lia» podarske, obrtniške Ižhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; p v • po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 13. decembra 1876. O b s e g : O vcenitvi zemljišč zarad uravnave zemljišč na Kranjskem. Kako bi se Unška dolina dala posušiti. (Dal.) Odlomki iz obcnega zbora družbe kmetijske 22. dne decembra t. 1. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Poročilo o 38. seji Matičnega odbora 6. dec. 1876. Popotne crtice. (Dalje.) Govor grofa Hjkenwarta v zbornici poslancev 14. in 17. nov. o reformi politične uprave. (Dalje.) Mnogo- vrstne novice. Sodba večne pravice. (Dalje.) Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari vcenitvi zarad uravnave zemljišč na Kranjskem. Marsikoga bo mikalo izvedeti, kako z vcenitevjo zemljišč vsled postave od 24. maja 1869. leta pri nas na Kranjskem stoji. Iz zanesljivega vira izvemo o tem siedeče: Poljske operacije o vcenitvi zemljišč so se letos y in sicer nehale v cenilnem okraji : m Novomeškem 26. oktobra Logaškem konec oktobra 9 Postojnskem 6. novembra, Kranjskem, Radoljškem in Kočevskem novembra, Litijskem, Krškem in Crnomaljskem no- vembra y m Ljubljanske okolice 9. novembra. l ft w m m m « Ob koncu letošnjega operacijskega leta se kaže, da se je v obsegu deželne cenilne komisije za Kranjsko vcenitev posamesnih zemljišč dognala y in sicer in sicer II. Od v ce n i 1 ce v v zadevi kmetijskega obdelovanja (okonomische Kulturen) v 203 katasterskih soseskah z 246.227 parcelami; v zadevi gozdov pa v 82 katasterskih soseskah z 18.427 parcelami. Gozdni poročevalci (referenti) so pa po- prejsnjo vcenitev (Voreinschâtzung) dovršili v 386 katasterskih soseskah z 88.068 parcelami. posamesnih cenilnih okrajih . so pa omenjena opravila izvršena tako-le: A. zadevi kmetij skega obdelovanja ) in sicer B. zadevi gozdov, in sicer: cenilnem okraji : katasterskih soseskah : parcelami Kranjskem Kamniškem Ljubljanske okolice Postojnskem v v v V 30 26 19 s 6673 s 5890 s 5347 s 517 C. gozdov pa: zadevi predvcenitve (Voreinschâtzung) cenilnem okraji: katasterskih soseskah: parcelami: Ljubljanske okolice Kranjskem Novomeškem v v z 18.383 s 13.684 z 12.545 z 12.337 z 11.130 z 9995 s 3773 z 2879 s 1401 s 1042 z 960 z 21 cenilnem okraji města Ljubljane se pa poljedel-ska vcenitev zato ni mogla začeti, ker je dotični poročevalec (referent) tudi za cenilni okraj Ljubljanske okolice nastavljen, kodar je tudi letos dělal. Crnomaljskem Krškem Kamniškem Radoljškem Litijskem Logaškem Kočevskem Postojnskem Ljubljane (města) 68 56 v 43 23 37 49 18 12 25 v 10 v 42 v v v v v v v Kako se Unška dolina dala posušiti. Je Spisal M. Perući. CDalje,) fá Največa kvara bi zadela močvirsko ravnoto, katere 20.000 hektár , ako bi se voda vzela Unškej dolini, ki meri do 1600 hektár. Da to dokažem, treba v misel vzeti samo nekaj malega tistih dogodeb, katere sem na barji gledal o lanski in letošnji povodnji, ker menim 9 cenilnem okraji: katasterskih soseskah: parcelami: da svojih besed o Unške doline izboljšku nikakor ne Crnomaljskem Kočevskem Krškem Novomeškem Ljubljanske okolice Postojnskem Kamniškem Radoljškem Kranjskem Litijskem Logaškem v 11 z 42.018 v 18 s 28.834 v 15 s 27.086 v 16 s 24.683 v 26 z 22.177 v 14 z 22.133 v 31 z 20.810 v 19 z 18.129 v 21 3 15.642 v 17. S 14.710 v 15 z 9.955 bi v resnici završil tak > ce ne povem , kolikošno moč bi i z o oljšek imel do močvirja Lani je po Unski dolini povodenj stala do srede julija meseca. Vode y kar jih pije Ljubljanica, bile so se že davno utekle na svojo navadno mero ; a Ljub- ljanica, dokier je bila Unška dolina preplavljena, utékala se je zeló malo, morebiti po kacih 5 milimetrov na dan kedar je Unška dolina usehnila takoj XI« , - «.OWCVl JV, ^ U O O. C* Vll/1.UC« vv,. .. v, j se je tudi Ljubljanica utekla, in to v 24 urah za cel meter. To je potem šlo tako naglo, da je ta reka že v 3 dnevih bila zopet v navadni meri. Ljubljanica se je zatorej v sekundi znižala za cel meter, če vprek damo po 15 centimetrov hitrosti. Reka je bila del opravljati tam, kjer sem to stvar pažil, 50 metrov široka. Iz tega, kar je bilo zdaj rečeno, jasno vidimo jej po- kmetom toliko in v takem času, ko ne morejo cestnib Ljudske šole so potrebn ) da ?. Kdo _ __t^- « bode to tajil, da je člověku treba se v šoli učiti brati, na močvirski ravnini povodenj gotovo za 0*4 metra više pisati > računati in pa krščanske nauk stopi > ako se po Unski dolini požiralniki prav otre- skozi sto let zamudilo, to se ne more v ? ai y se Je viti bijo in v red postavijo , ter da bodo potlej zaliti tudi dalo na tište taki močvirski kraji, katerih poprej ta nesreća ni zade- vati: ali Kedar se nove šole delaj j naj par ietih popra se ndar > m vala še ? kajti voda bi v svoje stare struge mogla kreniti tedaj ) kedar bi vso poljščino že pokončala. Ako tiri Cas, da morajo šolo zidati in učitelja o toliko donesti, kolikor se od bi kmetijsko šoio dobili, ni menda da se ljudskim jit ne pozabimo, da v 24 urah potem, kedar se nebo zopet se blizo, zato pa nastane živa potreba uvedri, povodenj upade komaj za 0*10 metra, lehko Ker y l* uugiuuv «J» y t* ^V/H^W», VJÍCL OO A j U U 3 C lam pridruži zdatniše podučevanje v kmetij st pa t umejemo, da bi v tacih razmerah močvirski svet cele 4 je sam učil dni dalje pod vodo stal. In kaj bode, ako se to 9 more zato č e n i k kmetij biti pri- peti ? nicah bi odmrle vse dij predrugačenje naše 9 v tem obziru neobhodna potreba kdor P ga Podkovak Odgovor ni težák. Po nižjih močvirskih koše- in živinozdravniška šola dobro napreduje; ona čedalj plemenitejae trave, in setev bi po Kdo ne ugane ) da zalitih njivah povsod bila uničena. bi se potlej na barji do čistega ustavilo vse kmetovanje, katero že zdaj nekako medií, ter nič trdnega dohodka več učencev dobiva, ki po dovršeni šoli koristij de želi. — Sl. ministerstvo kmetijstva poslalo načrt nove postave za tudi družbi naši b ne mogel obetati mocvir, katerega prevdarek Želeti bilo mlj v da bi se vsi naši veči in dom kmet in država povzdignila do tega obdelovanja, kakoršno ima zdaj. vodi da sta z gork im tru- manjši kmetijski gospod prav zeló vneli za to da bi se uravnala poaestva tako, da bi vsak gospodar, ko Ce se ne ustvarijo take naredbe, katere likor mogoče Odbor , svoj slišal je snsai, da se mu tu in tam očita, aa z mlj tù kupaj in bi trdno uprle razsajanje in uničávanje, bati se je da mel dr ) žavnimi subvencijami ne ravná zmirom po pravici z nove močvirske domovine pobegne še to številce na- sumičenje moram očitno zavrniti séljencev, kar jih zdaj ima. In kdo bi se temu čudil? y nima državnih subvencij kajt To družbini odbor m v rokah in ne gospodari Bridko je, vsako leto srp in koso brusiti, a potem ne samolastno ž njimi, ampak vsaka rec se sklepa vpričo učakati ni žetve ni košnje ; grozen je strah, kateri se zastopnikov deželne vlade in deželnega odbora, in ko- vedno ponavlja, da morebiti bode treba prijeti za palico nečno mora se račun vsake vrste v pregled in potrjenje in iti od hiše do hiše kruha prosit. Zemljedelstvo, pod- sl. ministerstvu poslati, katero še nikoli ni nič napač- loga narodnemu gospodarstvu, bode prisiljeno pešati, ako nega našlo. se te uime ne ustavijo za vselej , in ker bi od leta do leta bilo treba davke odpisovati, omahnila bi tudi vsa davčna moč, katera si je z narodnim gospodarstvom v Kmetijski ZgOdOVÍílSkÍ SpOmiili VSega SVeta tesni zvezi. /rr N (Kon. prih.) vredjeni po mesecih. Odiomki iz občnega zbora družbe kmetijske Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) 22. dne novembra t. 1. Govor predsednikov. Predsednik baron Wurzbach je zborovanje začel z nagovorom, iz katerega povzamemo siedeče vrstice: „Tudi letos imamo tožiti o silno slabi letini, kakor so nam poročale podružnice naše iz vseh krajev. Zita se je přidělalo malo, sená^srednjo mero, vina malo in slabega, sadja prav nič. Ce rečemo, da je lanska le- m nm tina bila slaba, smemo reči, da je letošnja še slabeja. Zato se tudi letos obraća družba kmetijska do visoke vlade, naj milostno ravná z iztirjevanjem davkov pri tacih kinetovalcih, ki revščine niso sami zadolžilj. Tudi letos gre brez števila veliko posestev na kant. Ce čas- nike iz leta 1840. v roke vzamemo, vidimo > da takrat je bilo o 2 dneh kakih do sekucijskih dražeb raz- glašenih zdaj pa jih je vsak dan po 30 40. Če- dalje več tedaj pride kmetov na beraško palico. Dolžnost je zato vsacega domoljuba, zasledovati vzroke teh nadlog. Mi vsi smo menda prepričani, da cesarski davki (fronki) še ne stiskajo kmetovalcev tako zeló, kakor jih stiskajo različne přiklade, katerih je vsako leto več in so dandanes že skoro tolikošne kot cesarski davki. Ce pa po takem vprašamo: kakošne koristi pa imamo od teh přiklad, dobimo odgovor, da celó malo. Župani jam se nakladajo bremena, katerih nositi ne morejo zato, ker jim duševne in denarne moči manjka. Cestna tlaka je velika težava občinam ; ona zadeva skozi in skozi posestnike; se ve pa, da tlaka mora biti, ker cest potrebujemo. Vendar naj bi se cestna postava izvrševala kakor je prav, da se ne naklada Dné Leta 1660 1857 1852 Meseca decembra. Angleški kralj Karol II. sprejme iz Sirije ia Tunisa poslanih kónj Berberiške ga plemena, iz katerih se je ustanovil čistokrvni Angleški konjski rod. Je prvikrat v Litavskih deželah Rusije car Aleksander II. odpravil sužnost. Je bila oklicana gozdna postava, veljavna za vse dežele Avstrijske , po kateri so ob veljavo prišle vse poprejšnje gozdne postave, ki so jih imele posamezne dežele. 1875. Je bila mednarodna razstava mlekarstva v Frankobrodu na Menu. 1782. Je bil zadnji volk na Českem v Frauen- bergu ustreljen. Pregnani iz Ceskega so bili volkovi že leta 1720. 1859. Je bila oklicana postava proti kužnim živin s kim boleznim v Avstriji. 1865. So policijsko vpeljali v Berolinu preiskavo zaklanih svinj z drobnogledom. To se je zgodilo po nasvetu prof. Virhova zavoljo človeškemu zdravju zeló nevarnih trihin in pa iker. 1863. Se je odprl nov kmetijski muzej v Pe- trogradu. (Dalje prihodnjič.) Znanstvene stvari. gati Vranicani-j Al v prijazni in gostoljubni hiši gospoda barona nní ío A* ki---* U - I VL , nema tega da bi gost tako hitro odšel Poročilo o 38. seji Maticnega odbora Tedaj moramo ostati na kosilu. Obědovali smo po sta rodavni gostoljubni Hrvaški navadi ; ko je prišlo na mizo „slučajno" kislo v Ljubljani 6. dec. 1876. m moj spreuiij Te kup sta se izmed kot „bilikum", ťoteoa so se vrstile nazdravice, njih odbornikov našega očaka dr. Bleiw s svinjino, morala sva jaz izprazniti precej velik kozarec in zopet ndeležila gospoda Božidar Raič in pa Luka Svetec med Ljubljanskih pa gospodj ; iz- v kuči-gazda" sam mu je nazdravil nismo pozabili gospod dr Bleiweis Marn Moćnik kelj 7 Sola r 7 Steg 7 dr. Strbenec, Wiesthaler 7 7 a- dr. Zup in Praprotnik Ko predsednik dr. Bleiw pozdra gospode Po obědu dá baron napreći čila belca, ki nas kakor srna hitro peljt ta po ravnih potih po Hrvaški zemlji. Skoro me boi, počasi se nismo vozili, kakor z želez- odbornike konstatira sklepčnost odbora 7 začnó se obrav nico ; kar kaa je > ravno nas bilo ----... -----* , « ^ se je za nami. Voz je bil lahek če- nave s tem, da se zapisnik adnj odborové sej 13 ku in Žáka n ji, J ------- JV "" pet na njem. Ustavimo se v Lip julij t potrdi Potem pa tajnik poroča o îmenit ijšib Matičnih zadevah. Po tem poročilu je od zadnje odborové skup na obeh krajih se soznanim prijaznima gospodoma župnikoma; a povsod smo trenutek se mudiii, ker bila je napočila že noč. je izvrstno, a močno vino Hrvaške zemlje mene, a jako za pristopilo 46 novih udov. Tajnik jih bere ? odbor so- tel o moje, preveč prevzelo, čeravno glasno vse sprejme Ker mnogo udov na dolg s boril Tudi vsaj duh moj krepk ž njim. To razume vsak Kranjec, ki je kdaj pri ukrenilo se je, da se pri razpošiljanji v kako gostoljubno hišo Hrvaško. Tedaj naj bo tu svojimi doneski društvenih knjig in zemljepisov dodadó o po m za rečeno, da sem v baronovem gradu pal kakor bi poplačanj JJC dolgO V, O.V.X —----— —-----— dragih knjig in zemljevidov po svetu pošiljati ker Matica ne more in ne sme brez pi me bil kdo ubil, a vstal zdrav, kakor riba Po Životopis dr. Tom gotov, in knjiga pod na- slovom „dr. Lovro Toman" s podobo, se razpošlj cem tega meseca z B r i t a n i j jeca z zemljevidi Franc i je, v V • • ft # • É 4 » « A . ^ Irske in Skandinavije, ki jih je, nošeni m celó umazani, kar mi ni bilo kaj posebno všeé kon Velik v Me tli k nično obiečene jutreku kočij zopet preže in peljemo se videi Hrvatice in Hrvate Po poti srečujejo nas zale Hrvatice praz je namrec nedelja. Dozdaj sem bila v delavni obleki zeló po djene po gosp. Ci galet 7 kamnotiskarnica Rôkeova in mi m vsililo veliko občudovanja do njih. Praznična na Dunaji v 3000 iztiskih za 1780 gold 95 kr. natis- obleka, sneženo bela, celó iz dražeg blag in lep ra- , in pa obširnim „letopisom" vred poleg ustanovni ščene postave pa okrogli, prijazni obrazi — vse to mi kom vsem onim udom, ki so plač 1875. za vredovanje zemljepisov izreče še posebna zahvala za jako težavno delo, ki ga je imel s popravljanjem kam letnino za leto je biA Jako mikaven pogled Videi sem da saka notisov udeležila J da je em oním uaom, ki so piacaii leiuiuu za iciu . j---——, .«v,* oviu, u« je voftRa Gosp. Cigale tu se poleg zasluženega honorara nošnja lepa, če je okusna in se životu prilega. Ce bi * bil imel pred sabo praznično oblečenega Gorenca in Go- renko, pa Hrvata in Hrvatico, ne vem, komu bi bil ki ga je ímei s popravljanjem Kam- *, uc vem, iwluu u i uu poroča tajnik, da tudi „Matica" se je prednost dal, dasiravno je Gorenske nošnje moje oko Dalj svečanosti 13. avgusta t in O auCAlV/C v o oTcvauuoii mt^uoi« i. i. , au poslala po vseh farah Slovenske zemlje prošnje bolj vajeno Skoro prenaglo za moje opazovanje nas pripeljejo za biranje geografičnih m Ker mar hitronožni konji v Metlik e od daleč smo slišali m ďeželi, nekateri gospodj 1 • . • . v i A 1 ljivi poverjeniki desna roka „Matici" po veliki zvon, znamenje, da je danes v mestu kaj poseb pa morejo nočejo oprav nega In res, imela j biti nova m zato bilo ljati tega častnega posía, je odbor po nasvetu tajniko- na véiikem trgu vse polno ljudstva. Mjkaven pogled ' katerim do- zares ! si Vldei tikJBelega Kranjca skoro enako oble vem izvolil nekoliko novih poverjenikov dej na korist narodnemu zavodu drage sprejmejo ta mandat. Oglasila se je pa pri tej prošnje naj Čenega Hrvata, tik Hrvatice v obleki ji podobno Belo Kranjico z rudečimi nogovicami priliki tudi 7 naj tisti poverjeniki 7 ki še od Gorj ; devojk z lep dalj zale Vlahinj z přepleteními kapicami rajtali nabranih doneskov, se podvizajo s poslanjem, da računi pridejo v red Po naznanilu tajnikovem pa z belim prtom na glavi; tudi starovercev ekaj. Ta pisana družba je bila namešana z 7 žene 7 da vsled 8. 12. družbenih moderno oblečeno. Po trgu je bila razpolož na pravil zatopijo z novim letom gospodje: dr. Pok različna „suha roba", škafí, sodi 7 Fr. S dr. Strb U U V O U ^ U1 • Mil M vuu^j JL V • XV 1X1 O I \j j à Fr. Košár, Drag. Savnik, dr. Tonk Iv. Tomšič 7 Herm ; M bil in Andrej Wink iz odbora, je sklenil odbor, da se daj je videlo, kakor da ne morem dosti nagledati in še setih pro ; broči. Skoro se somenj Jaz se vsega tega nove volitve izvršijo v prihodnjem občnem zboru čun letošnjega leta izgotoví in proraČ » ki v se da leto 1877. določi, ima biti 24. januarij ; za E-dur) pojó (veliki H, drugi 7 7 ko zvonovi ob de vsi precéj dobro v brani gremo tudi mi za množico proti cerkvi in 1877 > ako bi pridemo ravno k sprevodu novomašnika v cerkev tero je ljudstvo brž napolnilo 7 ka pa kaka posebna zapreka nastala ta dan , je bil pred Po maši se poslovim od gostoljubnega gospoda ba sednik poobl 7 drug dan januarija meseca občni rona ter oc* SV0J*k drugih prijatelj tudi od gospoda zbor brati (Dal. prih.) Ozir po domovini. Popotne crtice Spisal političen sitnež. (Dalje.) telj a, ki mi je od Crnomlja sem tako prijetno dru ščino dělal, in se napotim na Gorjance — vkljub slabému vremenu, ker je neprenehoma kapalo. Nadjaje se 7 da bo Jupiter plu pogledal skozi okno in imel usmiljenje s popotnikom, koračim dobre volje po cesti po dežji napojeni in premišljujem dogodbe preteklega dne. Mudilo se mi posebno ni; prenoćiti sem hotel, bi me noč prehitela; zato stopam priležnih kora« kov po cesti navkreber, tako da me ljudjé, ki gredó s * ~—— ..—.v,™, —«v -«i * j ~ "j ~ > 1 Vreme se je bilo med tem razvedrilo, Gorjanci se cerkve, zadej puščajo. Med temi je zopet največ žen vse lepo belo oblečeno, z rudečimi nogovicami stva pokazali v lepem solnčnem svitu. Pogled na-nje mi pod- piha zopet popotno veselje, noge se mi jamejo prizdi- Ce bi bilo se nebo višnjevo, potem bi bil imel pred sabo vedno d lovenske barve Rod je zdel povsod čvrst ? lep raščen. Kako se mi (klici: prav dobro!) in zeló milovati jaz moral zlasti sem se po one zneje prepričal, so Beli Kranjci tudi res pravi Kranj y ki morebiti metiijo, da mnogobrojna četa policijskih __A. I 1 • • • t t / ^ ^ ne ) komi8arjev po čvrsti postavi, ampak tudi po bistrem umu: na desni.) mogla bi priti napakam v okom. (Dobro! zato so pa tudi zdravo jedro naroda slovenskog vštric našim Gorencem Jupiter pa, do katerega so Rim Zaiostnih teh prikačio ni kriva sama pomanjklji-vost naših upravnih uredeb, ampak krive so splošne imeli, se je ta dan meni bil namreč dobro uro od Metl i k ažnega skazal toliko zaupanje namóre sedanjega časa Komaj > cilji, za katerimi hrepeni, in sem ba hip y VSUJ se ploha ná-me, da sem ? ves přemočen; sk ni več že suhe nit že začne liti z kljub dežnika v na boljše stanje pa sredstva, s katerimi jih hoče doseči. (Živahni dobro-klici na desni.) Vse to mora drugače biti ; potem pridemo na meni in nobene hiše blizo. Da bi přišel pod varnejšo streho kakor je moj > se Ako povsod vidimo napenjati V3e moči v to, da bi gazile v prah svetinje prej človeštvu vzvi mare ) hoj stopám hitreje, tako da mi nagla šene in časti vredne (dobro! na desni), ako severa žene pot iz života. Na ta način dospem zunaj in v Bož jo in človeško avtoriteto ljudstvu raz- znotraj popolnoma přemočen v Lok gostilnico, da se nekoliko ter stopim v laga kot v raža ki • wuvsi.uvs pOSUoii xu VX4EWC.I V x uui^uai iUq , aaiciD^rti oi je , tvčitVUl oa V1U1, UUatavilU LLIčUU tudi župan in bolj izobražen mož, častnimi izjemami naše sedanje časnikarstvo. Čakal vremena log in to, gospoda moja, je pač na- katerega si je, kakor se vidi, postavilo z malo Gostilniearj sem bil koj znanec, ko sem mu povedal svoje imé, (Klici na desni: prav dobro! Veselost na levici.) Ako se z spustiva se v pogovor in tako mi je čas pretekel prav eno besedo skuša vse razdreti, kar štejemo med idealna prijetno do tje, ko je dež nehal in sem se bil jaz vsaj dobra in se le materijalni interesi smatrajo kot edini površno posušil. In zopet se napravim na pot in se po- dosege vredni cilj in konec ter je moc in surova mikam po Gorjancih više in horj > zeló prijaznega kraj Tako pridem do (Dalje prihodnjič.) (jíovor grofa Hohenwarta v zbornici poslancev 14. in 17. novembra o reformi politične uprave. sila oni malik, pred katerim vse na kolenih leži (klici na desni: prav dobro!), potem, gospoda moja, se pač ni čuditi, ako se prijemlje surovost in divjost s voje materijalne interese , jih skuša doseči s silo ali z zlo- ljud3tva , in ako potem tudi ljudstvo, iskajoČ činstvi. (Dobro! dobro! na desni.) Kako morete pričako- o stenografičnem zapisniku.) > . Z (Dalje.) Predlogi odbora, gospoda marsikaj druzega še pomisliti. vati, da je ljudstvo zavzeto za pravico in za spoštovanje postave, ko čedalje bolj vidi, kaj veljá pravica, postava, pogodba dandanes onim, ki jih imenujemo visoko gospodo! (Dobro! dobro! na desni.) Glas, gospoda moja ? moja Naj 7 dali bi omenim pa tudi ljudstvu. ki se je vzbudil v teh viših krogib , odmeva v (Klici na desni prav dobro!) Ali smemo more- nekaj. Prevažno bi nam bilo preiskavati, kako bi se to DOVO J L« ULI VJ £-/«.* AJk tVMUI^ U UIVV* V j V CiMlVMVU I VJ A V «-U •>/ * V • V/f V« ▼ U VT koló pridjalo že obstoječemu organizmu, na kakošen v viših krogih nam tako obilo postavil pred oči? (Dobro! biti priČakovati ravno v spodnjih krogih ljudstva posebno spoštovanje tujega premoženja, ako se spomin- jamo prikazni, katere je žalostni polóm leta 1873. ravno način bi razpostavljeni komisarji sebi izročeno jerobstvo nad občinami izvrševali in kakošen vpliv bi to imelo na naše občinsko življenje. Zanimivo bi gotovo bilo, da se spominjamo skušinj , katera smo že imeli s takimi razpostavljenimi uradniki, in morebiti bi ne bilo manj zanimivo izvedeti, odkod meni odbor rekrutirati ta novi uradniški batalijon , ker zaradi pomanjkanja naraščaja že zdaj ni več moči, da bi se dozdaj sistemizirane službe mogle vse oddati. na desni.) Kar sem tu površno opomnil, ne bodem dalje razpeljaval. Lahko je izpoznati, kje je korenina zlega, kje tedaj se mora tudi pričeti z ozdravljenjem. In s temi pogoji bode dobro organizirana uprava zdra-vilni proces podpirati in pospeševati mogla. ta namen moram pa pred vsem staviti dve glavni tirjatvi do vprave bodočnosti. Kakor so nas primorale okolnosti, braniti državo pred nevarnostmi, ka- Vendar, gospoda moja! Bojim se, da bi ravno tako tere jej prêté od zunaj, z vpeljavo splošne vojne dolž- vtrudil Vašo potrpežljivost kakor svoja pljuča, ako bi noati, ravno tako moramo na boj zoper nevarnosti odborové predloge na vse te strani hotel pojasnovati. nam prêté domá, sklicati vse ljudstvo pod orožje. 7 ki Po- Se vé, in to dobro čutim, da se mi bode reklo: ,,Res, staviti moramo svojo novo organizacijo in to je prva odborovi predlogi so prav slabi; al samo kritikovati moja že prej razpravljana tirjatev — na dobro pre- mišljeno sistemo samouprave, katera edina je sporazum za pravico v ljudstvu in razšir- jih, ne pomaga mnogo; kaj veš ti postaviti boljšega na to mesto?" ? Ne menim sicer, da bil bi to No, gospoda moja res pravi moj nálog; a če tudi morebiti njegove meje pre3topim , bodem poskusil, dati odgovor tem vpra-šanjem. dvigniti SObna y U n^um i ««u LU JJAM T *VV » AJ W VI * jati prepričanje o potrebi trdnega pravnega redu med njim Uprava mora dalje in s tem zaznamujem drugo Pred vsem si dovolj ujem opomniti, naj se od re- svojo tirjatev pravega namena. zopet povzdignjena biti do svojega Ne sme biti le dekla poli tik i; forme politične uprave preveč ne tirja in od nje ne njene lastne namere morajo jej biti vedno najprve pričakuje, kar sama sebi storiti ne more. Le ako imamo (klici na desni: prav res!) in kakor pošilja Bog svoje jaano pred očmi meje tega, kar se doseči dá, se bo- solnce, da enakomerno ogreva dobre in hudobne ; demo obvarovali prihodnjih prcvar Toži se 7 tako naj bi tudi uprava , brez strankarskih spletek , enako- Dobro da se med ljudstvom razsirja surovost merno vsem dělila svoje dragocene darove. vem in divjost, da se ljudje upirajo postávám in go- spóskam, da se godé hudobije in prestopki zoper javno nravnost, zoper varnost osobe in im o- besed, katere je nek soud sedanje vlade pred daljšim resnici gospoda moja, da je to ideal, kateri se doseza v zeló nepopolno, in izpoznavam istinitost onih vine itd. , in jaz menim, da prav te tožbe so vzbudile časom govoril v drugi zbornici državnega zbora, da se željo po reformi politične uprave tako splošno in s tako namreč ona nepristranost uprave, ki jo je nam dajala silo. Vendar, gospoda nobena, tudi dobro moja, teh napák ne bode mogla absolutna država, v ustavni državi z njenimi raz- x c% uji uja j i u uauaa uu uv/uu uuu^im au^uiuviiu ukímimj ▼ ^ ^ w v. f « * - ^ * • ---- organizirana uprava sama odstraniti ličnimi strankami nikdar popolnem doseči ne more Jako zadovoljio bodem tedaj, ako se bode videl le pošten trud , temu idealu vsaj kolikor mogoče se bližati načelo, da dobra katerih una državno avtoriteto zeló nepopol pred m a se bode vedno imelo pred očmi uprava je dolžnost vlade, a ne morebiti posebnih zaslug. (Dobro! na desni.) plačilo tavlja, ta pa je podoba samovlade , katera ničeša ne more izvršiti. (Klici na desni: prav dobro! dobro Vsa deželna uprava mora biti po žena v rokah vladneg čelnik m oj misli zdru Toda , gospoda moja in od njega vod ) s samo nepristrano s tj o jene deželne vlade. Le na tak način, gospoda moj uprave bi moja tirjatev še nikakor ne bila zadovoljena, bode moč, odstraniti g k o d lj ) d u a li z e m zato je treba še več. Mora se namreč na upravi obra- pri upravi; samo tako bode mogla zopet dobiti uprava m ěati zopet ona popolna in neprestana skrb, katero je edinost vživala v prejšnjih časih, katere pa sedaj, žalibože, po- dobre uprave h i t r o s t > in to so gl kreposti gresa. kaj, a podporo svojih besedi bi lahko naštel marsi- tem vidim > gospoda moja^ to navlašč opustim, ker nočem katera, ako se jej zadostuj najprvo in najsilnejšo potrebo žaliti nobene strani. boljsana, in y bode > katera, ako se jej sama ze mnogo iz- Le neke sploh znane okolnosti se še osmelujem rala vsako resnično izbolj opomniti, ker se mi zdi značajna za mero skrbljivosti, morala potem ta najviša upi ne zadostuje, bode ovi-Na vsak način se bode ki se dandanes naklanja upravi. Naravno je, da, kolikor dalje je segla izobraženost v kaki deželi, kolikor različnejši in bolj navskrižni postajajo interesi ljudstva gosposka tudi gač osnovati f nego v-se samo elementov to sedaj. Sprejemala ne bode ) ali, morebiti boljše rečeno naj toliko težja mora postajati tudi uprava sama in jati tudi zadostilno poroštvo zastopnikov samouprave, temveč bode morala da toliko ostrejša potreba y da oni možje, kateri so pokli- zagotovljen in omejen ; po da dgovornost je njim njih delokrog vlade za cani voditi upravo, tej svoji nalogi posvečujejo vso in upravo neprestano svojo delavnost. Ne more tedaj ostati brez In tako poroštvo naj bi se po mojih mislih manj škodljivih nasledkov za upravo, akoravno taki možje, iskalo v številu zastopnikov samouprave, marveč naj bi kakor smo že večkrat videli in še vidimo, včasi komaj se dajalo s tem, da se stori vladni načelnik za svoje par mesecev v letu morejo zadostovati svoji službeni na- delovanje o deželnih zadevah in osobito za izpeljavo Jogi, I\\jI \jxs 11 JL& pVŽU UJVjOUVV * UJUl »JU ^j UJULiU kj mjvj V Uli V 1UUUV stranko v tej zbornici, ostale dva ali tri mesece imajo ker celih pet mesecev morajo pomnoževati vladno postav y m y in sled- opraviti z legislativními deli deželnih zborov njič vendar tudi potrebujejo okrepčave, brez katere ne morejo obstati tisti, ki so obloženi z duševnim delom tudi izpelj ki jih je sklenil deželni zboru. (Dobro! dobro!) tudi bor dg Po tem potu bi dosegl svrho, da bi sklepi naj še drugo prevažno deželne gospôske bili vselej in z odgovornostjo. (Veselost in dobro! na desni.) Kjer vidimo take prikazni, ondi se ne more trditi dajstvu zagotovlj in bila bi potem deželnemu postavo Pelj y da se obraća kaka posebna skrb na upravo, marveč so temu ravno nasprotni dokaz y dokaz, kateri je že polnoma ustavnih pravilih ima kega njegovih sklepov po po y kar se zdaj ne godi y ker pu dni načelnik eksekutivo, a naj večkrat nika marsikomu brez obzira na njega politično stališče vzbu- nikake odgovornosti, dežel na stvarjenje deželnih postav, tedaj tudi db dil željo, naj bi se vendar skazovala upravi ona skrb, vornost, a nikake eksekutive. (Dobro! dobro pa ima na brez katere nikakor ne more obstati. No (K odgo desni.) omedlevica napade grofa Hohenwarta, je moral ? gospoda moja, ako odobrite obe ti moji tir- pretrgati danes svoj govor, ter ga dovršiti še (Ko jatvi in ako se bodete izpolnovali, potem bode treba hodnjič.) vprašati dalje: kako bi se dal princip samouprave de-iansko vpeljati v naš organizem ? prih.) pri čela lasti Menim, da se bode tu pred vsem treba držati na- y dolžnost do da vsa politična uprava izvira iz državne o b-, — da vlada ima ravno tako pravico, kakor tudi da se tedaj vlada ne more oprostiti \Inogovrstne novice, « Turki in Rusi pripravljaj o si za boj na morji nje, in tište strašanske mašine, ki jim je torpedo imé. Ker odgovornosti o tem pod nikakim pogojem. Razloček marsikateremu bralcu utegne neznano biti, kaj je tor- v poslovanji politične uprave, ki se je naredil pri V zu- p e d o y naj jim na kratko povemo y kaj panstvih med samo stoj nim in izročenim področjem in od kod njihovo imé. so torpedi in ki se je proglasi! v nesrečni postavi od 5. marca leta 1862., se iz tudi znanstvenega stalisča ne dá zagovarjati y pa moč y ne veljá. kakor je pokazala izkušnja, za praktično rabo nič razdjati in Torpedo je podvodna mašina, ki ima strašansko ladije na morji ki se Je dotaknejo, tako silovito pokončati, da so jej imé „peklenske mašine" dali, češ, da jo je sam hudic iznašel. Dobila je pa ta Vsaka delavnost samoupravnih organov v predmetih mašina imé po neki pomorski ribi, ki se latinsko zove električna skat", nemško „Zitter- politične uprave mora jim biti le od države izročena. torpedo (slovensko Da se je preziralo to načelo, je po moji misli glavni rochen") in ki ima med glavo in med velikimi plošna-vzrok, da je morala nesrečna biti pri nas poskušnja timi prsnimi plavutami nek poseben orgán, ki pripravlja elektriko, s katero ono, kar se ribi približa in se je dotakne, udari tako, da se hudo pretrese. samouprave. Ako se pa držimo tega načela in njega nasledkov, potem, gospoda moja, bode mogoče, samo- dotakne, udari tako, da se hudo pretrese. Kar pri tej upravi dati n aj ob š ir n e j še področje, ker v tem, pomorski ribi elektrika delà, delà pri pomorski mada vlada ima pravico in dolžnost povsod, kjer je po- šini smodnik (strelni prah), s katerim je velika železná in okroglata jaškica (pušica) napolnjena, katero y treba, seči vmes, leži popolno in zadostno sredstvo, da se popravi, kar so občine napak naročile. Slo bode po- pod vodó v morji tako nastavijo, da Če ladija jadra cez > tem za to, osnovati politične upravne gospôske tako, njo in se je dotakne, se razpoči s tako grozno močjo da boste pri njih imeli samouprava kakor tudi državna da raznese ladijo jaa drobne kose. — S temi mašinami kontrola primeren prostor za svoje delovanje. % iz rečenega se razvidi, da je nemogoč daljni Ne davno so na gornjem Bosporu Turki poskusili tor- se zdaj Turki in Rusi pripravljajo na boj tudi na morji obstanek dveh deželnih gospósk, kakor ji imamo od pedo y 4% čevlja dolg in 21/„ čevlja v premirji , na sedaj v deželni vladi in deželnem odboru rejen iz kovaškega železa debelosti i 2 palca y in napol ) Tudi to je ob kratkem razloženo. Trgovec P. je imel namreč navado, v vsakem stavku, katerega ústil, ponavljati besedo „namreč". ~ .Je íz- njen a 600 angleškimi funti debelozrnatega smodnika tretji del pušične votline pa je bil zato, da rastezanje plina ima dovolj prostora. Ko se je torpéd razpočil, ustil; ponavljati besedo „namreč". Te posebnosti nje- ki so ga 34 čevljev globoko v morje izpustili, je na- Sov.e je omenil Alfred pripovedovaje dogodbo v Komar stal tak ropot, da so ga slišali pol milje daleč; ob enem jevi prodajalnici. Oče je pa poznal tega trgovca osebno pa se je vzdignila velika morska troba (Wassersâule) in vedel to njegovo navado; zato je poiskal ga v ka- 9 200 čevljev nad morjem, je uaieo Krog in Krog vreio. «.«^v* jv, u«i«uuu ««««j«**? ^^ v uuuiu ouaa- Dotična komisija najimenitnejšib Turških topničarjev nem pogovoru, katerega je napeljal na državno loterijo, ki je daleč krog in krog vrelo. varni, kamor je navadno zahaj al m mu v dobro suka je bila jako zadovoljna z vspehom peklenske mašine. ter po izkazu v nekem časniku, kjer so bile zaznamo Gorjé ladijam, ki zadenejo na torped! Ali gledé na take iznajdbe ni člověk člověku res vrag? * Zakaj je sladkorju (cukru) cena poskočila? Iz vane dobitne številke, vcepil misel, da je bolje iti denar v L., ko tu čakati dva meseca ali še dalje na-nj po Ta pogovor končal je z besedami: Da bi bil jaz tišti srečni člověk ki Francoskega so došla poročila, da so večidel vse slad- ^^ j»» orwm uiuvc*, kornice že podelale sladkorno peso, katere letos dobitko, bi se bil že davno odpeljal v L. Je zadel prvo ti niso veliko přidělali in katera tudi ni imela veliko slad- zadovoljnostjo je zapazi!, da so se trgovca P. čice v sebi tako, da so letos^ sladkora za 7 milijonov Pojele te besede. Pogledal je na uro, plačal, se poslo-kilogramov manj přidělali. Če se vrh tega v poštev od tovariša ter odšel. R. J., prepričavši se, da se da je bil letošnji pridelek tudi sladkornega je peljal res na železnico, je potem izpeljal, kar je nam vzame y trstja v naselbinah veliko manjši in se je tedaj veliko manj kolonijalnega sladkora naredilo, zato ni misliti da bode cena sladkora se kmalu znižala. ze znano. (Dal. prih.) Nasi dopisi. t Zabavno berflo. Gorici 10. dec. Te dni je priobčil „Osserva tore Triestino" list našega dr. Pajerja do g. namest- sodnijskega življenja- Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. VI. Sodba večne pravice. (Dalje.) nika baron Pino-ta, v katerem se odpoveduje pod- glavarstvu v deželnem zboru in odvraća to čast tudi za prihodnjo šestletno zborno dobo — in to iz de- želnih ozirov (\,considerazioni ' interesse altamente provinciale".....). Uradni list („Osservatore") obžaluje Pajerjevo odpoved rekoč, da bi bil dr. Pajer gledé na njegove zasluge — brez dvombe vnoviČ za deželnega podglavarja v potrjenje predstavljen. Ta vest Sestra je stopila že v mestu s kočije ter se peljala je zbudila pri nas veliko senzacijo; ljudje ugibajo in s svojim vozom domu. Oče pa in strežaj njegov sta ugibaj o, kaj bi imelo to pomeniti ; sosebno besedi ,,al-odkrila gorenjidel kočije ter vrgla ga v vodo pod cesto tamente provinciale" si ne morejo prav raztolmačiti. derečo, tako je postal iz kočije le na pol pokrit voz, a Znabiti, da je „Isonzo" pravo zadel; njemu se namreč katerim sta se peljala domů. Tam so skrili voz v pod- pozdeva, da namerava vlada ta pot imenovati za pod-zemeljsko jamo skopano za repo in krompir, ter jo za- glavarja — Slovenca. To bi bilo pravično in pošteno, suli, konja pa je odgnal zvesti strežaj, kateremu je bilo ln moža sposobnega za podglavarstvo tudi imamo. Sicer znano, kako je Komar z njegovim gospodom ravnal, še pa nadejamo se, da bode zastavica Pajerjeve odpovědi isto noČ proč ter ju pustil v hosti, naj gresta, kamor v kratkem řešena. — Našemu mestnemu starešinstvu bo se jima ljubi. Gotovo ju je kdo potem vjel, a molčal treba v kratkem voliti novega župana. Za županov ter ju dalje prodal. Tako je bil vničen ves sled sedež imamo kandidata a delo v se na pol 9 viteza Bosizio-a (ki je bil v Ljubljani dvorni svetovavec) in deželnega poslanca in storjeno. Oče se, dobro vedoč, da je treba hiteti in odbornika g. Jož. dr. Dep eri s-a. Uni je bolj konser-zameniti bankovce, predno so razglašene njihove ste- vativen, ta bolj liberalen. — Novi vodja v mestnem vilke, podá Jbrž na Francosko in jih tam zameni za zavodu zanemarjenih mladenčev (po smrti nepo-Francoske. Cez šest dni pride nazaj in se napravi z zabljivega g. Ant. Kumarja) je g. Avgust Zurman r vso družino, tudi s sestro vdove, katera je med tem poštenjak skoz in skoz. svoje posestvo prodala, v tujo (Bil je deželo. Alfredu in otro- začasni učitelj v srednjih šolah.) Zurman nekaj časa Predvčeranjim je marvec iz- češ da nek C. O. povozil majhino deklico Str. Pač čas bi koma ne pové ničesar o tem, kaj je storil, govarja svoje potovanje na Francosko s tem mu je umrl tam žlahtnik ter mu zapustil precejšnje čijažem — dilettantom" kolesa zavorala. bil da bi se nekim predrznim in nepremišljenim ,,ko- Po noči od premoženje. Ko je bil Alfred poročen z Olgo, in sploh t. m. se je podrl pod tukajšnjim Gradom kos vse tako napeljano, daje bila njuna in Oskarjeva pri- razmočenega vrtnega zida in se je dokaj zemlje hodnost zagotovljena, se je napotil proti domu, da bi tu še to v red spravil, kar mu prej zavoljo velike na-glice ni bilo mogoče, potem pa je hotel vrniti se udrlo j nesrec ni ena bližnja hiša je močno poškojena; drugih Vsled odjužnega vremena (sosebno v bilo. pondeljek 4. dne t. m. je bil hud jug) in dežja v gorah . dne t. m. močno in na naglem bila Je Soča in družini svoji v deželo, katere pa ne imenuje. Ali med potom se je prevrnil poštni voz, on pa se tako hudo vzrastla. V Plavéh (na sredi med Gorico in Kanalom) JhS VJ VV/JLU J VTA X11A J/VU Uli A. T V« J VAX UV VMAAV A.IUkVAV . v,^ v«v«v w • ^ ' v " ^ v — ~ ^ "" v ----»---w — / Eoškodoval, da mu zdravnik ni dal upanja, da bi še drži kos ceste prenizko poleg reke. Tu sta zašla dva daj ozdravil. Sam vedoč, da je blizo smrti, naprosi voza v vodo. Živino in ljudi so řešili, voza pa so morali nekoga, da mu spiše po njegovem narekovanji vse to; vodi prepustiti. Dasi je bilo na enem okoli 60 centpv dasiravno je trpel velike bolečine, vendar m pretrgal narekovanja, da je bila vsa povest dokončana. blagá vzdignila ga je in premikala voda. Št. naši Furlaniji) sta Proti koncu razložil je še, kar bi se sicer never- tolovaja 7. t. m. ob 6. uri zvečer napadla vikarija Vidu pri Kampolongo-u A. A V/ VA AAVA1VU A J 10 V y lAWIi MA U W k^AWA AAW f VA vv* v . vw j w m w v v • • - — w---- — — - ^ ------J - Q jetno zdelo, zakaj namreč je šel posestnik prave srečke Jož. Cargnela v farovžu. Eden ga je ustřelil 8 pi- po denar v L. Napotil ga je namreč on sam. pa je dalje zvedel, da ima dobitno srečko? Kako štolo in nevarno ranil. Zarad grđega vremena ni bilo do sedaj skoraj še nič somenja (sv. Andreja) ; danes se je vreme nekaj popravilo in utegne jutre veliko ljudi priti. — Toplote smo imeli dalj časa po -f- 12 — 13 stopinj R., danes kaže termometer -f- R. S Trsta 11. dee. — Te dni je bilo tukaj 17 oger- skih oficirjev, večidel domobrancev (honvedov). Prišli so iz Turškega, kjer so služili v boji zoper kristijane. Ai ker jim Turki niso dali nič ko kave in tabaka, so se obrniii do Klapke, da bi jim kaj denarja priskrbel. Klapka pa jim je odgovoril, da tega ne more, ker ga sam nič ne dobi. Tako so popustili Turško službo in preko Trsta vrnili se domu. V Trstu so se obrnili do mestne komande s prošnjo, da bi se jim preskrbela prosta vožnja po železnici do Pešta. Eljen! Iz Vipave 10. dec. — Vse toži čez slabe čase; pri delka malo, davkov veliko; denarja pa od nobenega kraja. V tako žalostnib časih je Vipavcem vesela no-vica došla, da Vipavski okraj dobi odškodnino za to, kar so morali naši preddedje leta 1809. in 1812. Fran- coski armadi živeža in denarja dati. Žalibog, pa da le desetina tega se bode dobila , kar jim gre. Ali ne bi bila zdaj lepa prilika, misliti na ustanovitev posojil-nice (založnice) okrajne ali pa kakih dveh posojilnic občinskih, ker se ta denar ne sme med posamesne posestnike razdeliti? Vem, da se mi bo marsikaj ugo-varjalo , al vsi ugovori so prazni, če pomislimo , kako silno potrebna bi nam bila taka naprava, ki pač zasluži imé „pomoČnice v nadlogah". Ce se mi ugovarja, da odškodnina Francoska nam bode dala premalo denarja za napravo založnice, odgovarjam na to, da přemožná zavarovalna banka „Slavija" v Pragi posojuje denarjev takim osnovalnim društvom proti prime^nim obrestim , in da ga tedaj tudi Vipavci dobimo. Kdor hoče kaj več o tem izvedeti, izvé to pri njenih zastop- nikib: na Slapu pri gosp. L. Cigo ju in v Vipavi pri gosp. Deperisu. Poglejmo na naše sosede na Sta-jarskem, kjer imajo že več let take založnice, ki so velike dobrotnice ljudstvu in poglejmo naše brate na Ceskem , kjer je pred 20 leti vse bilo v judovskih rokah, zdaj imajo sami bogate posojilnice, ki pospešujejo blagostanje kmetov in obrtnikov. Zato, sosedje na noge! sreča nas išče , ne bodimo zaspani! Cez kakih 10 let bomo rekli: hvala „Novicam" , da so nas naganjale k toliko koristni napravi. Toraj še enkrat rečem : popri mite se delà in vspeh je gotov ! Potem ne bode več davkarski sluga tolikokrat na duri trkal z oštro besedo : „plačaj, če ne, te rubim" in pravdni dohtar ne bo imel toliko tožeb. Naj bi častita duhovščina, kakor sicer skrbi za blagor ljudstva, tudi za napravo založnic ae vnela ! Iz Slapa na Vipavskem 9. dec. — Pri nas imamo misel, kmečko čitalnico napraviti. 8. t. m. smo imeli prvi shod ; oglasilo se je nad 20 udov. Poslali smo že pravila v potrjenje. Drugi pot kaj več o tem. Iz Zagraca — 14. dne u. m. smo imeli pri nas novo volitev, pri kateri so bili France Hro vat za župana, Janez Ferlin in Jože Papež pa za sveto-valca izvoljeni. Iz Ambrnsa na Dolenskem. — Pri novi volitvi žu- panstva 14. dne u. m. so bili Anton Go dec za župana, Janez Hočevar in France Rus pa za svetovalca izvoljeni. Iz Št. Janža na Dolenskem 11. dec. *) — Dopisniku v 47. listu „Novic" jaz podpisani v imenu vec druzih tako odgovarjam: Takrat, ko so se Majeenovi konji od št. Janža proti Cerniku peljali, ni bilo še nobenega sledů o cesti, kajti bila je takrat še le ta obČinska pot 1 ■ *) Pričujočemu razjasnilu vredništvo ni moglo zabraniti natisa, ker popravlja zmoto. Zato naj vsak dopisnik, kedar kaj graja, dobro prevdari, kar graja. Vred. izplanirana. Kako tedaj je mogel reči: na novi cesti? Možj e, ki so za blagor srenje vneti in ki so neobhodno* potrebno občinsko pot napravili, ne smejo tedaj pripu-ščati, da bi se kdo ž njimi norčeval. Kar je poprej bilo, to ni zdaj več! In še takrat so se po dopisniko-vih besedah konji le pogreznili v blato, a ne nog zgu-bili, nasproti pa so Člověku morali v Ljubljani nogo odžagati, kateri je po nesreči přišel v roke mojstru-skazi, ki je izvito nogo zraven člena ali pod člen na-ravnal, ne pa v člen. Mislim, da me dopisnik razume Zato naj ta opomin zadostuje! Ignacij Repše, obč. predstojnik. Iz Ljubljane. — Zanimivo je bilo, přetekli teden prebirati govore v zbornici poslancev o razpravi državnega proračuna za leto 1877. in videti, kako so udrihovali ustavoverci po ministerstvu, ki vendar je „duša iz njih duše in mesó iz njihovega mesá". Posebno poslanec Skene (kaj neki si je mislil c. kr. deželni predsednik Kranjski vitez Widman, zét njegov, ko je čital tastov govor?) je s takim cepcem mlatil po vladi, da sta se z ministrom Lasserjem hudo sprla. Pac čudna je ta doslednost in hvaležnost ustavover-cev ! Pravo je trdil finančni minister, ko je rekel, da je ministerstvo cel nasipnjak liberalnega blagoslova s pritrditvijoin pohvalo liberalne stranke razlilo čez Avstrijo. In zdaj so ti gospodje tako nehva-ležni! Mnogi ustavoverci so udarjali tudi po dualizmu in proglasili ga za nesposobnega za dalji obstanek. Ko so to Slovani rekli, bila je to velika izdaja. Tako se časi spreminjajo, pa se bode mnogo še spremenilo z resitvijo iztočnega vprašanja. — Gosp. Dežman, ki je ugovarjal dr. Vošnjaku, da ni istina, kar je trdil o cestnih zadevah Li tij ski h, pac ni v trditvi svoji „na zadnja kóla" pazil, kajti da za pl. Vestenecka, ki je zvonec nosil o razpustu cestnega odbora, ne ma-rajo možje, ki imajo pravice volitve, dokazali so s tem, da niti njega niti druzih njegovih privržencev pri zadnji volitvi niso volili. — (Beseda ČitalniČna v spomin PreŠernu) preteklo nedeljo je bila tako izvrstna, da moramo bolj na drobno o njej govoriti. Začela seje s Ha v la s ovim velikim zborom „Crnoj gori". Zeló težko kompozicijo so naši gospodje pevci jako precizno in ognjevito peli. — Potem je naatopila gospica Lina Ko ge In o va in z je-dernatim govorom slavila spomin Prešernov. S tako prisrčnim obcutkom, v katerem se niti nista šopirila ne-pristen patos niti mrzla okorelost, ie govorila gospica in vsako besedo tako pravilno povdarjala, da jej je do-nela živahna pohvala. — Overturo Ipavcevega „Tičnika" sta pevovodja S tockl in njegova nadarjena učenka gospica Tratnikova jako eksaktno na glasoviru izvršila. — Prelepi čveterospev Mirosl. Viiharja „V spomladi" so gospodje Pucihar, Stegnar, Steinmetz, Nolli tako krasno peli, da ni bilo miru , dokier ga niso v drugič zapeli. — VBeriotovem „koncertu za gosli in glasovir" smo gosp. Mayer-Haagera občudovali kot eminentnega gosiarja; elegantno vodi mojster lok po goslih, zmirom gotov si tega, da pravo zadene ; vrh tega pa v srce sega z glasovi, ki jih odvabi strunám. Zato pa občinstvo tudi ni skoparilo z aplavsom , ki je igri njegovi donel pri vsaki pavzi in ki je še posebno viharno se razlegal po dvorani, ko je gosp. Mayer-H a ager dodal „taran telo". — Z veliko arijo iz opere „Nachtlager von Granada" se je naš pevski mojster g. V. Valenta občinstvu prikupil na dvojno stran: ne le, da je s krasnim svojim glasom očaral poslušalce, ampak tudi za to, da je — zarad nekih grđih intrig — drage volje že Mob 11. uri" prevzel nalogo — begúna. — Wolfov „Preistrio" za gosli, cello in glasovir, ki so ga izvrstno igrali gospodje S toc kl, Mayer-Haa- ger in pa Travuizek, sme se po vsi pravici „mu-zikalen biser" imenovali, ki je vsem trem gospodom dal lepo priliko skazati se prave umetnike, in tù moramo še s posebno pohvalo imenovati g. Stockelna, ki — zmirom na delu ta večer — je brilantní svoj part tako elegantno izvrševal, da se posebno „scberco" te kompozicije more, kakor Nemec pravi, „ein wahres Cabi-netstuck" imenovati. — Naš vrli pevski zbor pa je mično nocojšno besedo končal z Nedvedovim zborom „Zvezdi", v kateri se je gosp. Pucihar odlikoval s svojim krasnim samospevom. — Občna zadovoljnost s Prešernovo besedo se je brala na vseh obrazih obilo zbra-nega občinstva. — (iSlovensko gledišče.) Saloigra „Anti-Ksantipa", ki se je v soboto prvikrat predstavljala, je v obče imela le srednjo mero vspeha. — Prihodnjo nedeljo pride na oder priljubljena burka „Faustova kapica". — (Koncert), ki so ga učitelji tukajšnjih ljudskih šol v soboto v Tavčarjevi internacionalni gostilnici osnovali na korist ubogi šolski mladini za napravo zimske obleke, je donesel 140 gold, dohodka. Narodno či-talnico more veseliti, da zdaj tudi drugi posnemajo to, kar je ona pričela. 1 — „Café Valvasor" je dal g. Schmid svoji kavarni v špitalskih ulicah imé, katero je nedavno razširil v prostorih in olepšal z elegantnim pohišjem. Če temu se dodamo to, da je kava v Smidovi kavarni jako dobra, da ima časnikov in tudi slovanskih obilo, in je postrežba hvalevredna, je po vsem tem pa izpriČano, da „kavama Valvazor" se smatrati sme za prav domačo — národno, kjer člověk ni na tujem , ampak prav „med svojimi". Pošteni Nemec je to tudi pred svetom izpričal s tem, dà je "svojemu etablisementu dal imé „Valvazor". lz Dunaja. — V zbornici poslancev se je v splošni razpravi o državnem proračunu za leto 1877. oglasilo mnogo govornikov. Med ustavoverci je najveco pozornost izbudil slavofob Skene, ki je naravnost rekel : „Najveco ljubav, ki nam jo ministerstvo danes skazati more , je ta, da — gr e." Izvrstno je govoril zopet Herman, iz čegar govora priobčimo drugi pot kaj. — Zdaj se razpravljajo stroški posamesnih ministerstev, Ustavaki so veliko kričali, pa na zadnje se kaže „iz velikega oblaka le mali dež." — Ban kin a rešitev se bode odložila do onega časa, ko oba zbora, Dunajski in Peštanski, dovršita proračun za leto 1877. — Bismarkov govor o Turških zadevah pri ne-kem obedu še zmirom zvonec nosi. Ustavoverci se strašno hudujejo, da se Bismark delà za milostljivega protektorja Avstrije in kaže za „kapelnika" pri godbi proti Turku. Iz Pesta. — Tudi Košut se je oglasil o razpravi iztočnih homatij. Vidi se, da stari agitator nič ni po-zabil, pa tudi se v svojem svojevoljnem prognanstvu nič naučil. Na jugu se pripravljajo za konferenco, ki pa bo gotovo prazno delo, ker je diplomatni kapelnik Bismark sam prepričan, da vojska med Turčijo in Rusijo mora biti; topovi so že nabiti in nihče ne bo ubrani! roki, ki drži netilo nad njimi. — V prvih pogovorih so se pooblaščenci změnili o meji med premirjem. Crna-gora pridobí sedem okrájev, Srbija Mali Zvornik, Turki pa se imajo umakniti iz Srbije. Premirje mislijo podalj-šati do tje, ko bi se mir sklenil. Naprej pa se že vé? da Turčija teh pogojev ne bo sprejela. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.