uprava, na kar sta odšla na progo policijski zdravnik g. dr. Avramovič in dežurni uradnik g. Kette. Med Čuvajnico št. 31 in kilometrov 429 sna našla posamezne dele strahovito razmesarjenega trupla. Lokomotiva je nesrečneža najprej presekala na dvoje, nato je pa truplo vlekla še kakih 500 m daleč ob progi ter nesrečneža stekla do nagega. Ob progi so našli roke In noge ter lobanjo, vsa proga J« bila tudi daleč na okrog obrizgana s krvjo, možgani In drobovjem. Policijska komisija je odredila prevoz zemskih ostankov nesrečnega mladeniča v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kot rečeno, njegove identitete še niso mogli ugotoviti. Pavločičeva je izpovedala, da je videla, kako je neznanec čaka! skrit za Čuvajnico, ko je pa privozil vlak, je bliskoma planil na progo. Neznanec je star okrog 20 do 25 let, na sebi ie imel sive siportne hlače in siv spnrrni suknjič, na nogah je Imel rjave čevlje, na progi so pa našli tn-di sivo športno čepico. V raztrganem suknjiču so našli večji m dva manjSa ključa ter dva listka za perilo in denarnico, ki je bilo v njej 46 Din in 75 para, poleg denarja pa priložen listek, naslovljen na univ. prof. dr. Janeza Plečnika z napisom: »Recite profesorju Janezu Plečniku, da se to ni zgodilo zaradi njegovega predmeta. Ljubljana 15. 1. 1934. Ob 17.40.« Iz tega bi se dalo sklepati, da ara za samomor in da je mladi nesrečne* oči vi d no medicinec. Koncert »Ljubljanskega Zvona" Ljubljana, 16 januar;.-Pevsko društvo Ljubljanski Zvon Je včeraj zvečer v Filharmoniji priredilo koncert, na katerem je Izvajal pod vodstvom Zorka Prelovca društveni moški, ženski in mešani zbor pod vodstvom Ma tulja za društveni oktet skladbe nadih umrlih skladateljev iz Julijske Krajine in to moške, ženske In mešane zbore a capel-ls in s spre m l je van jem klavirja. Spremlja! je g. Heri Svetel, dirigent >Sloge<. Zastopani so bili A Hajdrih. ki Je bil sicer Ljubljančan, a večji del svojega Življenja prebil v Trstu, A Leban, doma Iz Kanala na Goriškem, J. Kocjaneic, rojen tndi v Kanalu ter H Voiarič. ki te Je rodil nedaleč od Kanala, v Kobaridu. Na sporedu Je bilo 18 aklsdb: tri Hajdrlhove. tri Leha-nove. štiri KocjančtČeve In osem Volari-čevih. Troje teh zaslužnih bi vaškemu slovenskemu starejšemu pevcu do dna poznanih mož je leglo v grob pred nekako petdesetimi leti, le Volarič nekoliko kasneje Pol stoletja tn več je minilo, odkar so utihnili Peli so lirične, sladke pesmi o lepih, ljubljenih dekletih, navdušene o svoji prekrasni zemlji- bodri Ine o domovini, prerokovali osvobojenje Slovanov •kratka, peli o tem. kar je bilo v tistih časih srcem naših pevcev najbližje, a tudi nepotrebne jše, predvsem iz boja za svoje narodne pravice, za svoj Jezik in svoj dom rojene navduševalne, heroične, po. gumne zbore. Mnogo, mnogo se je od tistih dob (spremenilo. Sedanji človek onih časov ne razume več, ne sns, ne more ss več ae vse one ideale nsvduiiti, ss katere so se navduševali nafti, zlasti primorski ljudje, živeči v večnem boju t nasprotnikom V v se občem povojnem p re vrstu so padli tudi vsi ti vzori in t njimi vsi, ki so peli o njih. Zelo, zelo hvalevreden je bil poizkus Ljubljanskega Zvona s svojim historičnim koncertom dvigniti is grobov umrle in pozabljene pesmi teh štirih mol Poizkus pa je pokazal, da msrsikstero izmed teh pokojnih pesmi ne gre več buditi Storile je nekdaj svojo dolžnost In v mira naj počiva. Večina teh zborov se je neštetokrat izvajala. Vsi smo jih še tik pred vojno la tudi malo po vojni znali ns pamet Najbolj popularne izmed vseh so bile pesna Volaričs la Hajdriha. VolariČ, živopisan melodik, pravi sin solnčne Goriške, je krožil najrajše vesele, zabsvne, prigodnd melodije, ki se m takoj v gnezdi le v pevska ušesa al izbiral in reietal tekstov, ai ■e globoko vanje potapljal, prijazna, zaokrožena melodik* mu je bila glavna stvar, šal je izmed vseh štirih kot najmlajši in najsmelejši najdalje. Komponira] je molke, ženske, mešsne zbore, eek> s orkestrom, pisal samospeve itd. Najplo-dovltejšl izmed vseh bi, da ni moral tako rano umreti, napisal najbrž marsikaj, kar bi imelo trajno vrednost. Hajdrih pa kaže izmed svojih sovrstnikov največ formalna zrelosti, ssmoniklosti. izpiljene melodične linije in hsrmonske pestrosti Vidi se mu, da je bil več ali manj temeljito strokovno naobražea, izbirčen v tekstih in rigo-rosen avtokritik Njegovi kvarteti kažejo še danes resno isklesano lepoto. Kocjsn-čič se je držal naroda Ljubil je folklor, ga pridno študiral in obdelsvsl. Ksdsr je ubral nerodne strune Je bil v svoji pesmi nsjsrečnejši Njegova Zagorska, še bolj pa Msjoika. sts mala. dragocena kamenčke Leban je bil ambfcijozan. os kvišku hrepeneč človek, zdi se mi pa. ds nI bil Iskren la raven: likal je Izverllenlh. novih harmonij, kt se njegovim oblikam la melo L dičnim zamislekom niso bile naravno pri- kladne. On ne ogreva, ne privlačuje. Zaradi svoje Izumetnlčenostl ga pevci niso radi izvajali. Mno^o lepega Je v vseh teh pesmih, marsikaj bi bilo vredno restavracije, sodobne priredbe. Zdi pa se mi, da pojde vse to definitivno v muzej kot gradivo za dokaj zanimive študije slovenske pretekle glasbene dobe. Življenjska sila vseh teh pesmi je Izčrpana. Publika, po veliki ve. Čini primorska, Je vse pesmi sprejemala ljubeznjivo In prijazno, kot prijetne, tople remlniscence rz nekdanjih lepih, solnčnih dni. Dočlm je moški zbor Ljubljanskega Zvo-ns svojo nalogo Izvršil nekam precej boječe ln hladno, je ženski zbor razgrel, razbil poslušalski hlad in zavzel. Oktet je bil v prvi, zlasti pa v tretji pesmi zelo are-čen, manj v lepi srednji, mešani zbor pa je dosegel zelo močan uspeh v še vedno izredno kraanl Hsjdrlhovl »Pod oknom« (tranakripcija »a mešani zbor) ter v dokaj Širokopotezni Volarlčevl >Ljudmlll<. Krepak >SIovan na dan« je zaključil pe. stri. brzotekočl koncert Lj. Zvon Ima tudi dva nadebudna solista: tenorista Za-gradnika in zelo mnogo obetajočega bariton i sta Lupšo. Zor ko Prelovec je s svojim zborom izvršil bolj hvalevredno kot hvaležno nalogo in mu zato gre tem večja čast! _č. Roparski napad Ljubljana, 16. januarja. Policijska uprava v LJubljani je prejela včeraj poročilo oroiniške postaje iz Gornjega grada o drznem roparskem napadu, katerega Žrtev ie postal pred dnevi živinski prekupčevalec Aleš Peter » Topol, občina Mengeš. Aleš Peter ie 0- januarja nakupoval teleta v krajih Gornji grad, Mozirje in Ljubno, ob 19.30 se ie pa s celjskim avtobusom odpeljal is Vrholjs pri Rečici ob Ssvinji do LJjb-nega, kjer ie počakal do polnoči. Potem se Je pes napotil do Gorniega grada. Ko is prišel ob 1.90 v gozd Hom ns banovinski cesti občine Bočna, srec Gornji grad, eta ga nenadoma na/padla dva neznanca In ga začela obdela vati s noži. Sunila Ma ga večkrat, eden ga Je s topim predmetom, menda kamnom, topel po glavi da se ie Aleš rmesve-etil Nato ste mu napadalca pobrala 4512 D ha ni 50 par ter izginila v temno noč, posteč nesrečno žrtev ns cesti. O drsnem napadu so bili obveščeni orožniki. Kakor ie izpovedal napadenee, preeaj težko ranfeni Aleš Peter, sts bila naeadslea stara ed 20 do 90 let oba sts bila večie postave. Zdaj za ntima poizvedujejo orosniki. Iz crT^rvTie sftffbe Beograd. 16. januarja. V vil Jo skupino je napredoval višji veterinarski avstašk banske uprave v Ljubljani Viktor Zaje, Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devlse: Amsterdam 2300.96 — ZSMJt, Berlin 1955.69 — 1966.48. Bruse!? 79« 07 — 800.01, Curih 1108.35 - 1113J5. Londoa 180.86 — 182.46. Newyork 9497.16—9595.41, Pariz 22499—236.11. Praga 170 29 —171OB. Tret 900.57 — 302.97 (premija 28.5 odet). Avstrijski Silmg v privntnem kliringu 915. INOZEMSKE BORZE Curlh. Pariz 10 SO. London 10.*». Kew Tort 31S_, Bruselj 718250. Milsn 17.11 Madrid 41.0150, Amsterdsm 107 00, Berila 111.50, Dunaj 17.10. Pra^a 15.10. Varean -rev 12 V Trbovljah 5895 podpore potrebnih Položaj se je nekoliko zboljšal, toda satno prehodno Iz statistike trboveljske občine Trbovlje, 15. januarja. Kakor smo pred dnevi poročali, se je položaj v rudarskih revirjih zaradi uvedbe večjega števila delovnih dni nekoliko z boljšal Toda kakor si vsi želimo, da bi bilo to ugodnejše stanje iskati v poživljenju celokupnega našega gospodarstva, kar edino bi ustalilo ugodnejšo konjunkturo v rudarski industriji, tako na žalost domnevamo, da je vzrok trenutnemu zboljšanju le letošnja zima, kd je prorokovana kot ena najmrzlejših v zadnjih desetletjih. Zato moramo ta ugodni konjunkturni pojav, kakor ga vsi brez izjeme pozdravljamo, presojati kot prehodnega, kajti povsem jasno je, da trajno zboljšanje v rudarski industriji ne bo prišlo kar čez noč, kakor se je pojavilo sedanje prehodno prav nepričakovano. Računati moramo slej ko prej Še z velikimi težkočami. ki bodo nastopile letos in predno se ne pojavijo znaki zboljšanja v vsem našem narodnem gospodarstvu, pa tudi v sosednih državah, kamor je nas izvoz usmerjen, tudi v našem rudarstvu ne smemo računati na trajno sboljšanje Jasno pa je, da je naše rudarsko delavstvo, pa tudi vsi sloji v rudarskih revirjih, z največjim zadovoljstvom pozdravilo tudi sedanje trenutno zboljša nje ter želi. da bj čim dalje trajalo. V splošnem pa se težke razmere v rudarskih revirjih od lanskega leta v ničemer niso zboljSale. BaŠ nasprotno; položaj je vedno težji. Brezposelnost stalno narašča, kajti mladina dorašča. treba ji je obleke, obutve, hrane itd. Ko pa doraste v delasposobno mladino, ki bi rada prijela za vsako delo, pa je obsojena na brezdelje in pohajkovanje. To je eno najtežjih vprašanj, ki ga bodo morali merodajni činitelji prej ali slej rešiti, ker resno sili k rešitvi. Svoječasno rudarski starši v tem pogledu niso imeli nikakih skrbi, saj je rudnik sprejel v delo vso doraslo rudarsko mladino, pa se manjkalo je je, tako da je prihajal še močan dotok kmetske mladine v naše rudnike. Danes pa je na žalost I še domači mladini onemogočeno prijeti za kramp in lopato, U jo smejo vihteti le še starši in starejši bratje, toda ti prav omejeno. Javnost bo nedvomno zanimalo, koliko je prav za prav v naših Trbovljah reveže v, o katerih se toliko govori in piše* da so podpore nujno potrebni. Te dni je sestavila trboveljska občina točno statistiko brezposelnih in drugih revežev, ki nimajo dovolj sredstev za najskromnejše preživljanje. Iz te statistike, ki je videti Jako skrbno sestavljena, je razvidno, da je v območju občine Trbovlje vsega 5895 podpore potrebnih. To število se razdeli na posamezne kategorije podpore potrebnih in brezposelnih sledeče: Brezposelnih samcev, ki so za delo sposobni, je 1032. Ti brezposelni samci imajo 69 otrok (nezakonskih). Brezposelnih družinskih očetov, ki so sposobni za delo, je 75 z ženami in 137 otroki, skupaj 287 oseb. Brezposelne vdove, ki so sposobne za delo, so 4 z 7 otroki. Zapuščenih otrok od raznih za delo sposobnih oseb Je 191. Za prehrano najpotrebnejših rudarskih otrok je 2800. Za prehrano in podporo nujno potrebni revnih poljedelcev je 270. Za delo nesposobnih ubožcev je skupaj 222 z druž. člani 496 in novoupokojencev, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, je 487, skupaj torej vseh podpore potrebnih revežev, brezposelnih in otrok 5895. Te številke dovolj jasno dokazujejo, kolika revščina vlada v naši dolini in kako težko stališče ima županstvo Trbovlje, ki mora dan za dan zadostiti težkim socijalnim nalogam spričo tolike bede S kakimi uspehi deluje in kako lajša bedo med svojimi revnimi občani, bomo spregovorili v eni prihodnjih številk našega lista. Gornje številke pa naj bodo naši javnosti v dokaz, da obstoji v resnici problem bede. revščine in brezposelnosti v rudarskih revirjih, o katerem so mnogi dvomili. Socijalne sličice z naših cest Socialnih bolezni Je pri nas vedno več, zdravnikov pa vedno manj. Ljubljana, 16 januarja. Bedo ljudje radi skrivajo, vendar dandanes ne več tako, kot nekdaj. Beda je postala namreč moderna in legitimacija z mnoge, da smejo beračiti Zato je čedalje bolj očitna na cestah, kjer se predvsem »manifestira« v množicah beračev. Težko je pa reči, ali imajo večino oni berači, ki so jih pritisnili k tlom sedanji slabi časi, ali oni. ki izrabljajo »konjunkturo«. Lahko le rečemo da bi marsikdo ne beračil, če bi ne bil prisiljen, kajti beračenje vseeno ni tako donosen in lahek posel, kot bi kdo mislil. Mnogo je tudi beračev, ki bi beračili, četudi bi ne bili tako slabi časi Med različnimi kategorijami beračev so pa tudi žrtve posebnih socijalnih razmer, ki jih vidimo tudi Čedalje več na naših ulicah. Naše ulice postajajo vsaj v tem pogledu velemestne. Otroci, ki se še ne zavedajo zla, morajo vendar najbolj trpeti; najtežje breme pade na otroke, ko so prizadeti njihovi roditelju Če je oče pijanec, ne trpi le žena, mati ubogih otrok. če<če trpe otroci najbolj. Otrok je pač mnogo bolj občutljiv kot c^irasli. Če ne more razumeti, odkod prihaja zlo in zakaj je tako hudo na svetu, pa tudi ne more razumeti, zakaj roditelji niso takšni, kakršne si želi, ne more razumeti, zakaj dobi kruha le od časa do časa in zakaj se joka mati. In mnogi otroci nezaposlenih roditeljev morajo na cesto, ko ni drugega izhoda. Roditelja ne gresta beračit najprej, ker se sramujeta in ker mislita, da bo otrok lažje zbujal sočutje ter več naberačil. Zato je prizadet najbolj nedolžen otrok, ki še ne ve, kaj je življenje, ki pa čuti njegovo temno stran tako, kot ga ne bo nikdar marsikdo, ki gleda z zaničevanjem na te male žrtve današnjih socijalnih razmer. Kaj pomeni taksno življenje za otroka, ki začenja spoznavati življenje, o tem najbrž nihče ne razmišlja. Morda se le ta ali oni obregne ob »beraško nadlego« ter pravi, da bi bilo treba strogo prepovedati beračenje. Toda sveta ne moreš vreči iz tečajev s prepovedmi. Saj tudi bede ne more nihče prepovedati. Posebno so meščani nerazpoloženi — da ne rabimo ostrejšega izraza — proti malim beračem, ki jih dolže potepuštva in izkoriščanja sočutnih ljudi ter da so £okvarjeni, beračiti bi jim pa ne bilo tre-a. Baš ti otroci bi zaslužili najbolj, da bi se ljudje zavzeli za nje, ker so že na poti popolnega propadanja. Ljudje gledajo na te male berače, kot da so sami krivi svoje nesreče Sočustvujoči z njimi se jih pa otresejo z miloščino. Čim nabere otrok dovolj drobiža, ga zapravi, ker pač ne zna ceniti denarja in ker prav tako instinktivno zapravlja denar kot berači. Na Aleksandrovi cesti ali v šelenbur-govi ulici vidimo navadno dva takšna otroka, ki sta skoraj vsak dan na cesti, kjer neprestano beračita. Niti 6 let najbrž še nista stara, ker sta vedno na ulici, ali pa zanemarjata šolo. Sicer sta pa oblečena v takšne cape. da bi ju v njih niti ne pustili v šolo. Napravila sta že visoko šolo za beračenje. Spretno se znata izogibati stražnikom. Nedavno ju je hotela neka gospa posvariti pred stražnikom: Stražnik vaju bo prijel. Baš sem videla, da je gnal otroka, ki je beračil. Deček je pogumno odvrnil: Kje ste ga videli? Tisti, ki je prišel prej za nama, je bil »ta skriven špicl*. O, mene že ne bo! Saj jih dobro poznam! Otroka sta baje doma z Viča. Roditelja se ne brigata za rtju. Otroka se morata preživljati sama. Deklica navadno prosi: Dajte mi dinari Ne smem domov brez 10 Dm. Ko nekoliko naberačita, gresta v bife, kjer se krepčata s sladkarijami. To žalostno Življenje se jima je priljubilo Poseben mik ima to za otroka, če pride na lahek način do denarja, ki ga lahko zapravi za sladkarije. A drugo vprašanje je, kako vpliva takšno življenje na duševni razvoj otroka. Vzgoji mladine družba posveča ve-'iko pozornost, zato bi morala rudi uvideti, la je vsa šolska vzgoja brez pomena, če .troei iivi v bedi, U eo »vzgajajo« na ce- sti. In nihče se tudi ne proslavi s tem, če nažene otroka, ki ga je ustavil na cesti, s psovkami. Kaj bi govorili o vsem, saj ljudje ne vidijo v taksnih stvareh problemov! Časopisje je tudi že češče poročalo o slaboumni ženski, ki se klati po cestah pozimi in poleti Oblečena je v kaj pisane cunje, ki si jih kroji sama iz krp. ki jih nabere na smetiščih. Prejšnje dni je hodila po mestu v zelo slabih čevljih Bil je hud mraz in prsti so ji moleli iz obutvi Ženska zbuja v pisanih cunjah mnogo pozornosti, kar jo pa oč'vidno boli v svet lejših trenutkih Tedaj ošteva radovedne že. včasih tudi joka. Hrano dobiva pri usmiljenih ljudeh Navadno prosi v mlekarnah za mleko, ki ji ga nalijeio v njen lonec ki ga nosi vedno seboj v culi. Tudi iz tega ne dela nihče problema Nihče se ne pozirvma za ubogo žensko O takšnih stvareh še ne vodi nihče računov. Če tega ne vidijo človekoljubne organizacije, si pač umiieio tud: vsi drugi roke. Socijalnih bolezni je čedalje več zdravnikov pa vedno manj Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno prlavo in mirno spanje. Za vodovod v Trebnjem Trebnje. 15. januarja. Lani 10. maja je bil lokalni ogled za napravo vodovoda v občin* Trebnje Ob čina šteje 42 vasi. od katerih bi se po na črtu zaenkrat preskrbela z vodo pribl žno polovica. Sedanje vodopreskrbne razmere so zelo neugodne Večina vasi se preskrbuje z vodo iz privatnih kapnic in vodnjakov Ob suši skoraj povsod zmanjka vode in jo je potem treba dovažati iz potoka Temenice, ki ie za nekatere vasi zelo oddaljen. To je dalo povod da je bivši župan Josip Zupančič izposloval na bansk> upravi v Ljubljani komisijonalni ogled za napravo načrtov za trebanjski vodovod Inženjer banske uprave je ugotovil da je potreba vodovoda nuina in je tehnični od delek banske uprave predložil g banu poročilo, iz katerega posnemamo: Po zadnjem ljudskem štetju v letu 1931 je bilo v vaseh, ki se bodo oskrbele z vodo 1794 -prebivalcev. Po štetju iz leta 1910 je pa bito prebivalcev 1782 Radi malenkostnega prirastka se računa za bodočnost 10% prirastek ter bi bilo projektirat: vodovod za oskrbo 1974 prebivalcev. Ako se računa na osebo dnevno 80 litrov vode. bo znašala celokupna množina 157 920 I dnevno in je potrebna kapaciteta studencev 1.83 1/sekundo. V bližnji okolici je samo 1 studenec, ki bi verjetno dal potrebno množino vode in sicer grajski studenec pod trebanjskim gradom. Ker pa leži nižje od oskrbovalnega okrožja, bo potrebno črpanje vode. Na dan ogleda je bil studenec zelo močan in ker še ni znano njegovo stanje ob suši, ga bo treba izmeriti šele ko nastopi suša. Na severnem pobočju trebanjskega gričevja, pod katerim izvira omenjeni studenec, je več podzemskih jam, v katerih bi se morda naletelo na živo vodo. Ena od teh »Velika jama«, je bila pregledana, vendar se v njej ni našla tekoča voda. Pač pa je voda v bližnji »Mali jami« ki se ni mogla pregledati, ker je vhod preozek in je z občino dogovor, da se razširi vhod in pregleda jama v suši. V severnem pobočju navedenega gričevja bi se gotovo mogli najti podzemski viri v višjih legah, tako. da bi ne bilo potrebno črpanje. Uspeh raziskovanj pa je zaenkrat jako dvomljiv. Razen znanih podzemskih jam je gotovo Se dosti neznanih, ki nimajo odprtega dostopa Tudi z obširnejšimi raziskovanji pobočja bi se le slučajno naletelo na izvire, in je najbolj priporočljivo direktno zasledovanje studenca, ki pa je otežkočeno, ker leti nad njim gospodarsko poslopje. Zato je potreben ponoven pregled okoliša in merjenje studencev v suši in je g. ban ponoven pregled ie odobril. U ver jeni smo, da so bo z natančnim pregledom gričevja in studenca zadeva našega vodovoda toliko napredovala, da je potrebno ta* kojšnje razmišljanje, kjo dobiti denarna sredstva ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V slSKL — Telefon S3-87 Premiera Izvrstne Četke borke DOBRI VOJAK 6VEJK v glavni vlogi SAŠA RA6IL0V Bombe smeha! Dopolnilo nov zvočni tednik. Predstave danes, v sredo in četrtek ob M. in fe9. uri Pride! Pride! — LJUBIMKANJE — Jelena se prepeljali v LJubljano Ljubljana, 16. januarja. Včeraj amo poročali o jelenu, ki so ga ujeli v St. Juriju pri Grosupljem, Jelena so prepeljali dopoldne v Ljubljano, kjer je zdaj v drvarnici g. Leopolda Zupančiča. Čeprav je zdaj prepovedano loviti divjačino, so ubogega jelena, ki se je bil najbrž zatekel z Rakitne, tri dni preganjali lovci iz sosednega lovišča in tudi de potem, ko se je zatekel v lovišče, ki ga imata v zakupu g. Leopold Zupančič in trgovec g. Venceslav Breznik. Preganjana žival je bežala pred psi ter zabredla na močvirna tla, kjer se je globoko vdrla in se ni mogla izko bacati. Najbrž bi bil jelen poginil, da ga ni slučajno opazil lovec obeh zakupnikov, ki je odšel po pomoč. Krepke roke so potegnile jelena za rogovje iz močvirja in prenesli so ga v št. Jurij, kjer so mu najprej rahlo zvezali noge, da bd ne pobegnil. O jelenu sta bila obveščena zakupnika lova in se je odpeljal v St. Jurij g. Zupančič, ki je včeraj jelena pripeljal v Ljubljano. Jelen je še mlad, toda izredno lep in tehta že 118 kg. Jelena so pregledali in ugotovili, da je ostal nepoškodovan in da je tudi popolnoma zdrav. Ker živali ne smejo zaklati in ker tukaj ne more živeti, jo bosta zakupnika najbrž izročila zoološkemu vrtu v Zagrebu ali pa baronu Bornu. Jelen se je Že popolnoma udomačil, da je kar iz roke. Včeraj je pa nekoga, ki ga je le preveč božal, vgriznO v roko. Litifski Sokol v jubilejnem letu Litija, 16. januarja Naše Sokolsko društvo je stopilo z letošnjim letom v jubilejno leto in bomo praznovali letos na svečan način 251etni-co, odkar deluje društvo v Tvrševem poslanstvu Skromno proslavo amo imeli že v soboto ob priliki redne letne skunščine, ki jo je posetilo mnogo članstva, kot vladni zastopnik litijski sreski načelnik br Franc Podboj, župni odposlanec in župni tajnik br. Fle^ar Stane iz Ljubljane Društvena uprava, ki Jo vodi starosta br. dr Tomo Turato. je dobila absoluto rij in je bila predlagana župi v potrdilo uprava, po večini v stari sestavi. Cetrtstoletni jubilej bomo praznovali Že v povečanem Sokolskem domu. ki smo ga razširili v preteklem letu _ za uvod v jubilejno leto. V novih prostorih bo imelo naše Sokolsko društvo še večjo možnost plodnega razmaha v korist domovine in naroda. Gotovo je to tudi izpričevalo požrtvo varnega ln uspešnega dela. ki ga ima naš Sokol ob prvem četrtletju za seboj, ko si naši sosedje v bližnjem šmartnu ustanavljajo prav te dni lastno Sokolsko društvo Sam' hočejo stopati v življenje po preizkušenih sokolskih stopinjah Okoliške sokolske trdnjave na Vačah, v Ponovičah, t Kresnicah ln na Polšnikn Imajo ▼ našem društvu krepko onoro. Litijskemu Sokolu, matičnemu društvu sokolskega napredka v našem predelu Zasavja _ iskrene, bratske čestitke ob vstopu v srebrno leto Zdravo! J. 2 Dr. Pretnar pri obrt**' milini LJubljana, 16. januarja Obrtniški vajenski dom v Ltpičevi ull ci prav naglo nanredu^e. v prvi vrsti pa skrb* za vzeojo obrtniške mladine s prav dobrimi predavanji, ki so vsako nedeljo dopoldne ln vsak ponedeljek zvečer Tud kinomato*rafske predstave prav radi gle-dajo vajenci in vajenke zlasti so pa ve seli zabavnih lutkovnih predstav, s pripravljajo se tudi že na tz'ete, kamor jih bodo spremljal! tudi pevski in tamburaški zbor ter telovadci, seveda same vajen ke fn vajenci. Snoči je vajenkam in vajencem govoril predsednik planinskega društva SPD g. Josip Pretnar o svojem popotovanju po Makedoniji in črni gori. ko je obiska! Skoplje, pogorje Perister, ogromno Pre-spansko jezero. Suho planino. Galičico in čudovito Ohridsko jezero a prekrasno okolico in množico najznamenitejših umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Obrtna mladina je občudovala Prilep. mesto kra ljevica Marka, Bitolj ob grški meji, zanimivi Debar ob albanski meji in visoko gori v planinah mestece Galičnik, kjer so doma skoraj sami milijonarji. S težkim delom so si mali kmetje prislužili sedanje lepe hiše po vsej Evropi in onstran morja, saj jim visoko v planinah zemlja kljub največjim naporom ne da dosti za življenje. Občudovali smo pitoreskni Korafc in mogočno šarplanino, vse same pokrajine, ki so silno podobne našemu Bohinju Ogledali smo si Tetovo in Prizen. slavne Dečane, Peč in Anđrijevico ter druge črnoeorske kraje, dokler nismo čez "jov-čen prispeli v Kotor in na nas očarljiv! Jadran Na vse bogaBtvo narodnih noš, na nepokvarjeno dobroto in vljudnost prebivalstva, na pravljične planinske vrtove in na popolno varnost o teh samotnih pia ninab nas je pređavateil opozoril, seveda pa tudi na starodavne hiše. k! so po svoji obliki in velikih oknih prav tako no derne in tudi zelo podobne naš! najmo demelši arhitekturi. Svoje predavanje je dr Pretnar prepletal z zgodovinskim! remlnlseencami in navduševal obrtno mladino za ljubezen do teh krajev, ki spadajo med najlepše in najbogatejše vse naše domovine, a povsod je našel tudi Slovence. Predavatelj je po-kasaJ doUo vrsto svojih fotografskih posnetkov ln dokazal, ds tudi on z velikim uspehom stremi za umetnostjo v fotografiji. Na prihodnji fotografski razstavi tudi on mora razstaviti! Mladina se je predavatelju, ki v resnici zna tako prijetno pripovedovati preprostim vajenkam Ln vajencem, da so mu sledili s največjim užitkom, zahvalila z resnično hvaležnim aplavzom. SOKOL Prijavite tekmovalce za savezne smučke tekme! Sokolska župa Ljubljana pozivlje svoje edinice, da nujno najkasneje do 18. t. m.) prijavijo svoje tekmovalce za Savezne smučarske tekme v Bohinju dne 27. in 25. t m. Prijavi naj se le članstvo, ki je na župnih izbirnih tekmah dne 14. t m. doseglo v dotični panogi zadovoljive uspehe. Zlasti velja to za tekmo v smuških likih, za katero se po Izidu nedeljske izbirne tekme lahko prijavijo le bratje, ki bodo objavljeni jutri v dnevnem časopisju, ko bodo objavljeni tudi točni rezultati župnih izbirnih tekem. Druge prijavljence za smuške like bo moralo župno načelniStvo zavrniti, razen če društvo obenem s prijavo zadostno opraviči njih izostanek od žuone izbirne tekme ter prevzame za nje polno odgovornost. Sav^*na reVmi / smuSkih likih se vrši za moštvo po 3 tekmovalce (lahko je še eden kot rezerva, ki pa se ne šteje v uspeh). Edinice, ki ne morejo sestaviti same sposobnih kompletnih moštev, ali imajo več prekoštevilno izvrstnih tekmovalcev, lahko prijavijo tudi take posameznike, ker se bodo iz njih sestavila župna moštva Seveda se vsak prijavljenec tudi obveže, da se tekme v Bohinju zanesljivo udeleži (brez župne ali savezne podpore), ker sicer bi nastala velika zmeda pri že izžrebanih moštvih Ako bodo dopuščale snežne razmere, priredi župa v bližini Ljubljane v nedeljo 21. t. m. 4 do 5 dneven poseben tečaj za prijavljene tekmovalce za smuške like v Bohinju in sicer v bistvu na župne stroške. Edinice naj obenem s prijavami za savezne smučarske tekme, toda na posebnem listu, prijavijo župnemu načelništvu, kateri prijavljeni tekmovalci se udeležijo tega župnega tečaja za smuške like in v koliko reflektirajo na župno podporo (morebitne vožnje do Ljubljane in nazaj ne plača župa). Kje bi se tečaj vršil in druge podrobnosti o njem bodo ^ pravočasno objavljene v časopisju. — Zdravo! * Sokolsko društvo LJubljana III., Be žigrad. obvešča svoje članstvo, da bo v nedeljo, dne 21. t m. ob 9. uri dopoldne v društveni telovadnici redna letna glavna skupščina. Na predvečer dne 20. januarja 1934 ob 8 uri zvečer pa se vrši informativen sestanek vsega članstva. Članstvo opozarjamo, da ima le oni dostop na Informativen sestanek, odnosno glavno skupščino, ki je zadostil vsem dolžnostim napram društvu! Zdravo! Uprava. _ Sokol na Viču sklicuje v četrtek 18. t m. ob 20. v Sokolskem domu članski sestanek, na katerega se vabijo vsi društveni člani in članice Ker je na dnevnem redu razgovor o občnem zboru, ki bo 28 t m in o proslavi društvene 251etnice z razvitjem naraščajskega prapora, je udeležba strogo obvezna. Na sestanek so bratsko vabljeni tudi vsi bratje ustanovitelji Sokola na Viču in pa Društva za zgradbo Sokolskega doma Zdravo! — Olepševalno društvo v Rožni dolini ima svoj redni občn' zbor v nedeljo 21. t. m. ob 15 v gostilni pri Franceljnu. članstvo vljudno vabljeno. _ Sokolska akademija v Ponovičah- Sava. V naše poročilo o akademiji v Ponovičah se je vrinila neljuba pomota, akademija se je vršila v Ponovičah ln ne v Polšniku, kar s tem popravljamo. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 16. jan.; Zaprto. Sreda, 17. jan.: Sonjkin ta njegova sreča. Red Sreda, • Sonjkin ln njegova sreča je izvrstna komedija ruskega avtorja iz predvojne dobe. Glavno vlogo Sonjina igra g. Danes, v ostalih vlogih nastopijo: ge. Mira Danilova, Nablocka. Rakarjeva. GabrijelčJčeva ter gg. Jan. Lipah, Bratina in Potokar. Režija je prof. Sestova. Predstava se vrši za red Sreda. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 16. jan.: Tičar. Red B Sreda, 17. Jan.: Ob 15- uri Manon. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Izven, četrtek, 18. jan.: Jenufa. Red Četrtek. Dre vi ob 20. uri se poje v operi Zel-lerjeva opereta Tičar za red B. Zasedba ista kakor pri vseh dosedanjih uprizoritvah. V naslovni vlogi nastopi g. Janko, v ostalih vlogah ge. Poličeva, Ribičeva, Kogojeva ter gg. Zupan, Peček, Simončič, Dermots in drugi. Opero dirigira ravnatelj Polič. Režija je Golovinova. Manon kot dijaška predstava. V sredo, dne 17. t. m. popoldne ob 15. uri se poje Massenetova opera Manon kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Naslovno vlogo poje ga. GJungjenac, de Grieuxa g. Banovec, njesrovega očeta g. Marjan Rus, Lescoja g. Janko. Dirigira kapelnik štritof, režija je Debevčeva. Za to predstavo veljajo globoko znižane cene od 5 do 15 Din, na kar še prav posebno opozarjamo. Prva letošnja repriza Janačkove opere Jenufa, ki je imela na premieri izredno velik uspeh, bo v četrtek, dne 18. t. m. v naši oper? za red Četrtek. Iz Litije — Predavanj© o plinski vojni. Pod okriljem Rdečega križa bo predaval v torek dne 16. t. m. ar. dr. Orel Vladimir o plinski voini. Vstop prost. Predavan ie bo v 6. razredj litijske osnovne šole. Pričelek ob 20. — Popravi. V poročilu o sestavi kraiev-neea šolskega odbora, ki smo ea priobčili prefšnji teden, nam ie tipkarski škrat izrinil ime odbornika g. Anzlia. ki ie tudi član krajevneea šolskesra odbora- — Napredovanje. TuknjSnia učiteljica ea. Kova? Liudmila le napredovala v 6. uradniško skupino. Čestitamo! — Zasavski sokolski smaearji na tekmah. V nedeljo ao se udeležili tudi litijski sokolski smučarji sokolskih »nučarekih tekem v okolici Škofljice pri Ljubljani. Člani bratskega Sokola v Zagorju pa so tekmovali v Velenju, kjer so se plasirali na boljša meeta in odnesli v našo dolino eelo prvo mesto. Zagorski sokolski smučarji so imeli letošnjo zimo društveni smur-irski tečaj na Sv. Planini, ki ara ie vodil sokolski načelnik br. ueiteli Klun France. KOLEDAR Danes: Torek, 16. januarja, katoličani. Marcel, Tmislava; pravoslavni: 8. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Predor. Kino Ideal: Carmencita. Kino Dvor: Hladna devica. Kino Šiška: Dobri vojak švejk. ZKD: Dunajski valček ob 14.30 v kinu Matici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; Trnkoczy, Mestni trs 4. £fxt9cci mita Za šolskega nadzornika je ie trebit nekaj podlage, strokovne, pa tudi moral ne. Morda so predpisani še posebni izpiti in kaj bi rek!l o šolskem nadzorniku v naši svobodni nacijonalni državi, ki bi bi! položil tem na oni strani izpit 7i\ šolskega nadzornika na tej strani. Na ofvorirvi tečaja italijanskega jezi ka za slovenske učitelje na oni strani prt naših prijateljih govori zastopnik sloven skih učiteljev: »Afi, slovenski učitelji iz Furlanije, smo hvaležni vsem onim, ki so pripomogli k ustanovitvi tega poletnega tečaja, ki nam bo podal sliko o vaši bo gati kulturi, o vaši lepi književnosti in o pravem izgovarjanju jezika velikega genija Dante Alighierija. Bili urno danes sprejeti z največjo simpatijo kot gostje plemenitega mesta Videm, ki je našemu narodu že star drag znanec. Mi, slovenski učitelji — videm&ki gostje — pozdravljamo danes iskreno in lojalno nase ministrstvo za narodno pro-sveto, kateremu načelu je genijalni mini ster in častni predsednik našega tečaja 5. E. senator Gentile, pozdra\'ljamo veleee-njenega gospoda prefekta Furlanijc, gospoda viceprefekta, predsednika in podpredsednika, gg. profesorje in velezaslulne člane, ki tvorijo vodstveni svet, pozdravljamo rimsko prestolico, lepo novo furlansko deželo, veliko domovino Mazzinija. Garibaldija in Cavourja in izražamo našo udanost kraljevi savojski hiši. Velecenjeni navzoči! Prepričan o Vaši solidarnosti z učiteljskim stanom ponavljam svoje izjave o čustvu discipline in patrijotizma ki preveva slovensko učitelj-stvo za prospevanje pokrajine in za veličjc domovine.* Izpit iz patrijotizma je bil položen z odličnim uspehom. Lahko bi pripisali nekaj o dvoživkah in kameleonih, pa zaen krat nočemo. •£aT*fr» Šahovski brzoturnir Brzoturnlr Ljubljanskega šahovskega kluba za januarsko prvenstvo Ljubljane Je prinesel sijajen uspeh Milanu Vidmarju, ki ni Izgubil niti ene partije in je od mogočih 14 dobil 13 točk. Za prvenstvo je tekmovalo 8 igralcev ter je vsak z vsakim odigral po 2 partiji. Turnir Je bil prav močno zaseden, čeprav niso nastopili vsi najboljši igralci ln so med drugimi manjkali L. Gabrovšek. Furlani. Preinfalk, Sorli i. dr. Sin našega velemojstra se je takoj v začetku postavil na vodstvo in je vodil do konca. Edino Sikošek in J. Ga brovšek sta mu odtrgala pol točke, vse ostale nasprotnike pa je Vidmar prema sal in dosegel 13 točk. Drugo In tretje mesto sta si delila Lon^er ln Sikošek i 9 točkami, četrti pa je bil J. Gabrovšek s 7 to pol točke. Izpadli so Požar, Kave. čič m Ocvlrk. V šahovskem klubu se bo v kratkem pričel ožji turnir, ko bo ta končan, pa glavni, ki bo združil vse najmočnejše šahiste v Ljubljani. Iz Ptuja — Svinje kradejo. V noči na 6. t m. s*> neznani storilci ukradli iz svinjaka vini-Čarke Kolednik Rozalije v Vel. Okiču pet mesecev staro svinjo. Vlomilci so od svinjaka odtrgali ključavnico in močan železen zapah ter odnesli svinjo v gozd, kamor Je vodila 1 km daleč sled. Orožniki so našli v gozdu tudi sled krvi, kar le znak. da ie tat tu svinjo zaklal da je svoj plen lažje odnesel. Sled pa le ravno izdala tatj, kateremu so orožniki že na sledu. — Koledniki. Lepa ie tradicija, ko hodijo koledniki ob raznih praznikih kakor za novo leto od hiše do hiše, da ti voščijo vso srečo in blaeoslov za denar. Vendar tudi med koledniki vlada kriza in huda konkurenca in se vse bori, kdo bo prei. tako so ti ob novem letu že hodili tri dni prej voščit srečo. Komaj pa ie nastopil') novo leto. že so koledniki slekli svof kostum, se preoblekli v tri .kralje ter si z žarečo zvezdo v roki podajali kljuke te -stiln In privatnih stanovanj. Vsak je hotel biti prvi, da bi odnesel fhn več darov Trije kralii so hodr^ od noveea leta pa do praznika. Komaj t i Ie to minilo, ie s> ee ti pojavile skupinr e svečami in Marijo v rokah, da ti zapc j za evečnico. akoravno je do praznika ek >rai še tri tedne. V Ptuju živi pretežna večina 'jradništva, ki je vezana na svoje skromne plače, pa mom isti )b takih prilikah svoje mršave moš-njičke držati kar tri mesece odorte, kajti ni dosti, da enkrat daš, prideio ti vsak dan voščit novo leto, ali pa ti za po jo tisto: Mi smo triie kralji itd. in pa za svečnico. Ce pa ne daš. ee zameriš tudi mladini, ki ee te prav dobro zapomni. Treba bo tudi tu re-medure, ker s tem se navaja mladina samo k beračeniu, ki v marsikaterem primeru ni potrebno. — Tatvina. Rudarski delavec Strucel Franc iz Zaeoria je prijavil orožnikom v Leskovcj. da ie bilo iz nlecove hiše v Dravinjskem vrhu. kJer je stanoval nlecov tast Hriberšek Janez, ki fe umrl, ukradeno po pokojnem več obleke, zimske suknle, perila in Štiri koše koruze. Orožniki so uvedli hišno preiskavo pri Mariji Vindiš. viničarki v Dravinjskem vrhu, ki le zad-nie čase pokojnega oskrbovala, ter tam na 511 vse pokradene predmete, izvzemli «no suknlo. ki |o fe d^la svoiemu zetu. Vindi-ševa tatvino priznava in se bo morala zagovarjati pred sod iščoči. tev 12 »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. Januarja 1938 DANES NAJVEČJI FILM SEDANJOSTI PREDOR po romanu BERNHARDA KELLERMANNA Predprodaja od 11.—H13. ure. Nov Foxov zvočni žurnal. Elitni kino Matica Telefon št. 21-24 Ameriko in Evropo združuje podmorski predor. To je delo, ki osvaja vse narode sveta. Predstave ob 4., 7.% In 9. Y4 uri zvečer. Dnevne vesti — Spet visoko inotemsko odlikovanje našega fotoamaterja Pred izletom, ki sta ea priredila Tujsko prometno društvo ze Bohinj in fototrgovina Janka Pogačnika tulila meseca v Boh i ni, ie razpisala slovita tvrd-k Gevaert 3 nagrade za naiboliše slike. Svoie najboljše posnetke z izleta le poslalo ve? naših fotoamateriev in centrala firme Gevaert v Anrvverpnu ie zdai podelila I. nagrado našemu splošno priznanemu fotografskemu umetniku Antetu Korniči. ki nenavadno hitro napreduie in povsod uspešno tekmuie z našimi dosedai znanim« fotografskimi prvaki- V Bohinju ie predvsem fotografiral slikovite stare kmečke hiše v Starih Fužinah, obenem ie pa poslal tudi nekai fotoreport^žnih posnetkov. Se posebej moramo ff. KorniČa pohvaliti, ker ie on skoral edini naš moister. ki z naivečio vnemo fotografira za našo entnografijo, folkloro in umetnostno zgodovino važne motive. Posnemajte ga in rešujte vsaj s fotografiranjem te važne spominke naše preteklosti! Čestitamo! _ Osta, ki bo veljala nad 6.000 000 Din. Zemunska občina ima pri finančnem ministrstvu svoj kaldrminski fond v znesku 4.500000 Din. S tem denarjem nameravalo zgraditi cesto, ki bi vezala beograjsko carinarnico z zemunskim kolodvorom in aerodromom. Ker bodo pa znašali stroški nad 6.000 000 Din, je občina naprosila finančno ministrstvo, da ji da razpolag/o iz sp^neera kaldnnlnskeg/a fonda še okrogr 2.000.000 Din. — Smučarji, pozor! Zimsko-eportni odsek SPD bo na prošnjo številnih članov smučarjev prirejal skozi veo zimsko sezono izlete v skupinah pod strokovnim vodstvom. Mnogi smučarji zaradi pomanjkanja družbe in nepoznania poti nimajo prilike seznanil se z najlepšimi zimskimi postojankami. SPD hoče tudi tem jstreči ter jim daje na razpolago izvežbane smučarje- Poleg vodstva imajo udeleženci izleta še ugodnost vožnje za polovično ceno po železnici. Samo če je manj kot šest udeležencev, odpade izlet. Ugodnosti se dosežejo tudi pri prehrani po kočah, ako ie prijava pravočasna. Zimsko športni odsek SPD bo pri izletih upošteval tudi zelje kake večje skupine, s katero bi se že v naprej določil cili izleta Za smučarje začetnike ti izleti niso priporočliivi. Prvi izleti se vršijo v soboto dne 20. t. m. in sicer eden na Krvavec in eden na Orožnovo kočo na Črni prsti. _ . _ Potres v daljavi. Seizmograf ljubljanske seizmološke postaje je zabeležil včeraj ob 9.53.25 katastrofalen potres v daljavi 6250 km, ki je trajal brez prestanka skoraj eno uro. Središče potresa je bila Indija. O potresu v »Indiji poročajo že današnji jutranji listi. — Vaclav Skružny v Zagrebu- Na notico ki smo jo priobčili včerai pod tem naslovom, nam pojasnjuje gledališka uprava, da *ta ta dva slikarja istega imena in priimka, nimreč oče in sin. Vaclav Skruznv sin deluje zdai v Brnu, kamor ie odšel jz Ljibliane in ie bil povabljen v Zagreb, da ie pomagal kot slikar dr. Gavelli uprizoriti Musorgskeca opero >Boris G od u nov«. Vaclav SfcružnT oče je pa v Liubliani. _ Priročnik za krojaško in šminko stroko. Preieli smo knjižico, ki se peča predvsem z blagoznanetvom, spoznavanjem blatra ter drugimi važnimi vprašanii. ki se tičejo mojstrske in pomočniške preizkušnie. Cena priročnika ie 20 Din. pri prevzetiu ve?;^e števila izvodov ie 25odetotni popust. Knjižica se lahko naroči pri piscu e- Ivanu Biz*ak\i. krojaškem mojstru in zasebnem strokovnem učitelju v Celju, .Obrtni dom«, a dobila se bo hidi po knjigarnah. Slične kniige v našem ieziku še ni. zeto bo dobrodošla ne samo stroki, temveč tudi drugim interesentom, ker vsebuje snov, ki zanima tudi Širšo javnost. Toplo priporočamo. _ Delo dobe. Borza v Ljjbljani sprejme za takoi 1 pekovskega ix>močnika, 2 pekovska vajenca, 1 orodnega ključavničarja, več polagalcev lesenih kock. parketov ;n ksilolita, 1 ključavničarja za teeniee in več tkalcev. — \ov grob. V Trebnjem ie davi nenadoma umrl'splošno znani in priljubljeni lekarnar mac. pharm- Janko K/M>r«eat" Pokoini ie zapustil mnogo prijateljev m znancev, ki ea bodo poleg svoicev težko pogrešali. Pogreb bo ob 10 ne domače pokopališče v Trebnjem. Bodi mu lahka zemlja, tefko prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalle! _ Siromašen ključavničar obogatel. Ključavničarskemu pomočniku Petru Jakovi je viču je oče padel v svetovni vojni, mati pa mu je umrla takoj po vojni. Tako je Peter z mlajšim bratom ostal sam. Dokončal je tri razrede gimnazije, nato se je pa šel učit ključavničarske obrti. Te dni je bil pa obveščen, da mu je v Marseillesu umrl stric Miloj, ki je njemu in bratu zapustil 250.000 frankov. Tako je fant čez noč obogatel. _ pošten tramvajski sprevodnik. Včeraj je tramvajski sprevodnik Bogoljub Popovič v Beogradu nesel v vozu aktovko, ki jo je bil pozabil nekdo izmed potnikov. Ko je precej težko aktovko odprl, je presenečen opazil, da je polna tisočakov in tudi srebrnega denarja; v njej je bilo 37.000 Din. Pošteni sprevodnik je o najdbi takoj obvestil revizorja, ta pa tramvajsko upravo. Kmalu je tramvaj prehitel nekj avtomobil in v tramvaj je skočil potnik, ki je vprašal sprevodnika, če je našel torbico z denarjem. Ko je sprevodnik to priznal, je neznanec zahteval aktovko, toda sprevodnik mu ie ni hotel izročiti, ker mora vse najdene stvari oddati na tramvajski direkciji. Na tramvajski upravi so denar izročili lastniku ki Je bil narodni poslanec Miloj Alek^ć. Ta je ves srečen, da je dobil denar nazaj, poštenemu sprevodniku takoj dal nagrado — red in piši 100 Din. Beograjska občina Je pa poštenega sprevodni- ka Se posebej nagradila in mu dala 1000 Din. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno in južno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splvtu 11. v Sara.evu 7, v Beogradu 3, v Liubliani 3.2, v Mariboru 2.8, v Zagrebu 2. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 761.5. temperatura je znašala 12. — Nesreča. V Tržiču je včeraj na cesti neki jezdec podrl 461etnega raznašal-ca Matevža žepiča, ki je tako nesrečno padel, da si Je zlomil levo roko. Moral je iskati pomoči v ljubljanski bonlci. _ Žrtev divjaškega pretepa. Ob 8. zjutraj Je bia reševalna postaja telefonično obveščena, naj pride reševalni avto pred glavni kolodvor, kamor so pripeljali s kamniškim vlakom težko poškodovanega in vseea razbitega 371etnega tesarja Ivana Rešnlka iz Markovega sela pri Kamniku Fant je bil v nedeljo zvečer na Selu v neki gostilni, kjer so zopet popivali preko mere Med pijanimi fanti je nastal pretep in končno so se spravili na Rešni-ka, katerega so strahovito pretepli Razbili so mu glavo, zlomili de&no nogo in ga poškodovali po vsem telesu, da Je obležal nezavesten na bojišču Včeraj je bilo njegovo stanje tako kritično, da ga niso niti mogH prepeljati v bolnico Za napadalci poizvedujejo orožniki. — Zasačen tat V Zagrebu je v restav raciji Skušič v Ljubljanski ulici neki Štefan Sever, rojen 1908 v Brezju, občina Tu helj. izmaknil Rudolfu Pečku listnico. Ta je pa tatvino opazil in na njegove klice so žeparja prijeli Policija ga je izročila sodišču. Pri boleznih srca in poapnenju fil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenel -ca lahko izpraznjenje Črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Fran2 Josefova« g renči ea se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —li Brezposelnost v Ljubljani. Borza dela ie zaključila decembarski pregled bre« poselnib v Ljubljani. Od novembra ie ostalo Še nezaposlenih 1683 moških in 460 žensk, poleg tega pa še 491 nekvalificiran.h delavcev. To Število ie v decembru naraslo pri moških za 556. pri ženska pa za 112 Borza dela je posredovala za sprejem v služ bo pn 25 moških in 6 ženskah. V listi brez poselnih ie bilo brisanih 218 moikih in 21 žensk. Delo ie bilo ponujeno 60 moškim m 4 ženskam. Ob koncu decembra je o«talo v evidenci Borze dela nezaposlenih 2680 moških in 563 žensk. Borza dela ie sedaj silno zaposlena in koma i zmaguie delo. Samo za božič je izplačala nad 60.000 Din podnore javljajo se pa še vedno novi orosilri Število brezpo*»eInih ie v zadnjem času zopet ob jpno naraslo, zlasti so pa prizadeli steklnr H. V Hrastniku so jih te dni odpustili 300 y Rosraški Slatini r>a skoro 300.. tako da imamo poleg drugih nad 500 nezaposlenih steklarjev. —li Marijin tre in Prešernova ulica sta razkopana. V soboto so d Plavci kopali temelj za en tir na frančiškanskem mostu in delno prekopali MariMn trg včerai so pa kopali v Prešernovi ulici Vozn* nrnmet se ie tam skorai povsem ustavil Nnjboli je vožnja otežkočena okornim poštnim avto bivom. ki imaio izvoz v Prešernovo ulico Tramvaj vozi v spodnfem delu do škofije na dolenjski progi pa do H«im*nnove trg j vine. Timice so položene za obe progi, ra zen v Stritarjevi ilfci —li Veho je priskočilo na pome* masi »trarn. Sneg namreč m *vb1e*at in le za?«*! skorai prav tako naglo kooneH ko ie zapa del. zato mestnemu re*tnemu nadzorstvu n* bilo treba na'**mar? delavcev za kMmie snega, z nf?m se uVv*riaio 1*» stalni dMavr; re«tr»eg» nad^onatva V^mi in dan*^ eo no birali na neketenh va?nef?lh rentah >om« ko«, ki fe p« le Se vedno dovoli. Kaže. da bo lM/v: trniala sezona brozge izredno d^ol go. Kljub vsemi so pa mešani b»>lt zadovoljni z broTfro kot a no'pd'Vo Oav* «n lv*lf» zledenele pot? samo na periferiji. V mestu je vedno nekoliko topleje, kar se pozne, ko je temperatura blizu ledišča- Zvesti prijatelji snega zopet napovedujejo, da bo snežilo. Morda bi bilo rea bolje, če bi sneg obležal. Z dežjem v januarju se ne moremo prav* spriiazniti niti v Ljubljani, kjer je domovina dežfa. _Ij Posipajte pločnike! Zaradi dežja je nastala na mnogih krajih v mestu nevarna poledica, ki je zahtevala že več človeških žrtev. Tako je v Selenburgovi ulici na križišču Knafljeve davi okrog 8 ure padle 891etna kronska upokojenka ga Terezija čemetova, stanujoča na Rimski c. 8t 1. tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo Mimoidoči so nesrečno starko po. brali, iz bližnje cvetličarne so tudi prinesli stol. da je sedla nanj. stražnik je pa obvestil reševalno postajo Reševalni avto je černetovo prepeljal v bolnico — Vprašanje obleke na sabavah je večkrat tako važno, da se marsikdo ne udeleži prireditve, ker ne ve, kai bi oblekel. Tega vprašanja pa ne bo na demokratičnem večeru Jadranske streže, ki bo v soboto v Unionu, ker are pri tel prireditvi predvsem za manifestacijo, da člani JS pokažeio svojo zavest, da so v taboru stražeriev našega morja. Pi overjeni nai bodo. da na nsjpeh te ptirijotrite prireditve gledajo a najbudnei- iim očesom tudi s onstran meje! Udelelba ie zato važna, slasti bodo prireditelji veseii, če se je udeleži mnogo našega preprostega prebivalstva, asi med straža rji Jadranske straže nihče ne sme in tudi nihče ne bo delal razlike med dostojanstveniki in preprostim nižjem uradnikom, obrtnikom ali delavcem. Tudi med temi so zaslužni, sposobni in goreči generali in ofcirji močne armade JS! Prav zato pa letos prireditelji niso več pošiljali posebnih osebnih vabil, ker eo enako dobrodošli vsi Člani JS in njeni r>ri-jatelji brez rarl'ke stanu in ookliea. —Ij Po dežju sneg- Včeraj in ie ponoči je v Ljubljani deževalo, davi smo imeli pusto, megleno vreme, dopoldne je pa začelo snežiti in snežilo je, kakor bi se trgali berači. Debele mokre snežinke so kmalu pokrile brozgo po mestu, ki se je pa s tem le Se povečala. Snežilo je vse dopoldne ln je zapadlo precej novega snega, ki je pa moker. Smučarji so ga vseeno veseli, saj so se že bali, da jim bo južno vreme prekrižalo vse račune. — Le individualna frizura izpopolnjuje lepoto — zato pri prvi priliki v priznano damsko česalnico Olga Gorazd, Beethovnova ulica št. 14 (»Dunav«). —Ij Brezplačne krnopredstave razveseljujejo veeko popoldne otroke na Krispene-vem velesejmu, kjer se deoa zabave tudi s streljanjem na tarčo itd. —Ij Drva ne gredo posebno v denar zadnje čase, ker pač ni pravega mraza, za to iih kmetje iz polbograjske doline Ižanskega težko prodaio. Včeraj eo zopet nekateri ponujali drva p^ mestu, a kjpc*^7 ni bilo zlasti zaradi tega, ker so bila drva mokra. Včerai je namreč ves dan deževalo in kmetje niso imeli pokritih drv. Ponujali so jih po 75 Din k ib. ni. —Ij Po naših kinematografih. O filmu »Predor« govori zadnje dni vsi Ljubljana. Vsi. ki so ga videli, se StrJojajo v tem, da tako lepega filma v Ljubljani že dolgo ni bilo. Ta visoka fesem dela in 'eklene volje zasluži, da si jo človek vtisne v spomin. V Ljubljani ostane fHm samo še nekaj dni, potem pa pojdo v Zagreb, kjer ga že težko pričakujejo. — »Noooj ali nikdar« se ■menuje prekrasen film, ki ga bomo videli te dni v Blitnem kinu Matici. To je velika muzikalna komedija, ki v nji nastopa slavni jazzband »Modri Hans« ter najboljši orkester sveta »Sestra Angelika« je film, ki nam kaže življenje od posvetnega hrupa pobege žene za samostanskim stdov-jem. Takih flmov je že več, toda ta prekaša vse po svoji krasni, pretresljivi vsebini. — ZKD nam pa pripravlja prijetno presenečenje z novim filmom, ki bo nekaj posebnega za prijatelje lepega firma. V kratkem pride v Ljubljano tudi veliko filmsko de'o »Gilgi-«. PRIDE! PRIDE! PRIDE! PRIDE l —Ij Violinist Zlatko Topolski je najboljši goienec violinskega oddelka zagrebške glasbene akademije. Ko je bil 8 let star. je že nastopal v svojem rodnem mestu Osijeku na koncertih kot pravo Čudežno dete- Nato ie odšel v Zagreb, kjer ga ie izšolal violinski mojster prof. Humel. Danes je popoln umetnik, ki obvlada vse tehnične težkoče svojega inštrumenta ima izredno lep in močan ton ter najboljše kritike, kjerkoli in ka darkoli ie nastopal. V Ljubljani bo igral v petek dne 19 L m. na koncertu zagrebške akademije violinski solo v Beethovnovem violinskem koncerti. Spremlja ga simfonični orkester akademije, ki šteie 70 Članov. I'o leg Beethonovege violinskega koncerta s spremIjevanjem orkestra se izvaja še >Mor-ie«. simfonična viziia za 4 soliste, mešani fcbor in veliki orkester. Mešani zbor akade mije šteje 60 članov. >Morje< ie komponiral pred 12 leti rektor Fran Lhotka. ki vodi ts koncert. Vse Ljubljančane vabimo, da na-oolnijo ta večer unionsko dvorano in tako rx>kaŽefo svoie živo zanimanie za razvoi in napredek glasbenega živlienia v nafii državi. —Ij 0 man| znanj selen javi bo jutri ob 19 predaval v okrilju podružnice SVD v oredavalnici mineraloškega instituta na univerzi podružničin predsednik g Josip Stre keli Opisal bo različno zelenjavo, ki io pri nas še mnogo premalo gojimo, kakor n pr mangold. delikatni Črni in beli koren ter drugo tako okusno zelenjavo, ki pri nas nrav dobro uspeva in bi z njo lahko tidi naši trnovski in krakovski zeleniadarji do-*ti zaslužili. Na potrebno predavanie opo 7-arjamo v«e lastnike vrtov in vas priietelie iobr« zdrave kuhinje Vstopnine ni! Smosarska m V. Vasil]ev v prekrasnem filmu HIŠA NA MEJI Zbori kozakov, plesi, pesem, kozaška ljubezen. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4-, 7. In 9 »4 uri zvečer —li Plesni odsek društva »Krkec sporoča, de se vrši zadnja plesna vaja v sredo dne 17. t m. ob 8. jri zvečer v hotelu Union (bela dvorana). Da se dogovorimo glede zaključnega venčka, se pomoštevilno udeležite. 23-n —li Uredništvo »Narodne banke« kraljevine Jugoelavile. filiale ▼ Ljubljani, je poklonilo namesto venca na grob pokojne gospe Roze Rohrmannove znesek 300 Din (tristo) za mestne reveže, aa ker izreke mestno načeletvo darovalcem najprisrčneišo zahvalo! _, —li Smvtarski nadaljevalni tečaj SPD se v ponedeljek zaradi dežia ni mogel vrSKI. Tečai prične, čim preneha dež. Zbirališč« dnevno ob 15. uri pri Čadu pod Rožnikom. Sokol IV. v lanskem letu NafmlaJSe sokolsko društvo v LJubljani Šteje $21 pripadnikov In se lepo razvija LJubljana, 16. Januarja. Najmlajše sokolsko društvo v Ljubljani, Sokol IV, je polagal v nedeljo obračun svojega dela v preteklem letu v društveni telovadnici na Prulah. Pročelje telovadnice je bilo okrašeno s kipom NJ. Vel. kralja, z državnimi trobojnicami in seienjem. Skupščine se je udeležilo članstvo v prav častnem številu, dokaz, da se zaidma r.a društveno delovanje. Točno ob pol 10. je otvoril zborovanje starosta br. Drago Pogačnik, ki Je po uvodnih formalnostih pozdravil zastopnika sokolske župe br. Co-tarja ln zastopnika Sokola *II br. Horvata ter vse brate in sestre. Spomnil se Je vseh važnejših dogodkov v lanskem letu. zlasti razvitja prapora, ki mu je kumoval Nj. Vel. kralj Aleksander ln županja Olga dr. Pueova ter otvoritve letnega telova-dišča. Izrekel je toplo zahvalo mestnemu županu br. dr. Pucu za podporo pri zgraditvi letnega telovadišča, nadalje banu br. dr. Marušiču, mestni občini ljubljanski ter vsem podpornikom Ln dobrotnikom društva. S pijeteto se je spomnil umrlih bratov, kojih spomin so počastili zborovalci s slava-klici. Po nagovoru brata staroste Je bila pročitana poslanica Saveza SKJ, nakar so s'eiila poročila društvenih funkcLjonarjev Tajnik br. Milan Antosiewtcz je najprej orisa! pomen sokolske Ideje za naš narod, potem je pa pregledno poročal o vseh važnejših društvenih dogodkih. Vse delo društvene uprave Je bilo posvečeno domačemu prazniku, razvitju prapora Ln otvoritvi letnega telovadišča Vršile so se pa tudi druge prireditve. Ob priliki pokrajinskega zleta Je članstvo sodelovalo v najrazličnejših odsekih, članstvo se je udeležilo prireditev bratskih društev in čet, tako v Tacnu, Ribnici, Moitah, Lavrici, Sv. Jakobu ob Savi, Ptuju itd. Najpomembnejša pa je bila proslava 1. decembra skupno z ljubljanskim! društvi na Taboru Ln doma v telovadnici, nadalje proslava brata Oangla v Narodnem domu in na Taboru. Čeprav je bilo storjenega mnogo, vendar mora biti društveno delovanje še intenzivnejše, da dosežemo one cilje, ki nam morajo biti na našem sokolskem obzorju svetli in Jasni. Skrbno in pregledno blagajniško poročilo je podal blagajnik br Lojze Roš. V svojem poročilu je zlasti grajal članstvo, ki neredno plačuje članarino In apeliral je na dolžnosti članstva napram društveni b!a?aini. Predsednik nadzornega odbora brat Novak Jakob je pohvalil vzorno poslovanje brata blagajnika in društvene uprave ter predlagal upravi razrešnico, ki je bila med velikim odobravanjem soglasno sprejeta. Zanimivo načelniško poročilo Je podal načelnik br Milan Antosiewicz Uvodoma je orisal pomen sokolske telovadbe v telovadnici, kjer se stekajo vse žile društvenega življenja Nesporno Je, da se goji so-kolstvo samo v telovadnici, kjer se kujejo značaji na temelju Tyr§evega evangelija, ki obsega telesno, moralno in naeijonalno vzgojo Soko'ska vzsroja članstva je najvažnejša naloga sokolske organizacije; zaradi tega Je pozval prednjaški zbor vse Iz Celja —c Nesreča s puško. Ko se je vrnil 53-letni posestnik Karel Horvat v Kranjčici pri Št- Juriju ob iuž. žel. v nedeljo 14. t m. z lova domov in hotel spraviti sveto puško, mu je puška padla na tla in se sprožila.. Naboj ie zadel posestnika v desno pazdiho. Hrovata so prepeljali v celjsko bolnišnico —e Usoden padec pri smučanju. V nedeljo 14. L m te padla 281etna frizerska pomočnica Pavla Mrazova iz Celja, ko se ie smučala pri Celjski koči. tako nesrečno, da si ie zlomila desno nogo pod kolenom. Po-nes rečen ka se zdravi v celjski bolnišnici. —c Umrl je v nedeljo dne 14. L OB. * celjski bolnišnici 531etni tesar Karel Ko-privnik iz Gornjih Zreč pri Konjicah. _c Predavanje o Montblanen in Matter hornu bo priredile Savinjska podružnica SPD v četrtek dne 18 t. m. ob 20.30 v predavalnici Ljudskega vseučilišča v meščanski šoli. 0 svojih turah na ta dva sorska veLi-kaoa bosta predavala edč. Mohorčičeva iz Ljubljane in e. Andrino KopivŠek iz Celja, ki sta dosegla s tem predavanjem v petek zvečer v Liubliani velik jspeh. Iz _ Osebne vesti. Davčni kontrolor 2. Jože Sterbenc iz Novega mesta ie premeščen k davfni upravi v Metliko. Davkar e. Božidar Setina iz Črnomlia le premeščen k isti davčni upravi in bo tako moflla kmalj pričeti t rednim poslovanjem, kar bi se moralo zeoditi že lani avjruMa, pa zaradi oomanikanja oeobia ni bilo moaoče. V Metliki Že težko pričakujejo redno poslova i ie naše nove davčne uprave, s katero bo Metlika storila zopet korak neorej. — Vinska kupčija ni letos še nič kai živahna dasi pridelek ne zaostaja po kakovosti za lanskim. Gospodarji upajo, da bodo mogli svoi pridelek ugodno soraviti v denar in dobiti najnujnejša sredstva. Koo-zum vina ie v zadnjem Času precej padel, kar se bo naši vinski trgovini občutno poznalo. Bila bi potrebna smotrena organi-nizaeila prodaje in propaganda belokranjskih vin. ker bo tako našim gospodarjem najbolj pomagano. — K lepim uspehom našega Tujsko prometnega dru&tva v njegovem prvem delovnem letu so mnogo pripomogli zlasti sg. dr. Riko Fux. poslanec Dako Makar, Engel-bert GangL, dalje mestna korporacija, ki je dala na razpolago parcelo za sedanje kopališče, katero os ie naiprei morala zamenjati z dotedanjim lastnikom za drugo, in notar g. Rant, ki ie za zameno omenjenih parcel vložil ves svoi trud in ki je tidi skupno pogodbo napravil brezplačno. Zemljišče zs kopališče ie bilo namreč zadružna last in so morali vsi člani zadruge prštati na zamenjavo. Tu jeko prometno društvo ie vsem zelo hvaležno, a vsi društvu naklonieni pri-iatelji imajo nailepše zadoščenje že v samih lepih, lani doseženih uspehih* Med društvenimi delavci zaslužta vso pohvalo zlasti blagajnik g. Ludvik Fjx, ki le zelo vestno skrbel za društveno blagajno in pametno gospodaril t dohodki, a večkrat založil celo svoi denar, da ie Ho delo lahko od rok in ki ie posebno mnogo žrtvoval pri gradbi kopališča, kakor tudi društveni tajnik g. Pavel Ceenlk. ki is fcllub oreceišnie-nra delu vzorno vodil svoie tajniške posle v korist društva in Metlike same. Dru- pripadnike do 26. leta k obvezni sokolski telovadbi. Vse delo v telovadnici Je vodil prednjaški zbor, ki Je štel 9 bratov in 5 sester. Telovadba se je vršila v telovadnici Ln na letnem telovadišču redno pri vseh oddelkih. Obisk vseh oddelkov se Je povečal V zimskih mesecih so se vršile vse priprave v telovadnici za pokrajinski zlet in javni nastop 9. julija. Telovadni oddelki so se udeležili pokrajinskega sleta v Ljubljani in mnogih prireditev bratskih društev in čet Javen telovadni nastop je dosegel v tehničnem pogledu prav lep uspeh ter Je omembe vredno, da Je bil najmlajši telovadec star 5 let, najstarejši pa 78 let - br. Grom. Za vzgojo prednjakov se je vršil društveni prednjaški tečaj, ki Je pokazal prav zadovoljive uspehe. Lepo napreduje tudi smučarski odsek, ki šteje 31 članov. Končno Je brat načelnik omenjal naloge, ki čakajo društvo v tekočem letu. t J. pokrajinska sleta v Sarajevu in Zagrebu, okrožni zlet na Vrhniki Ln društveni javni nastop Poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Iz prosvetnega poročila prosvetarja br. Skubica posnemamo, da se Je tudi ta panoga zadovoljivo gojila Vršila so se razna predavanja, nagovori, proslave in rpri-zorili dve predstavi pri četi na Laverci. Lepo napreduje tudi društvena knjižnica, ki šteje 215 knjig. Izčrpno gospodarsko poročilo br. Lojsa Havlička izkazuje vrednost društvenega Inventarja v znesku Din 59.510. Iz društvene statistike, ki Jo Je podal br Lojze Kompare, pa posnemamo, da šteje društvo 321 članstva, 101 naraščaja ter 9-9 oboje dece. tedaj 521 pripadnikov. N* predlog blagajnika br. Rosa Je bilo po krajši debat) soglasno sklenjeno, oaj sna-ša članarina za leto 1934 za članstvo 50 Din, za telovadce pa 30 DLn Soglasno Je bil odobren tudi skrbno sestavljeni prora čun za leto 1934, nakar je bila soglasno izvoljena naslednja društvena uprava: starosta br. Drago Pogačnik, I. podstaro-sta Pe&nikar Anton. TJ. podstaroeta Gr-čar Tit, načelnik Milan Antosiewici, načelnica Tilka Lukeževa. prosvetar Novak Jakob, tajnik MIlan Anto8!ew!cx. blaraj. nik Lojze Roš, matrikar Kompare Lojze, gospodar Havliček Lojze, praporščaka In-dof Franc ln Havliček Lojze: odborniki: Indof Franc, Vertl Franc. Grom Ante, HlebS Jakob, Roš Zdenka. Magušar Jože. Likozar Konrad, Blaž Milan, Pust Janez. Vidmar Jakob, namestniki: Ravnikar Franc. Menart 'Ivan, Marenče Stanko, Menart Rade, Anžur Tomaž, Verhlč Ivan, nadzorni odbor: Jelačin Joško, Grom Maša. 2erjal Anton, namestniki: Antoslewicz Edvard. Potočnik Alojz. Skublc Jakob st.. častno razsodišče: AntoslewIcz MIlan. Novak Jakob. Grzinlč Zorko, Lukež Tilka. Grom Ante. Blaž MIlan in Roš Mica. Ob zaključku sta pozdravila občni zbor delecat župe br čotar. ki Je pohvalil delovanje Soko'a IV. grajal pa ono članstvo, ki ne plačuje članarine, in zastopnik Sokola II br. Horvat, nakar Je brat starosta ob 11. zaključil lepo zborovanje. Agllnemu Sokolu IV tudi ml iskreno čestitamo k uspehom. Zdravo! štvo je enako hvaležno vsem onim. ki so pri izletih ali sicer z vozovi in na kak drug način pomagali, da ie bil uspeh lepši in da so naši gosti odnesli iz Metlike in Bele Krajine sploh najlepše vtise. V letošnjem in prihodnjih letih bo enako storilo vse, da bi se poživilo izletništvo v naših krajih in da bi kraj sam tidi vsestransko napredo-val. 4*XXXXKXXXKKXX: X X X X X X X X X X X Luci Englisch prinaAa v Zvočni kino Dvor salve smeha v velekomlčni opereti Hlailna cleiica Predstave ob 4., 7. in 9. url. Cene 2, 4, 6 ln 8 Din Iz Laškega — Sresti šumarskj referent iz Krškega bo uradoval dne 19. t. m. v pisarn: tukajšnjega sreakega načelstva od 9.S0 do 11. ure- Pri tej priliki bo dajal strankam pojasnila v gozdnih zadevah ter sprejemal naročila zs gozdne sadike. — Dražba lovov. Pri tukajšnjem areskom načelstvu ee bodo vršile dražbe lovov za novo zakupno pogodbo po nastopnem redu: dne 19. februarja za občino Loško; dne 20. za občino Sv. Krištof; dne 21. za občino JurkloŠter; dne 22. za občino Marija4rra-dec in dne 23. februarja za občino Sv. Lenart. Pričetek vsakokrat ob 8. uri. — 8e enkrat afna moč. Akoravno trna tukajšnja sedem raz redna osnovna šola že 4 paralelke, se je pokazala potreba otvoritve še ene vzporednice za 5. razred, ki ima 81 Šoloobveznih otrok. Da ee učitelj pri tolikem številu učencev ne more zaJostno pečati s poedmei in da pouk pri tem trpi. je umevno. S tem ie postalo tudi vprašanje namestitve nove učiteljske moči še boli aktualno. Kakor smo Že na tem mestu poudarjali, se občiti povsod pomanjkanje agilnih naciionalnih delavcev. Ravno učiteljski stan pa ie tisti, ki je poklican ne samo za vzgofo šolske dece, temveč tudi naroda, s katerim ima največ stikov. Apeliramo torej na orosvetno upravo, da namesti na izpraznjeno nie<*o na osnovni Šoli v Laškem kakega mlajšega učitelja, ki oo soosoben za pevovodjo, soko>k«g« vaditelja itd. — Lov« k a veselica. Tukajšnja zelena bratovščina opozarja vse prijatelje narave in člane njihove gilde, da se bo vršil taki i urni pogon letoinie lovske skrile 20. t. m. ob 20. uri v prostorih SnkoUk*aa doma v Laškem s sreč.vlovom. str*.)««!«*, vrtenjem itd. Za iedačo in pijačo H*vV> i^Me naše brhke planšarice. Občevalrd j**^: iugoslovenska lovske latinščina. Kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj ne tamu d i test večera. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, pom:s u na to, da bi se branila. V hipu ji je iztrgal revolver iz roke. Tako x postal Indijanec gospodar pc/ožaja. izpustil je Marjano in dvigni* oba revolverja nad ga ivo. Potem je pobral poročniko-vo torbo in s< jo zavihtel na ramo. Toda v trenutku, ko je že hotel skočit: v goščo, da bi spravil zaklad na varno, se je pognala Marjana za njim in n.ene roke so se krčevito oklenile njegovega vrata. Indijanec je spustil torbo in pahn.l Marjano od sebe. Potem je pa skočil k n*i, jo zgrabi in potegnil za seboj... Marjana je ^akoj spoznala, kaj to pomeni. Krik groze ji je zamrl v grlu. V obupu se je spomnila, da ima pri seb: bodalo. Toda kako iztrgati iz Indijance vin klešč roko? K sreči se ji je v zadnjem hipu vr-aiia vsa razsodnost in hladnokrvnost. Ne da bi se upirala svojemu ugrabitelju je dejala s slabotnim glasom: — Milost! . . . Usmilite se naju!... Vzemite to torbo in vse, kar je v njd, toda prizanesite nama! Indijanec je trenutek okleval. Prvotno je bil čisto drugačnega mnenja o pogumu in hladnokrvnosti mlade žene. Ta nepričakovana vdanost v voljo usode ga je prvi hip osupnila. Hotel se :e prepričati o njeni iskrenosti in posedati v oči ženi, ki se je bila tako nepričakovano izpremenila. Sicer je bil pa prepričan, da bo svojo žrtev znova zgrabil. Čim bo hotel, kajti upal je, da jo je popolnoma razorožil; in zato jo je izpustil. Marjana je pa bliskovito odskočila tako, da je n>i mogel več doseči. In naglo je segla za pas. . — Ah, izdajalec! — je vzkliknila in »mahnila z bodalom, — Zdaj mi vrneš svobodo! Indijancu je presenečenje za hip zaprlo sapo, potem se je pa hitro obrnil k grmovju, kamor je bil vrgel revolver v hip«, ko je hotel odvleči Marjano. Toda Marjana je opazila njegovo kretnjo. In že je planila med izdajalskega vodnika in grmovje. A Indijanec se je bil že pognal naprej in ker se ni mogel ustaviti, je priletel na bodalo ki ga je držala Marjana v iztegnjeni roki. Indijanec je odskočil kot ranjena zver in že se je pripravil k, novemu napadu. Bodalo mu je bik) prodrlo sicer dokaj globoko pod kožo, ni mu pa prizadejalo težje rane. Divje se je zarezal in zaklical: — Papaveva koža je trda . . . Tie-ba je prodreti globoko, da pride orožje belega obraza do srca . . . Tvoje bodalo bo v mojih rokah prej, predno se mi še enkrat zajpiči v kožo . . . In hotel je znova planiti na Marjano. Nesrečna žena je že priporočala svojo dušo bogu. Čutila je. da je izgubljena. Naenkrat se je pa Indijančevo tek> krčevito streslo in sesedlo. Začulo se je bolestno ječanje, podobno smrtnemu rjovenju ranjene zveri. Marjana je zadrhtela ob tem nepričakovan eni, groznem prizoru. Papav se je zvijal v groznih krčih. Obraz se mu je spačil v smrtnem boju in oči so se mu napele, kakor bi hotele skočiti iz očesnih duplin. Zvijajoče se telo je pričalo o najstrašnejšem smrtnem boju. Prestrašena Marjana je hotela pobegniti. Umirajoči je napel zadnje sile m se priplazil do nje. Iztegnil je roke, da bi jo zgrabil, stisnil k sebi in zmečkal v obupni želji po maščevanju še pred smrtjo. Vsa iz sebe nesrečna žena ni več imela moči, da bi se mogla umakniti groznim rokam umirajočega divjaka. Obstala je nepremično, izbuljenih oči in mrtvaško bledega obraza. Krčevito razprostrte Indijančeve roke so se ji še bolj približale. Še trenutek, še zadnji napor in umirajoči divjak bi bil zgrabil svojo žrtev v zadnjem trenutku pred svojo smrtjo. Toda ta čas je Indijanec naglo poskočil, kot da so se mu moči nenadoma vrnile, zasukal se je večkrat, potem je pa padel vznak. Krvave pene so mu pokrile usta. Oči so ostale izbuljene, iz grla se je pa začmlo zamolklo hropenje, oznanjajoče smrt. Slednjič je hropenje utihnilo, Indijančevo telo se je streslo in nepremično obležalo. Strup, ki je bilo z njim namazano bodalo, je bil opravil svoje delo. Videč pred seboj mrtvega Indijanca si je Marjana hitro opomogla od groze. Skočila je k drevesu, kjer je bil privezan njen ubogi mož. Nesrečni poročnik se niti ganiti ni mogel; molče je moral gledati, kako se bori Marjana z Indijancem, kajti vrat je imel zadrgnjen tako, da ni mogel kričati. Indijanec in Marjana sta se borila vpričo njega. Nepopisne muke so mu trgale srce do konca strašne borbe. Videl je vso borbo, vso nevarnost, pretečo njegovi pogumni ženi, čutil je dih grozne smrti, plavajoče nad njeno glavo. Ko je pa napravila nenadna Indijan-čeva smrt vsemu konec, je hotel od veselja na vso moč krikniti. Toda kljub vsemu prizadevanju je samo bolestno zastopal. Marjana se je pa ta čas že pripravljala rešiti ga iz mučnega položaja. — Pogum! ... Le pogum, prijatelj! — je zaklicala in napela vse sile, da bi splezala na drevo. Po dolgem prizadevanju se ji je končno posrečilo doseči vejo, kjer je bil privezan njen mož. In nenadoma je začela rezati vrvi z bodalom, ki je bilo malo poprej prineslo grozno smrt izdajalskemu Indijancu. Japonske čajarne izginjajo Slovite japonske gejše bodo rešene težkega Življenja v posebnih mestnih okrajih Orijent počasi izgublja svojo romantiko, stare šege in navade se opuščajo, evropski duh prodira vedno bolj tudi tja, kamor so mu bila tako dolgo vrata zaprta. Lepota indijskih bajader je že davno zaronila. Zdaj je pa na vrsti tudi Japonska. Tudi slavne japonske gejše bodo kmalu samo senca preteklosti. Hčerkice rož, kakor jim pravijo pesniki, kmalu ne bodo več imele pravice do življenja. Gejše so se že preživele in morale so se umakniti razvoju. Nežne postave stopajo skozi živldenje, ne da bi razumele važnost sedanjosti. Tako gledajo na gejše že cela stoletja ljudje vzhoda. Sele sčasoma je prišlo spoznanje, da življenje teh nežnih bitij ni sama romantika. Zdaj so pa ljudje zašli v nasprotna ekstrem. Joši-vara je veljala za vzor in po nji so dih* vse gejše. Med gejšo in gejšo je pa zelo velika razlika. To je treba naglasiti zlasti zdaj, ko je zadal odlok japonskega notranjega ministra čajarnam smrten udarec. Minister je namreč odredil, da se v bodoče ne bodo več izdajala dovoljenja za nove čajarne, pa tudi dosedanje koncesije se ne bodo obnavljale. V treh letih bodo izginile vse čajarne in z njimi tudi gejše. Prijatelji starih časov zdaj godrnjajo, toda ne po pravici. Izginile bodo namreč samo gejše kot kasta, zvana šoki. Gejša kot tip svobodne plesalke bo pa živela dalje. V Kiotu je znana najstarejša šola japonskih plesalk. Priključeno ji je gledališče in lahko bi jo primerjali s poljubno evropsko aM ameriško gimnastično šolo. Šoki stanujejo v posebnem mestnem okraju in žive kot jetnice. Njihovo življenje je dolgočasno, enolično. V bedi so bile rojene, v strasteh so dorasle in že v zgodnji mladosti so prišle v roke lastnikom čajarn. Starši so često prisiljeni prodati svoje hčerke. Lastniki čajarn posojajo ljudem denar in če jim ga ne morejo pravočasno vrniti, jim zastavijo svoje hčerke. Tako smejo biti prodana dekleta s 17 leti. Sicer so pa že v zgodnji mladosti določena za življenje v čajarnah ali javnih hišah, kakor bi lahko po pravici imenovali te japonske javne lokale. Cim pridejo dekleta v čajarne, dobe krasne obleke, dragocena svilena kimona. Za siromašna dekleta se začne zdaj pravljično življenje. Naravna posledica razkošnega življenja so dolgovi, zaradi katerih se ne morejo nikoli rešiti svojih gospodarjev. Jošivara, ki leži v Tokiju na koncu mesta, je najznamenitejši in največji med temi parki čajarn. Pa tudi po drugih mestih naletimo na take okraje. V Kiotu je to Šimabara, v Osaki pa šiflnahi. Pa tudi po manjših mestih so čajarne. Življenje mladih Japonk v njih je vredno vsega obžalovanja. Da ostanejo pri tem otroško dražestne in da se kljub vsej svoji bedi vedno prijazno smehljajo, to je pač tajna orijenta. Za Jošivar se bije že več let hud boj. Proti koncu preteklega stoletja so spadale gejše še k tipičnemu pojavu japonskega življenja. Od takrat so zrasli v Tokiju nebotičniki, zgrajena je bila 2 km dolga podzemna železnica in vsa kultura je dobila novo podlago, tako da vetja zdaj Jošivara s svojimi lesenimi hišicami za tuje telo. Tudi žive lutke v Jošivari je prevzel moderen duh. Nezadovoljne so bile s svojo uso-! do in često so poskušale z begom zbolj-i sati svoje težko Življenje. Lastniki čajarn so si pa znali pomagati, adoptirali so mlade plesalke in od takrat ravnajo z njimi kakor da so ntfihove hčerke. Oče pa ima na Japonskem skoraj neomejeno moč. Na usodo nesrečnih deklet je bila opozorjena javnost. Cesarski princ, poveljnik bojne ladje, je opazil nekoč na krovu jokajočega mornarja. Vprašal ga je, zakaj joka. In mornar je odkril svojo nesrečo. Zaljub'jen je v mlado dekle. Isa je pa hčerka siromašnih staršev. Ko je pred dvema mesecema izpolnila 17. leto, se je morala preseliti v Jošivaro. Lastnik čajarne bi jo izpustil, zahteva pa 500 jen. Mornar pa nima toliko denarja in tako je Isa zanj izgubljena. Princ je takoj poslal svojega tajnika v Jošivaro, plačal je 500 jen in osvobodil dekleta. Za njegovo plemenitost je zvedela javnost in od takrat je vprašanje čajarn zelo pereče. General Marchand umrl V Parizu je umrl v nedeljo zjutraj general Jean Marchand, star 70 let. Pokojni je bil leta 1898 središče pozornosti vsega sveta kot kapitan kolonijalne vojske, ki je povzročil tako hud spor med Francrijo in Anglijo zaradi kolonij, da je malo manjkalo, da ni prišlo do vojne. Za francosko kolonijalno moč si je pridobil rrmogo zaslug. Jean Baptiste Marchand je bil rojen 1. 1863 v Thoissey kot tesarjev sin. Pri vojakih je postal podčastnik, potem se je pa posvetili vojaški karijeri, ki jo je začel v Senegalu. Leta 1896 je bil kapitan, ko je dobil povelje, naj skuša razširiti francoske kolonije proti Kongu in dolini Nila. Povod za to je dala angleška okupacija Egipta, ki je pričaJa, da je napočil trenutek delitve Afrike. Kapitan Marchand je prodrl v notranjost Afrike, kjer je ostal dve leti, čeprav njegove čete niso bile posebno močne. Ves ta čas je bil brez zveze z zunanjim svetom. V neprestani nevarnosti je prodiral proti vzhodu, kjer je leta 1898 zadel ob angleške interese. Lord Kitchener je bil v juliju 1898 po porazu mahdistov znova zasedel Har-fcum; ko je pa prodiral proti jugu, je naletel na francosko zastavo in na kapitana Marchanda. Izjavil je, da francoske okupacije ne priznava in zahteval je od kapitana, naj sname zastavo. Marchand je pa to zahtevo odklonil, sklicujoč se na povelje, ki ga je imel iz Pariza. Bila je nevarnost, da pride med obema državama do vojne. Pozneje se je pa zadeva uredila in kapitan je dobil iz Pariza povelje, naj zasedeno ozemije izprazni. Marchandov pohod lahko primerjamo z največjimi vojaškimi pohodi, kar jih pozna zgodovina. Njegovi vojaki so bili vsi izčrpani in izmučeni, vendar je pa kapitan odklonil angleško ponudbo, da bi Francoze prepeljali po Nilu do Sredozemskega morja. Krenil je naprej proti vzhodu in prebil se je do t>žibuti3a v francoski koloniji Somal. Ko se je vrnil v domovino, je bil deležen najvišjih časti. Postal je general, a leta 1904 je stopil v pokoj. Med svetovno vojno je bil poveljnik 10. kolonijalne divizije in bil je trikrat ranjen. Vas z enim prebivalcem Zakotno francosko vasico Valabre v dolini Tinee je doletela te dni čast, da se je pečal z njo francoski tisk. Ta nekdaj cvetoča vas je sčasoma tako propadla, da sta ostala v nji samo še dva prebivalca, stara zakonca Blanco, ki sta kot zadnja vaščana pogumno ostala na straži. Te dni je odšel mož po opravkih nekam v okolico in starka je ostala sama doma. Bilo je že proti večeru, ko je postala starka nestrpna; odšla je možu naproti po strmi gorski stezici, kjer ji je spodrsnilo, da je padla v 100 metrov globok prepad in se ubila. Tragična smrt ljubljene žene je 81-letnega starca silno potrla, vendar je pa izjavil, da ne bo zapustil rojstne hiše, niti rojstne vasice, kjer je ostal po čudnem naključju sam. Smrt naj pride ponj tja. kjer je preživel vse dolgo življenje, polno trdega dela. Tako ima zdaj vasica Valabre samo enega prebivalca. Iz Kranja — Združenje krojačev in krojaeie > Kranju bo imelo pomočniški i75prt (vaieruRke skušnje) dne 28. t. m. Prijave ee »prejema io do 22. t. m. Iz Črnomlja — Not zdravnik. Ker je bil odlok banske upnaive, s katerim je bil hanovi neki zdravnik g. dr. Josip Arh iz združene zdravstvene občine Ljubno premeščen v združeno zdravstveno občino Stari trg ob Kolpi, razveljavljen, fe seda i s novim odlokom banske oprave premeščen g. dr. Franc Pue, zdravnik združene zdravstvene občine Dobrova, za zdravnika zdravstvene občin« Stari trg ob Kolpi, ki bo tako končno dobila svojega zdravniku, kar ie bilo potrebno, ker je sicer najbližji zdravnik v Črnomlju, ki je od Starega trga oddaljen blizu 35 km, a nima poslednji kljub temu nobenih avtobusnih ali podobnih rednih »ve« s svoiim ereskim središčem. — Zboljšanje železniških rre*. V zadnjem času se je precej govorilo o ddoM&h-nju železniških zvez Doleajske in Bole Krajine z Liubljano. Poleg tega, da niti earo promet vlakov ni baš najboljši, ker odhaja zadnji vlak iz Ljubljane prezgodaj, je tudi proga na nekaterih krajih zelo slaba tako, da hitrejša vožnja sploh ni mogoča- Kakor smo doznali, bodo z utrjevanjem Ln zboljšanjem proge pričeli še letos tam, kjer lega še niso storili, a bodo vsa dela veruLar morala trajati nekaj let, ker so zvezana z ogromnimi stroški in bodo šla od rok v manjših etapah. Tako bo Bela Krajine končno vendar dobila ugodnejše zveze z Ljubljano, kar ee tiče hitrosti same vožnje, d oči m bo treba tudi vorcni red popraviti tako, da bo zadnji vlak, ki iz Ljubljane odha ja ob 19.30, a vozu le do Novega meeta, vozil do Karlovca ali vsai do Metlike, s čimer bi našim liudem bilo zelo pomagano, ker jim je sicer čas za opravke v Ljubljani prepičlo odmerjen, ljudem pa za večdnevno bivanje v Ljubljani primanjkuje denarja. — Lovski blagor. Naši lovci so nedavno priredili lov na divje svinje in imeli so mnogo sreče, ker so podrli kar dva ščetin-ca. Škoda le. da meso starih divjih svinj ni posebno dobro, dočim je meso mladih baje zelo slastno, zlasti nekateri deii. ki jih lovci prav posebno cenijo. — Fotografa smo izgubili. Nekaj časa smo imeli v Črnomlju fotografa, ki je prišel k nam iz Metlike, a se je sedaj zopet odselil, ker menda ni bilo v naših krajih posebnega zaslužka. Ljudem ni ravno do slik in 90 nekateri celo tako siromašni, da še ogledala nimajo, nego jim ga nadomešča kar potok, ki je najcenejši. Tako sedaj v Črnomlja nimajo nobenega poklicnega fotografa več. 8 dni sejem! NOVOST ZA LJUBLJANO! Na stolnicah najrazličnejše blago po izredno nizkih cenah. Za otroke je preskrbljena posebna zabava. Izrabite to ugodnost. Pridite, nihče Vas ne vpraša, če hupHe ali ne. A NT. KRISPER M—ti trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1-3 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda HRAJNTUVA KNJIŽICA mestne hranilnice v Kranju z vlogo Din 25.000.— za 85 % naprodaj. — Ponudbe pod »Ugodna prilika 473« na upravo »Slov. Naroda«. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE K, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T KONTORISTLNJA resna moć, s prakso, perfektna srbsko-hrvatska stenografinja, z znanjem nemškega jezika, vešča vseh pisarniških del — lahko dobi takoj stalno in dobro nameščenje pri solidnem podjetju na Sušaku. — Ponudbe pod »Br. 438« na upravo »Slovenskega Naroda«. "~~ POSREDUJEM denar na HRANILNE KNJIŽICE velikih denarnih zavodov. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12. 7-T GOSTILNIČARJI, POZOR! Pritličje vile v Dići oddam v najem za gostilničarsko obrt. — Pojasnila: Zagreb, Ilica 154. 477 TRGOVSKEGA VAJENCA z dežele sprejmem. — Brezni-kar, Zagreb, Ilica 65. 478 NADZOROVANJE POSESTVA proti stanovanju in primerni nagradi oddam. — Žemljic, Ljutomer. 475 SADJARJA (VRTNARJA) z Goriškega sprejmem. — Ponudbe: Palčić, Zagreb, Klaiće-va 30. 476 DVOSOBNO STANOVANJE poceni oddam. Vodovod, parket. — Zgornja Šiška št. 205 (žitnik). 492 TRGOVINA z mešanim blagom in trafika na prometnem kraju, z vsem inventarjem in zalogo naprodaj. — Ponudbe pod »Šiška 491« na upravo »Slov. Naroda«. HISO S TRGOVINO mešanega blaga in trafiko na periferiji mesta prodam ali oddam v najem. — Ponudbe pod »Periferija 490« na upravo »SI. Naroda«. STROJ ZA TOKARENJE ražimo. — Ugljenik, Pekleni :a, Mursko Središče kod Čakovca. 489 POLSLADKO SENO več vagonov proda Mastnak, Sv. Jurij ob južni železnici. 488 PRODAM HISO Maribor, Pobrežje, Aškerčeva ulica 5. 487 RAZLIČNE VOZOVE poceni proda Brus, Breg-Ptuj. 486 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da nas je naš predobri sin, soprog, oče, brat, zet in svak, gospod mag* phskvm* JANKO RUPRECHT lekarnar danes nenadoma bogu v dan o zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 18. januarja ob 10. uri dopoldne izpred hiše žalosti na domaČe pokopališče v Trebnjem. Trebnje, dne 16. januarja 1934. Globoko žalujoče rodbine RUPPPCHT, HEKBERT RUPRECHT, brat — A131A TEROVŠEK, sestra — in ostalo sorodstvo fiMMli J*>*te gnganmO fln »Narodno Hafcamoc; Bran Jonera** «. £a unravo to in—mi dej uav Ufao Ufertett* — V A t l.tiNianl