Poštnina plačana v gotovini Prezzo Cena Lir 0.4« id Štev. 294. F Ljubljani, v ponedeljek, 22. decembra 1041-XX Leto TI. liklfatoa pooblaihoki ca oglaševanje Italijanskega to tujega Izvora: Uniona Pubbliata Italiaoa S. A. MHano. | Urednlltvo In uprava: Kopitarjeva K Ljubljana | Conceasionarta eacluaiva per la pubblldti dl provenienca italiaoa | Hedazione Amrniniatrazione: Kopitarjeva K Lobiana I ed eatera: Uniona PubbliciO Ualiana ti A. Milano. Vojno poročilo st. 567; Ostri boji z nasprotnikom zahodno od Derne Uradno vojno poročilo št. 56? pravi: Zahodno od Derne, ki so jo sovražnikove sile spet zasedle, se nadaljnje pritisk proti našim divizijam. Okrog Solluma in Bardije so se razvili boji krajevnega značaja. Nemške letalske sile so v noči na 20. izvršile učinkovite bombniške akcije z vidnimi uspehi na vojaške cilje v Tobruku. Ena protiletalska baterija je bila uničena. Drugi nemški letalski oddelki so 20. zjutraj učinkovito bombardirali luko La Valletta. Neko naše mornariško ogledniško letalo, ki je bilo napadeno po treh »Spitfirejih«, je enega sestrelilo, drugega pa zadelo ter se nato nepoškodovano vrhilo na oporišče. Dve letali, o katerih je bilo v poročilu štev. 565 poročano, da jih pogrešajo, sta pristali na nekem našem oporišču, potem ko sta bili sestrelili dve nasprotnikovi lovski letali. Kasneje^ dospela obvestila potrjujejo potopitev angleške križarke, o kateri je bilo v komunikeju št. 561 poročano, da je bila torpedirana od neke naše podmornice v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Berlin, 22. decembra. Uradno poroča jo: V severni Afriki se nadaljujejo boji z junaškim nastopom vseh zavezniških sil. Nemško letalstvo je uničilo pri napadih na angleška letališča in zbirališča angleških kolon več letal in številne tovorne avtomobile. Hitler sam prevzel vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil Zgodovinski poziv vojakom na ruski fronti, naj do spomladi drže in branijo zasedene postojanke Ker se bliža sedanja vojna svojemu višku, pridržuje Hitler sebi vse važne vojaške odločitve Berlin, 22. dec. s. Uradno poročajo, da {e Hitler z 19. decembrom 1941 sam prevzel vrhovno poveljstvo nad vso nemško vojsko. Nemški poročevalski urad dodaja k temu sporočilu kratko razlago. V njej omenja, kako je Hitler prevzel vrhovno poveljstvo oboroženih sil 4. februarja 1938. Za to se je odločil, ker so grozili resni zapletljaji, zaradi česar je bilo nujno, da se v eni roki združi vodstvo vseh narodnih sil, ki naj se pripravljajo na uspešen odpor zoper sovražnika. Ta se je še bolj kakor med svetovnim spopadom od 1914 do 1918 pripravljal na totalno vojno. Do te odločitve je pa tudi prišlo po ponosni zavesti, ki jo je Adolf Hitler imel o svojem lastnem najvišjem poslanstvu in pa zaradi globokega čuta za odgovornost, po katerem morata državni poglavar in pa vrhovni poveljnik oboroženih sil nujno biti ena sama oseba. Potek sedanje vojne je vedno bolj potrjeval, kako umesten je bil omenjeni Hitlerjev sklep. Še bolj razvidna pa je ta nujnost postala tedaj, ko je vojna v Rusiji zavzela kar najbolj nepričakovan obseg. Obsežnost operacijskega področja, kar najtesnejša povezanost vojnih operacij z vojnimi, političnimi in gospodarskimi cilji, številčni obseg vojske z ozirom na druge enote nemških oboroženih sil, letalstva in mornarice, vse to je privedlo Hitlerja do tega, da hoče izvajati kar največji svoj osebni vpliv na poveljstvo vojske in na njene operacije in da pridržuje sebi vse važne odločitve na tem področju. Iz enakih razlogov, zaradi katerih je Hitler 1938 prevzel vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil, je prevzel vrhovno poveljstvo tudi dne Vojna na Daljnem vzhodu: Oko'*ca Hongkonga — pod nadzorstvom japonskih sil Hovi napadi na Filipine. Nastopi japonskih podmornic ob kalifornijski obali Tokio, 22. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da je japonska mornarica v tesnem sodelovanju z enotami vojske zasedla razne utrjene postojanke v obrambi Hongkonga in da je okolica te angleške trdnjave že pod popolnim japonskim nadzorstvom. Stockholm, 22. dec. 6. Po poročilih iz Wa-shingtona je ameriško mornariško ministrstvo 6po ročilo, da je trinajst pristanišč na vzhodni in zahodni obali Združenih držav razglašenih za »obrambne predele*. Vsa plovba po teh predelih je postavljena pod nadzorstvo vojne mornarice. Rim, 22. dec. s. Agencija Reuter poroča uradno iz Washingtona, da je velika japonska podmornica 6 streli in s torpedi napadla blizu kalifornijske obale ameriško petrolejsko ladjo »Emilio« (6000 ton) in jo potopila. Pet članov posadke pogrešajo. V nadaljnjih poročilih se je neka druga ameriška petrolejska ladja morala zaradi napada japonske podmornice zateči v neko kalifornijsko pristanišče. Tokio, 22. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da je japonska mornarica od začetka vojne na Tihem morju potopila devet nasprotnikovih podmornic. Napadenih je bilo tudi veliko drugih podmornic, katerih usoda pa ni znana. Poročilo pa ne pove, ali so potopljene podmornice bile angleške alt ameriške. Saigon, 22. dec. 6. Agencija Domei jjoroča, da so japonski bombniki izvedli silovit napad na me- sto Tarlac, 70 milj severno od Manille, na ameriško mornariško oporišče Cavita ter na letališče Ni-chols. V6e te postojanke 60 na filipinskem otoku Luzonu. Na vojaških stavbah je bila prizadejana huda škoda. Lizbona, 22. dec. s. Poročila iz Londona pravijo, da imajo na Malajskem polotoku Japonci številčno premoč v zraku in na kopnem in da napredujejo z oklepnimi vozovi. Zdaj potekajo boji za obštanek Singapooreja. Iz Londona tudi jx>ročajo, da se posadka v me6tu Hongkongu bori zoj>er Japonce. Ladjedelnice in tovarne v mestu gore. Kalkuta, 22. dec. s. V tistih indijskih pokrajinah, o katerih 6odijo, da so ogrožene, so bili oddelki za protiletalsko obrambo mobilizirani 19. decembra '1941, čeprav zelo visoko ceni delo, ki ga je izvajal dosedanji vrhovni poveljnik maršal von Brauchitsch. Berlin, 22. dec. s. Ob prevzemu vrhovnega poveljstva nad vojsko, je Hitler vojakom in članom oboroženih SS oddelkov dal naslednji raz-glas: Bojevniki iz vojske ter iz SS! Zdaj se bliža svojemu viška boj za svobodo našega ljudstva, boj, ki naj mu zagotovi pogoj obstanka za bodočnost in ki naj spravi s sveta možnost, katera nas je pritiskala z vojno vsakih dvajset ali pet in dvajset let pod vedno novimi pretvezami, toda vedno iz istih globokih nagibov, katere narekujejo judovske in kapitalistične koristi. Nemčiji in Italiji ter državam, ki so se do zdaj pridružile nam, je bila dana sreča,^ da imajo v Japonski novega prijatelja in tovariša v orožju. Z bliskovitim uničenjem ameriškega brodov-ja na Tihem morju ter angleških sil v^ Singapurju in z zavzetjem številnih angleških in ameriških vojaških postojank v vzhodni Aziji po japonskih oboroženih silah stopa sedanja vojna v novo, za nas ugodno razdobje. Zaradi tega smo tudi mi pred odločitvami svetovnega pomena. Vojske na vzhodnem bojišču, ki so usmer- jene proti neizogibni zmagi, kakršna še ni bila nikoli zapisana v svetovni zgodovini, zmagi zoper najnevarnejšega izmed vseh sovražnikov, je treba zdaj zaradi nenadno došle zime prevesti iz razdobja premikanj v pozicijsko fronto. Vaša naloga je, držati in braniti z vsem dosedanjim navdušenjem tja do prihodnje pomladi tisto, kar ste z neprimerljivim junaštvom in s hudimi žrtvami osvojili v boju. Od novega bojišča_ na vzhodu ne pričakujemo nič drugega kakor tisto, kar so nemški vojaki pred pet in dvajsetimi leti dosegli v štirih zimah vojskovanja. Vsak nemški vojak mora biti vzgled za naše zveste zaveznike. Hitlerjev glavni stan, 21. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Borbe na srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo z nezmanjšano ostrimo. Več močnih sovjetskih napadov je bilo odbitih. Na odseku neke armade je bilo pri tem uničenih 20 sovjetskih tankov. Letalstvo je z velikim uspehom podpiralo operacije ter bombardiralo sovjetske kolone čet in prevozil, zbirališča čet, baterije im utrdbe. Na severu sa bili pri finskem odseku fronte uspešno ovirani sovjetski prevozi im uničene vojne potrebščine, vlaki in druge ptometne naprave. Nemški uradni vojni obračun za leto 1941 Berlin, 22. decembra, s. Nemška uradna agencija DNB je pred bližajočim se novim letom podala pregled najvažnejših političnih in vojaških dogodkov v 1. 1941 in hkrati prikazala celotno bilanco vojaškega dela, ki so ga opravile hrabre nemške in zavezniške sile. V uvodu k temu pregledu so navedene najbolj značilne rečenice iz dnevnega povelja, ki ga je nemški vodja jioslal nemškim oboroženim silam v j>očetku 1. 1941. Med temi rečenicami je tudi tista, v kateri vodja tretjega rajha opozarja, da so bili hujskaški demokrati in njihovi judovski bogataški podpihovalci, ki so hoteli, da se vojna nadaljuje. Nato bilanca, izražena v 12 bistvenih točkah, preide k popisu letalske ofenzive proti Veliki Britaniji, potem omenja začetno vojskovanje v Libiji, navaja balkansko vojno za zaključkom v Grčiji ter zmagoslavno osvojitev Krete, na kar preide k početku vojaških operacij na vzhodni fronti. Pregled nemške uradne agoencije nato podčrtava slovesni shod evrop. držav, ki je bil novembra v Berlinu in sta mu bil na čelu sili Osi ter Ja-jionska. Shod so zaključili s podpisi protokolov za podaljšanje pogodbe proti Kominterni za dobo petih let. Potem je omenjena bitka za Atlantik in so navedene zelo uspešne operacije mornarice in letalstva proti Veliki Britaniji in njenim jjomor-skim potem. Med zadnje politične dogodke tega leta navaja DNB začetek sovražnosti na Tihem morju, ki Novi red v Vzhodni Aziji Pogodba na življenje in smrt med Siamom in laponsko Tokio, 22. decembra, s. Na posebni konferenci tiska, ki je bila včeraj jiopold-ne sklicana v predsedstvu vlade, je bila sporočena sklenitev zavezniške pogodbe med Siamom in Japonsko. Pri tej priliki so bila izmenjana poročila med japonskim ministrskim predsednikom Tojom in zunanjim mi- Najnove'ša razodetja o vzrok h za propad Jugoslavije Vsega je bil kriv Roosevelt, piše znani belgrajski časnikar Perič Belgrad, 22. dec. s. V nedeljski izdaji nekega | sporazumevanja z velikimi sosedami in 14. febru-belgrajskega dnevnika objavlja Djordje Perič, na- arja je bila sklenjena temeljna pogodba za sode-čelnik propagandnega ravnateljstva pri predsed- lovanje med Italijo in Nemčijo ter med Jugosla-ništvu srbske vlade, zanimiv članek o Roosevel tovih in njegovih agentov spletkah pred krizo, ki je Jugoslavijo privedla do poloma. Peričeva razodetja so naslednja: Bivši ameriški poslanik v Belgradu Bliss-Lane in njegov vojaški sotrudnik Fortier sta imela vodilni mesti v angleški hujskaški organizaciji v Jugoslaviji. Poslanik je zapeljeval jugoslovanske državnike in pa delovne množice, polkovnik Fortier je pa deloval v vojaških krogih Z generalom Si-movičem je bil v zvezi po odvetniku Djordju Rajiču, ameriškem državljanu srbskega porekla. Temu je ameriška vlada zaupala informacijsko službo v Jugoslaviji. Ameriški in angleški poslanik sta pogosto bila gosta v Rajičevi hiši in tam so skovali zaroto zoper jugoslovanski mir in svobodo. 2. januarja je dopotoval v Belgrad osebni odposlanec predsednika Roosevelta, znani polkovnik Donovan. Ta je takoj obiskal kneza-namest-nika, za njim pa predsednika in podpredsednika vlade, zunanjega ministra in mnoge druge vplivne vladne osebnosti. Skušal jih je pridobiti za uresničenje ameriških in angleških načrtov. Polkovnik Donovan je bil posebno zadovoljen nad snidenjem z generalopi Simovičem To snidenje je trajalo nad dve uri. Udeležili so se ga različni višji jugoslovanski častniki in tam je bila sklenjena zarota, ki je uničila državo. Simovič se je Rooseveltovemu odposlancu zavezal, da bo Jugoslavijo potisnil v vojno zoper Os. Tedanji odgovorni državni voditelji pa se niso dali vplivati po Rooseveltovem odposlancu. Nav-zlie njejgovim čenčam so nadaljevali i politiko vijo. Navzlic temu pa so Združene države Se zmeraj' trdno upale, da bodo za svojo sramotno stvar pridobile ljudi, ki so imeli vladne vajeti v Belgradu v rokah. Hkrati pa ameriški poslanik v Belgradu ni opustil nobenega sredstva, s katerim bi mogel kupiti naklonjenost belgrajske ojx>zicije in v Jugoslaviji zanetiti prevratno gibanje, ki bi bilo ugodno za anglosaksonsko politiko. Tako so se 17. marca voditelji opozicije pred princem namestnikom odkrito izjavili za vojno tezo. Dva dni po pristanku Jugoslavije na trojni pakt je prišlo do državnega udara, ki ga je takoj pozdravila Rooseveltova brzojavka čestitk, tako da njegova odgovornost za uničenje Jugoslavije ne more biti bolj jasna. Ob istem času je državni tajnik Hull obvestil novinarje o spremembi v Jugoslaviji. Komaj je general Simovič sestavil svojo vlado, že se je obrnil do Roosevelta s prošnjo za pomoč. Ta mu je takoj ugodil. Kako je Roosevelt svojo besedo držal, pa je vsem znano. Zaradi tega, zaključuje Perič, ima Jugoslavija v rokah obširno obtežilno gradivo proti Rooseveltu, glavnemu krivcu njenega propada Taponska upa, da se bo portugalski vladi po diplomatski poti posrečilo doseči, da bi se avstralske čete umaknile z otoka Timorja, je povedal zastopnik japonskega zunanjega ministrstva na vprašanje, kai sodi Japonska o tej ' nistrom Togom na eni ter siamskim ministrskim predsednikom na drugi strani. Besedilo pogodbe je naslednje: 1. Sklenjena je bila zveza med Japonsko in Siamom na temelju medsebojnega spoštovanja neodvisnosti in suverenosti. 2. Če bi bi bili Japonska in Siam v spopadu z eno ali več silami, morata takoj nastopiti in priskočiti na pomoč druga drugi in si pomagati z vsemi sredstvi, političnimi, gospodarskimi in vojaškimi. 3. Podrobnosti, ki se nanašajo na izvajanje čl. 2, bodo točno določene s posebnim sporazumom med pristojnimi japonskimi in siamskimi oblastmi. 4. Japonska in Siam se v primeru skupne vojne zavezujeta, da ne bosta sklepali premirja ali miru, če ta pogodba ne bi bila v celoti spremenjena. 5. Pogodba med Japonsko in Siamom začne veljati ob podpisu. Velja za dobo desetih let in pogodbenici se bosta pred njenim potekom med seboj posvetovali, če bi se izkazalo za potrebno, da jo podaljšata. Pogodba, ki je bila podpisana včeraj dopoldne v Bangkoku, nosi podpise siamskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra na eni ter japonskega veleposlanika na drugi strani. Oklic nemškega propagadnega ministra za oddajo tople obleke Berlin, 22. dec. s. Nemški tisk razlaga oklic Hitlerja in ministra za propagando dr. GSbbelsa, naj nemško ljudstvo daje volneno obleko za bojevnike na vzhodnem bojišču. Pri tem listi poudarjajo izredno ostrost ruske zime. Nemška vojska hi še nikdar dozdaj bila pred nalogo, ki zahteva toliko požrtvovalnega duha. »Volkischer Beobachter« poudarja, da je oddajanje obleke zelo nujno. Nič ni mogoče izgubljati časa, zakaj zima ne bo šele prišla, temveč je že prišla, kruta in kar najbolj huda. O tem vedo marsikaj nemški vojaki, ki se morajo pri štiridesetih stopinjah mraza in pri ledenem vetru trdo bojevali. Bolgarski kralj o sodelovanju za novi red Sofija, 21. dec. s. Kralj Boris je sprejel odposlanstvo, ki mu je predalo odgovor na izjavo kronskega sveta, ter na koncu slovesnosti imel , govor, v katerem je med drugim dejal: »Zunanja | politika Bolgarije, soglasno in ponovno potrjena jih je začela hujskaška politika ameriškega predsednika, ter našteva zmagovite japonske operacije proti poglavitnim postojankam anglo-ameriškegn imperialističnega ogrodja. Duce med italijanskimi pešci Rim, 22. dec. S. Duce je včeraj nadzoroval neko pehotno divizijo v srednji Italiji, ki je zaključevala važne vaje. Duce je pregledal kolono in ugotovil odlično razpoloženje in popolno telesno zmogljivost čet, ki so prekoračile v petih dneh 160 km hribovitega ozemlja v zelo neugodnih vremenskih okoliščinah. Po nadzorstvu je Duce na čelu svojih pešakov korakal z njimi več kilometrov. Prebivalstvo, ki je Duceja spoznalo, mu je priredilo navdušene manifestacije Proslave desetletnice smrti Arnalda Mussolinija Rimin, 22. dec. s. Deseto obletnico smrti Arnalda Mussolinija so slovesno proslavili po vseh glavnih pokrajinskih mestih s slovesnimi manifestacijami vere. Udeležile so se jih velike množice črnih srajc in prebivalstva, fašistična vseučiliška mladina iz GIL-a. Člani, ki so jih določili zvezni' tajniki v sporazumu s pokrajinskimi odseki Narodnega zavoda za fašistično kulturo, so zbrali in razlagali ogromnim množicam mladine Arnaldov govor pod naslovom: »Vest in dolžnost«. Visoka svarilna beseda je odmevala med množicami mladih poslušalcev ter segla v srce in dušo s tisto prepričujočo silo, ki fe lastna nauku nepozabnega pokojnika. Zlasti v tej uri vojne, ki jo preživlja domovina z vso življenjsko silo svojega delovnega in bojevitega naroda, je Arnaldov nauk živ in dejaven, kakor še ni bil nikdar prej. To je namreč nauk, ki mladini kaže pot dolžnosti. Mladina se mora po svoji vesti strogo zavedati, da je treba vse svoje misli in delo posvetiti Italiji in Italijanom-fašistom pod orožjem. Vesti 22. decembra Najhujši boj zoper demokratične države poteka na Sredozemskem morju, kjer so Italijani dali in še dajejo dokaze o veliki vojni gorečnosti, ko povzročajo Angležem hude izgube. Italijani so prepričani o 6voji zmagi in 60 strnjeni v strahovit sklop, ki je odločen bojevati se do neizogibne zmage. Bolgarija bori z mladim in junaškim ja 6kim narodom za nov red na svetu. S poslanikovim prihodom je znova potrjeno starodavno ?rijatelj6tvo in medsebojno spoštovanje med aponsko in Bolgarijo. Božična številka »Slovenskega doma« bo izšla v sredo dopoldne. V Zagrebu so imeli včeraj veliko manifestacijo od- likovancev iz prejšnje svetovne vojne. Na prireditvi je govoril minister za obrambo, nato pa je brambovce sprejel tudi Pavelič in imel kratek nagovor. Na koncu 60 brambovci izrekli ustaško prisego. V Stockholm je dopotovalo 650 švedskih prosto- voljcev, ki so se šli pred nekaj meseci vojskovat na Finsko zoper Sovjete. Sprejem prostovoljcev je bil zelo slovesen. Predsednik turške vlade je končal svoj dopust in bo spet prevzel posle. Varstvo japonskih koristi v Združenih državah in v Kanadi je prevzela Španija. po poslanski zbornici, je vedno prežeta z nacionalnim idealom, to je z edinostjo bolgarskega ljudstva. Veseli smo, da je ta ideal uresničen v zvestem prijateljstvu in iskrenem sodelovanju s silami Osi. Ob strani drugih sil trojnega pakta in skupno z njimi prispevamo po svojih skromnih močeh k ustvaritvi novega reda v Evropi in nove evropske skupnosti.« Visoki Komisar na razstavi Jakopič-Debenjak-Mihelič Izrazil je razstavljalcem svojo veliko pohvalo Ljubljana, 22. decembra. Visoki Komisar Lksc. Grazioli 6e je v soboto zvečer ob pol šestih v spremstvu tiskovnega atašeja dr. Joannina in majorja Pelaghija podal v Jakopičev paviljon v Tivoliju, kjer 6i je ogledal razstavo nekaterih ljubljanskih umetnikov. Pred svojim odhodom z razstavišča je Visoki Graziolija sprejeli predsednik aNrodne galerije g. Whkli6cher ter raz6tavljalci gg. Jakac, Debenjak in Mihelič.. Takoj nato se je podal v razstavne prostore ter si ogledal vse razstavljene umetnine (pokrajinske sljke, kipe in tihožitja). Pred svojim odhodom z razstavišča je Visoki Komisar razstavljavcem izrazil svojo največjo pohvalo ter dejal, da so mu razstavljene umetnine zelo všeč. Za 33 in pol milijona lir prodanih nepremičnin Ljubljana, 22. decembra. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je v 15 dneh tega meseca zaznamoval 39 kupnih pogodb za celotno kirpno vrednost 1,378.496 lir. V tem času pa j« bilo zaznamovanih po splošnem pregledu že 2007 kupnih pogodb za skupno vrednost 33,506.259 lir. Prodane 60 bile v me3tu mnoge 6tare in nove hiše, mnoge vile, mnoge stanovanjske m trgovske hiše, kakor tudi razne 6tavbne parcele, katerih vrednost je v tem letu še nekoliko višja, kakor pa lansko leto. Zanimanje za 6tavbne parcele v središču je 6icer primerno, toda še vedno oetajajo nezazidane parcele ob glavnih prometnih cestah in ulicah, kakor ob Tyrševi in Miklošičevi cesti. Vrednost teh parcel je znatna. Na nepremičninski trg splošno ne vpliva razvoj dogodkov, ki se nanašajo na izseljevanje Nemcev. V zadnjem času 60 bile zanamovane nekatere večje kupne pogodbe, tako-le n. pr.: Saksida Fran, posestnik Ljubljana, Mala čolnarska ulica št. 4, je prodaj Jošku Jamniku, trgovcu, Ljubljana, Stari trg 10 in njegovi ženi Uršuli nepremičnino vi. št. 63 k. o. Trnovsko predmestje (hiša št. 4 v Mali čolnarski ul. z vrtom) za 171.000 lir. Lebar Marija, posestnica, Ljubljana, Jesenkova ulica 2 je prodala Ani-Mariji Krebelj, zasebnici Ljubljana, Levstikova ulica št. 12, nepremičnino yk>ž. št. 669 k. o. Kapucinsko predmestje, obstoječo iz pare. št. 81-6 njiva v izmeri 484 kv. m in na tej 6toječo nedozidano hišo za 131.981.60 lir. Urek Fran, posestnik v Ljubljani, Podlimbar-6kega ulica št. 36 in žena Mihaela sta prodala Mirku Medveščku, posestniku v Žužemberku in ženi Rozi nepremičnino vk>ž št. 719 k. o Spodnja šiška (hiša št. 36 v Podmilščakov: ulici) za 150 tisoč lir. Čerin Anton, posestnik, Ljubljana, Litijska cesta št. 6, je prodal Useniku Franj in Oabrijelu, posestnikoma v Ljubljani, Dolenjka cesta 23-a, travniško parcelo št. 1624 k. o. Trnovsko predmestje, v izmeri 6267 kv. m za 4.104 lire Parcela 6e na-haj na Bariu, kjer je svet še razmeroma po ceni, ko je dostikrat kvadratni meter po 0.25 lir. V zadnjem ča6u je drugače nastalo večje povpraševanje po stavbnih parcelah. Velika pa je ponudba glede prodaje raznih hiš in vil.v mestu in okolici. Na prodaj je splošno do 50 hiš in vil v vrednosti okoli 15 milijonov Včerajšnja nedelja pa ni bila zlata Ljubljana, 22. decembra. Kakor po navadi je zadnja nedelja pred božičnimi prazniki tako imenovana »zlata nedelja«. Na zlato nedeljo je bilo druga leta v mestu precej bolj živahno kakor pa je bilo na včerajšnjo nedeljo. Trgovine so bile sicer odprte, v njih je bilo polno kupcev, letos pa so bile zaprte. Druga leta so meščani, pa tudi okoličani prihajali v mesto, da nakupijo zase ali za svoje drage božična darila in tudi za svoje male so nakupili še to in ono, s čimer jih bodo razveselili, ko bodo darila postavili 'pod okrašeno božično drevesce. Odkar pa je po svetu začela divjati vojna vihra, smo iz leta v leto bolj opažali, kako izgublja »zlata nedelja« na svojem pomenu. Posebno letošnja nedelja je bila že čisto podobna navadnim nedeljam, saj eo bile trgovine zaprte; pa če tudi bi bile odprte, bi vendar ne mogli kupiti etvari, ki bi jih mi radi. Zaradi drugih nenujnih in neživljenjskih potrebščin pa bi bilo res odveč, da bi morale biti vse trgovine odprte. Torej letos ne bo pod drevesci kaj prida božičnih daril. ?eveda če ne bodo daro-vatelji pose.r” po ' ' 'i m"'; nakupili razno blago za obleke, voineiie predmete in vse drugo, kar je brez nakaznic nemogoče dobiti. Ostalo pa ev8[-i; (11071% Id lampoda di qualita prodotta nello stabilimento di Milano detla TUNGSRAM ElETTRICA ITAUANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornid tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A. <9 TUNGSRAM je precej drugih zadev za nakup, ki prijajo želodcu in ki jih je mogoče dobiti brez nakaznic in še v prosti prodaji. Že dozdaj si mogel opaziti, da ljudje kaj radi jx>segajo po raznih dezertnih vinih in likerjih, ki jih bodo letos podarili v večji meri kakor sicer. Tega blaga je na našem trgu trgu več kakor dovolj in trgovine eo prav dobro založene z najboljšimi italijanskimi vini. Kdor pa je prijatelj dobre knjige, ima tudi veliko izbiro. Knjigarne so dobro založene z najnovejšimi knjižnimi proizvodi in tudi kupcev ne manjka. Izgleda, da bo tudi letošnji Božiček dober in bo obdaril vsakogar, ki ga ima rad. Tudi vreme ni bilo »zlato« Ljubljana, 22. decembra. Tudi včeraj ljudje niso vedeli, kam neki bi te dejali. Vreme je bilo pusto, nebo oblačno, ceste pa popoldne blatne. Dopoldne je bilo kakor je pač ponavadi ob nedeljskih dopoldnevih. Meščani so bili pri službah božjih, potem pa na kratek sprehod po Tivoliju in nato domov. Popoldne pa so nekateri pohiteli malo v okolico, do bližnje gostilne, kjer so vedeli, da so klali in imajo na jedilnem listu domače krvavice in okusne pečenice. Povečini pa so meščani ostali kar lepo v mestu. Nekateri so bili kar ves dan doma in so natepavali karte, to je namreč zdaj zelo v modi. Dobro to bile obiskane spet kinematografske predstave, pa tudi gledališke dvorane so bile dobro zasedene. Posebno privlačni so postali »Rokovnjači« v ljubljanski Drami. Tudi brez umetniških razstav včeraj ni bilo. Veliko prijateljev umetnosti je včerajšnjo nedeljo pohitelo v Jakopičev paviljon. Pa tudi Obersne-lova galerija je bila deležna velikega obiska. Tam se bliža namreč koncu razstava mojstrov impresionistov Jakopiča, Jame, Vesela in Sternena. Obe razstavi imata kvalitetna dela in tudi prodaja gre dobro od rok. Ljudje so namreč prišli do prepričanja, da so nakupljena umetniška dela tudi aobro naložen kapital, ki ima še svojo posebno vrednost. Ljubljanski poklicni reševalci so imeli — razen nekaj navadnih bolniških prevozov tako v soboto kakor tudi včeraj, lep mir. Meščani so že v predprazničnem razpoloženju. Gospodinje se podvizajo z zadnjimi nakupi za božične praznike. Manjka še to in ono za skromne potice. Tudi kupčija s mladimi smrekicami gre kar dobro v denar, vendar pa m apala, Aa to kmetic pripeljali na Kongresni kf Se wdb» msjj smrekovih drevesc, kakor navadno druga Irta, kafM navada božičnih drevesc počasi izgublja svoj te in namesto nje ljudje rajši kupujejo domače jaslice. Še dva, tri dni, pa bodo zapeli božični zvonovi in oznanili: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje... »Junaštvo« partizanov Ljubljana, 21. decembra. V Begunjah so se dne 18. decembra zvečer pojavili v hiši 31-letnega trgovca Lada Medena trije maskirani možje ter proti njemu izstrelili devet revolverskih strelov. Medena so hudo ranili na rokah, na spodnjem delu telesa pa je bil nevarno zadet tudi 13-letni Janko Prezelič, ki je bil slučajno pri Medenu. Ko so odvzeli denar, so se banditi oddaljili. . .. ., _ Za to novo banditsko dejanje se moramo Slovenci zahvaliti svojim rojakom partizanom. Za likvidacijo bivše Narodne banke Sredi preteklega tedna je bila v Zagrebu na oddelku za imovino, kredit, in dolgove državne blagajne prva seja, na kateri so razpravljali o vprašanju likvidacije državnih zavodov, samoupravnih hranilnic in zasebnih bank, v kolikor je ta likvidacija potrebna zaradi razdelitve področja bivše kraljevine Jugoslavije. Likvidacijo bivše narodne banke in Prve hrvatske štedionice pa rešujeta dva posebna odbora, ki pa se dozdaj še nista sestala. Z italijanske strani se je seje udeležil comm. Pavel Ambrogio, načelnik Inšpektorata za banke, ter vodja gospodarskega urada Ljubljanske pokrajine dr. Teobald Zennaro. Navzočni so bili tudi zastopniki Hrvatske in Nemčije, Srbijo pa so zastopali nemški predstavniki. Na seji je bil končno sklenjen sporazum glede vseh vprašanj likvidacije in terjatev posameznih državnih in privilegiranih denarnih zavodov. Italijani, Hrvatje in Nemci so sestavili Še posebne pododbore, ki bodo v stalni medsebojni zvezi in bodo zbirali še potrebne podatke. Svoje prve seje so ti odbori že imeli. Pogajanja so bila prejšnji teden prekinjena in se bodo najbrž že po božičnih praznikih nadaljevala. šport Edini športni dogodek dneva Ljubljana, dne 22. decembra. Včeraj nismo imeli v Ljubljani nobenih športnih dogodkov, razen skromnega table teniškega turnirja na Kodeljevem, kjer so se pomerili med seboj Slavijaši in rezervisti domačih. Za Slavijo so igrali Blažič, Kamenšek in Poženel, za Mladiko pa: Reček, Kocmur in Tršinar. Zmagali so Mladikaši in odpravili svoje nasprotnike z rezultatom 5:2. Poedine igre pa so končale takole: Kamenšek : Kocmur 21:18, 19:21 in 5:21. Blažič : Tršinar 16:21, 21:12, 21:18. Poženel : Recek 9:21, 16:21. Blažič : Kocmur je bila odložena par forlait za Blažiča. Kamenšek : Recek 16:21, 21:10, 13:21. Poženel : Tršinar 13:21, 20:22. Blažič : Recek 19:21, 19:21. To je. bil kakor rečeno edini domači športni dogodek, ostale športnika je namreč zazibal zimski sen. Do spomladi bodo počivali, da bodo pozneje spet pri močeh. Za bližajoče se božič, praznike bodo na Kodeljevem podjetni Mladikaši priredili spet namizni turnir, ki pa bo večjega obsega kakor pa je bil včerajšnji. Tekme bodo trajale dva dni in sicer 27. in 28. decembra. N* turnirju bodo razen domačega moštva sodelovali tudi Hermežani in Slavijaši. V soboto bodo igrala moštva, v nedeljo pa se bodo pomerili poedinci med seboj. Državno nogometno prvenstvo Včeraj je bilo odigrano v kraljevini deveto kolo nogometnega držaivnega prvenstva. V A-raz-redu je bilo na sporedu osem tekem. Najvofja pozornost je vsekakor veljaJa srečanju Rome in Trie-stine v Trstu. Ta tekma jc bila važna zaradi tega, kdo bo po včerajšnjih tekmah zasedel prvo mesto. Pa tudi za srečanje Venezie in Milana je bilo mnogo zanimanja. Triestina, Venezia in Roma eo imeli od zadnje nedelje namreč enako število točk. Včeraj pa so sc tekme končale, takole: Livorno : Modena 2:2, Ambrosiana: Napoli 5:1. Lazio : Bologna 5:1, Liguria : J uveni us 2:0,' Torino : Genova 1:1, Triestina : Roma 0:0, Venezia : Milano 2:0, Atalanta : Fiorentina 1:0. Triestina in Roma sta si točki porazdelili na pol, dočim je Veneaia ves izkupiček spravila v svoj zep. Zaradi tega je zdaj Venezia zasedla prvo mesto, sledita pa Triestina in Roma, ki imata tudi enako Število točk, vendar pa imajo Tržačani boljšo ra/zliko v golih. Vrstni red je takšen: Venezia 13 točk, Triestina in Roma po 12 točk, Liguria 11 točk, Ambrosiana, Lazio, Fiorentina in Torino imajo po 10 točk, Juventus in Genova imajo po 9 točk. Slede Livorno z 8 točkami, Milano 6 točk, Bologna, Mo-4mm » Napoli pa imajo po 5 točk. Pri včerajšnjih —BiiirJH,i preseneča visoka zmaga Ambrosiane in Tekme ▼ B-razredv so se končale takole: Vicenza : Prato 2:0, Bari : Udinese 2 K), Sa-vona : Fiumana 3:2, Alessandria : Lucchese 4:1, Pro Patria : Novara 0:0, Pescara : Sienna 1:0, Padova : Brescia 0:0, Fanfulla : Reggiana 2:0, Spezia : Pisa 2:0. V tem razredu so na prvem mestu Vicenza, Fanfulla in Bari, ki imajo po 14 točk. Slede pa Alessandria 13, Novara in Padova po 12, Pescara in Brescia po 11, Udineso 9, Spezia in Savina po 8, Reggiana in Prato 7, Pro Patria, Sienna in Pisa po 5, Fiumana 3, Lucchese pa nima do zdaj še nobene točke. Novice iz Države Posebni znaki za častnike, ki so napredovali zaradi vojaških zaslug. Odslej bodo posebne znake, ki so bili navedeni za častnike kopenske vojske, kateri so napredovali zaradi izrednih vojaških zaslug, nosili lahko tudi tisti častniki, ki so dosegli Izredno napredovanje zaradi posebnih zaslug v vzhodni in severni Afriki in v Španiji. »Razstava nemških slikarjev v vojni.« V rimski narodni galeriji sodobne umetnosti je bila pretekli petek odprta »Razstava nemških slikarjev v vojni«, ki jo je organiziralo nemško-italijansko društvo pod pokroviteljstvom vrhovnega poveljstva nemške vojske. S prireditvijo v Rimu je razstava nastopila svojo pot po Evrppi. Priredili jo namreč nameravajo še po več drugih evropskih mestih. Razstava naj pokaže, da uspehi orožja niso samo posledica boljšega materiala in boljše organizacije, pač pa da izhajajo predvsem iz silne volje in vere vojaka. Pri odprtju razstave 60 bili navzočni tudi nemški veleposlanik von Macken-sen z vojaškim atašejem Rintelenom in drugimi osebnostmi z veleposlaništva, italijanski prosvetni minister Bottai, rimski guverner, glavni ravnatelj umetnosti, glavni ravnatelj za propagando iz prosvetnega ministrstva ter mnogo drugih. Razstavljenih je nad 130 slik (olja, akvareli, risbe) v šestih sobah. Razstava bo odprta do 10. januarja i942. Italija ima 45,354.000 ljudi. »Službeni list« prinaša naslednje številke o gibanju prebivalstva v Italiji. Novembra 1941 je bilo v Italiji 27.260 porok. V istem mesecu se je rodilo 66.430 živih otrok, vseh ljudi pa je novembra v Italiji umrlo 50.317. Rodilo 6e jih je torej 16.113 več kot pa umrlo, nazaj v domovino pa se jih je vrnilo 3297 več kot pa odšlo v tujino. Dne 30. novembra 1941 je imela Italija brez novopriključenih dežela 45 milij. 354.000 ljudi. Zborovanje zastopnikov steklarske in keramične industrije. V ministrstvu za korporacije so sc pred kratkim sestali na posvetovanje člani kon. zorcija zk steklarstvo in keramiko. Posvet so je začel s pozdravom Duceju, nakar je podpredsednik podal splošen položaj, ki danes vlada na tem gospodarskem področju. Zlasti se je bavil z vprašanjem proizvodnje in prodaje steklenih in keramičnih izdelkov. Po njegovem poročilu se je razvil živahen razgovor med navzočimi izvedenci za ta vprašanja. Na koncu so sprejeli več sklepov. Smrt uglednega slikarja. V Modeni je te dni umri ugledni Italijanski slikar, prof. Ferdinando Cavacchioli. Po zamisli, pa tudi v tehničnem oziru so njepova dela res nekaj svojevrstnega. Njegov avtoportret je bil razstavljen tudi na beneškem bienalu in je vzbujal splošno pozornost. Tudi kritiki so se laskavo izražali o njem. Cavacchioli je svojčas tudi že v Rimu razstavljal. Dosegel pa bi bil lahko še večje uspehe, če bi imel vselej vsega na razpolago, česar si je za umetniško plat svojih izdelkov želel, to se pravi, če bi bil premožnejši. Priredili so mu lep pogreb. Po]nsn]en umor pri VipaTi. Zadnji? so Italijanski časopisi poročali o zagonetnem umoru Leopolda Kobala, ki je bil doma iz Erzela nad Vipavo. Našli so ga mrtvega in mu je nekdo zadal dva strela iz samokresa. Sprva je kazalo, da ne bo mogoče odkrili zločinca, policijske oblasti pa so razpele vse mreže In je res njihova zasluga, da je bil zločin tako hitro pojasnjen. 38 letnega Kobala je ustrelil 46 letni Leopold Terčelj, ki je svoje dejanje po daljšem zasliševanju tudi skesano priznal. Tudi Terčelj je doma iz Erzela nad Vipavo. Moral se bo zdaj zagovarjati zaradi umora in zaradi prepovedane nošnje orožja. Poslednja letošnja predbožična glasbena prireditev bo prva javna produkcija ljubljanske Glasbene akademije in Srednje glasbene šole, ki bo v ponedeljek 22. decembra ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci in slušatelji Gregorc, Marolt, Burgerjeva, Staničeva, Mlakarjeva, Grobmingova, Senegačnikova, Krulj-čeva in Boštjančič iz pevskih, klavirskih ter violinskih šol rektorja Trosta, ravnatelja Betetta in profesorjev Trostove, Ant. Ravnika, Wistinghaus-nove, Slaisa ter Dariana. Izvajali bodo skladbe Haydna, Ravnika, Ponchiellija, Mozarta, Leonca-valla, Corelli-Leonarda, Beethovna, Gregorca, Saint-Saensa, Chopina, Rahmaninova, Liszta, Verdija in Brucha. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, so v predprodaji v Matični knjigarni. Vse, ki jih zanima napredek našega glasbenega naraščaja iz naše najvišje glasbene inetiucije, na interesantno prireditev opozarjamo. »Beli zamorček« (pisala in 6likala Konči Ahačič) bo zaposlila vaše male V60 dobo počitnic. Dobi ee po vseh knjigarnah. Earl Derr Biggcrs Ml Wu-Kno-IIing je tedaj stopil v sobo in mrmral nekaj predse. Chan je začel z njim govoriti v kitajščini. Wu je dvignil svoje zaspane oči in precej dolgovezno odgovarjal. žužljanje v tujem jeziku med tema dvema predstavnikoma najstarejšega kulturnega naroda na svetu, je postajalo vedno glasnejše, hitrejše in Wujevo pripovedovanje vedno strastnejše. Vsi trije poslušalci sodarice niste več videli?« >Ne, sir, potem je nisem več videla.« >še nekaj.« Chan jo je pazljivo motril. »Ali se vam jc morda zdelo kaj čudno njeno vedenje in ali ste v tem vedenju videli kaj posebnega. Ali je bila zmerom takšna?' »Nič nenavadnega nisem zapazila na uiai-« Ribničani pred svojimi božičnimi jaslicami Učenci ribniške meščanske šole izdelali že več božičnih Jaslic Ribnica, 21. decembra. Ribniška dolina je v zimskem času, ko sneg beli temne gozdove, da se bleste v soncu se lesketajočem ivju, še posebno lepa in očarljiva. Tako tiha m mirna je v božičnih dneh, ko se odeva v božične čare in nam sama narava diha: mir m dobro voljo. Naše misli in notranjost srca so željne pravega prazničnega razpoloženja in globljega doživetja praznika miru. Tako iskreno si morda nikoli mnogi izmed nas n; zaželel, da bi bil na sveto noč po častitljivem običaju, ki ga je ohranil naš rod, v krogu svojih dragih pri jaslicah — pred novorojenim Detetom-Odrešenikom. Razveseljivo je, da so v Ribniški dolini ohranili prelep in svojski slovenski božični običaj — božične jaslice. V nekaterih hišah še sedaj najdemo prave, domače umetnine iz starejših dob, nekatere hWe po dolini pa imajo slovenske jaslice, ki jih je naslikal akademski slikar Maksim Gaspari. Žal, da je obeh vrst še premalo. V Ribniški dolini, kjer so dani vsi pogoji za ceneno re/baretvo in strugarstvo, naj bi z oživitvijo rezbar«tva in strojarstva, oživela tudi misel na skoraj pozabljene jaslice. Prav lične jaslice si lahko brez večjega truda in z malimi stroški napravimo sami na več načinov. Za rezljanje figuric bo že malo pozno, spretnejši si lahko te zgnetejo iz posebnega gnetila, ki je podobno plastelini. Vzameš 280 g čistega čebelnega voska, ga raztopiš in dodaš 100 g sveže svinjske, nesoljene masti in pa 120g dobre zmlete barve »bolus«, ki jo dobiš v drogeriji. Ta zmes ti da pol kilograma izvrstnega gnetila . za manjše izdelke. Če je sprva pretrdo, postane pri gnetenju s toplino rok volnejše in se du lepo oblikovati. Vsaki figurici napravimo najprej ogrodje iz primerno debele mehke žice. Na to nanašamo tanke lističe gnetila prav tako, kakor če uipodabljamo iz gline Figur ne zgladimo in ne barvamo, ker najlepše učinkujejo v svoji naravni barvi. Za umetnike v izrezovanju ploskih predmetov z ločno žagico, kakor tičnic, vremenskih hišic itd., so jaslice z vrezanimi figuricami prav hvaležno delo. Ne gre za jaslice, ki se dvigajo v mahu, kjer mrgoli pastircev in ovčic, dreves in grmovja, ampak le za jaslice, ki naj bi simbolično prikazovale največji^ dogodek v človeški zgodovini, rojstvo težko pričakovanega Roga, ki prinaša vsem potrebnim miru in utehe. Osrednje osebe: Mati božja z Detetom in sv. Jožef morajo pač ostati idealizirane, zaradi tega tudi v oblačilih, kakor jih vidimo na slikah ali drugače upodobljene. Vse drugo osebje pa je lahko iz naše dobe in tvori simbolično dekoracijo svojemu osredju: starček ob palici, popotnik, betežna starka, begunec, delavec, mati itd., pa tudi osebe, ki prizor poživljajo: pastir z rogom, pastirček. s piščalko, šolarček, prezebajoča deklica in seveda velike in male ovčice tudi. Vsaka oseba naj z držo izraža molitev, počastitev, veselje ali da prinaša dar in podobno. Velikost posameznih figur uravnajmo po prostoru in številu oseb. Posamezni deli, obleka itd. naj bo čim preprostejša, toda dekorativna. Zato naj tvori vsak sestavni del le ploskovno enoto, brez podrobnosti sence in gub, lepo oblikovano in učinkujočo po barvi v zvezi z okolico. Za izrezovanje figur rabimo 3 do 5 mm debele lipove deščice ali pa vezane plošče. Na spodnjem delu vsake figure napravimo primerne podaljške, ki jih vdenemo v lesen plo-ščiček, da jo lahko poljubno prestavljamo na desno ali levo stran jaslic. Zato naj bodo figure od obeh strani poslikane. Izrezane figure plosko brusimo na finem steklitnem papiriu. Nato izmočimo in suhe še enkrat obrusimo. Na ta način bodo ostale ploskve tudi pri barvanju gladke. V ta namen rabimo plakatne barve, ki les popolnoma krijejo. Barve naj bodo žive in naj se med seboj lepo ujemajo. Figur-ni podstavek je svetlorumen, kakor sploh ves temelj jaslic, ki ga lahko prikrojiš tako, da tvori pred hlevcem dve ali tri nizke stopnice. Hlevček, za katerega je potreben debelejši les (8 do 10 mm), naj bo v slogu, ki ga vidimo pri I stajah in pastirskih kočah po naših planinah. Streha naj bo krita s skodlami ali slamo, seveda brez sprednje stene. Ostenje je po barvi temno in zakajeno, da se svetlejše figure tem lepše odiažajo. škodle nacepiš iz goste smre-kovine ali pa jih narežemo iz tankih obodnic, pa tudi oblancev kar s škarjami in nalepimo s klejem na strešne ploskve. Lepo število takih ličnih jaslic so izdelali učenci meščanske šole v Ribnici. Tako prihajajo v naše domove zopet naše božične jaslice. Prav lepo lahko izgotovimo jaslice tudi z žgalno iglo. Figure izrežemo z ločno žagico, obrise risbe pa izžgemo z iglo, nato barvamo z vodnimi barvami, da ostane viden slok lesa, ki naj bo le lipa ali javor. Izdelke nato prevlečemo z lahkim liščem. ki g_a napravimo sami, če vzamemo n. pr. 100 g vinskega cveta in 10 g belega šelake. Delo samo nas bo učilo, seveda se ga moramo lotiti z ljubeznijo in vnemo. Tako si lahko prav lično izvršimo z domačo pomočjo in brez večjih stroškov naše domače slovenske jaslice. »Slava Bogu na višavah!« tako naj kipi iz naših src, ko bomo pokleknili pred jas.ice v svojih domovih. Ljnbljana Najlepši dar za božič in novo leto so »PRAVLJICE« Božene Nemcove. — Broširane stanejo le 5 lir, vezane v platno 11 lir. Kupite jih, dokler jih je še kaj! Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, pridelovalcev Ln prodajalcev je mestni tržni urad spet Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene ca tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2 št 1564/1 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 22. decembra 1941 zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zelnate glave na drobno izpod 10 kg 1 L; zelnate glave na debelo 0.80 L; kislo zelje zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50 L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobne izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 1.50 L; cvetača 3.20 L; brstni ohrovt 5 L; koleraba 2 L; rumena koleraba 0.70 L; rdeča pesa 2 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno H ©c. bnn PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POŠTNI PAKETI giungono a destioazione contcmporaneamcnte alle corri-spondenze per espresso impostate uello atesso giorno ed alla stessa ora. - Sodo accettati da e per tutte le localita del Regno e delle Colonie italiane. - Hanno corso coi treni diretti e direttisimi. - Sono recapitati a domicilio per espresso subito dopo 1’arrivo a destinazione. dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih ▼ vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in njenih kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenemi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo. korenje na drobno 0.80 L; črna redkev 1.20 L; osnaženl hren 3 L; peteršilj 3 L; por 3 L; zelena 2.40 L; šopek zelenjave za juho a korenčkom 0.90 lir; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česen, 25 glavic na kilogram, 4 L; otrebljena endivija 8.80 L; o trebljenj veliki motovilec 8 L; otrebljeni mali motovilec 12 L; domači otrebljeni njivski radič (cikorija) 3 L; siljeni radič, gojen v škafih in gredah, 10 L; mehka špinača 3 L; suhe bezgove jagode liter 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. — Domača jabolka: I. vrsta: kanadska, dolenjska voščenka, renete (Harbertova, šampanjska, landsberška, kaselska in Baumanova) 5 L; II. vrsta: kosmač, zelenec, tafelček, rožmarin-ček, carjevič 4 L; III. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 3 L; domači kostanj 3 L; domači orehi na drobno 11 L; orehova jedrca I. vrste 38 L; orehova jedrca II. vrste 35 L. — Kunci žive teže 10 L. — Jajca 1.75 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenLk za zelenjavo in sadje št. 6 na rumenem papirju. Vse te naj višje dopustne cene In tudi vse niije cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih v vse.| mestni občini ljubljanski. Kakor je strogo prepovedano prodajanje blaga nad najvišjimi dopustnimi cenami, enako oblasti zasledujejo in kaznujejo tudd preplačevanje. Gospodinje in kupovalke naj same pomagajo pri nadzorovanju najvišjih ce«i ter podpirajo uradne organe v boju proti draginji, predvsem naj pa v splošno korist pomagajo preganjati veriiništvo in izkoriščanje prebivalstva posebno o praznikih. Iz Srbije Tudi srbskemu denarju bo osnova — delo Po nemškem zgledu bo srbskemu denarju podlaga ne zlato, marveč delo. Jamstvo za delno kritje bo nudila država s posebnimi vrednotnicami v zameno za industrijske kredite, ki jih bodo dajali denarni zavodi. Kredite srbske narodne banke, naslednice prejšnje jugoslovanske narod--ne banke, bodo morala podjetja obračati tako, da bodo dajali kar največ koristi. Nemški komisar srbske narodne banke je izjavil, da za zdaj, dokler traja vojna, ni mogoče preceniti zapuščine jugoslovanske narodne banke. Nova državua banka je bila ustanovljena zato, da ne bi gospodarska prenovitev Srbije naletela na težkoče, ki izvirajo ravno iz negotovega položaja bivše jugoslovanske narodne banke. Za 200 lir preplaval mrzlo Sočo. Goričani so te dni imeli priliko opazovati za sedanje zimske čase nenavaden prizor. Gledali so z nekega gori-škega mostu kakih 25 let starega fanta, ki se Je zagnal v mrzle valove Soče, na bregu pa mu je skupina ljudi navdušeno ploskala. Nekajkrat je zamahnil z rokami po vodi in že je bil na nasprotnem bregu, se brž oblekel in razigran odšel s prijatelji dalje. Šlo je za stavo, ki je bila sklenjena prejšnji večer v neki gostilni. Fant, ki je stavo 200 lir dobil, se piše BartolomeJ Sosič. Božično nagrado si je torej zaslužil v mrzli Soči. Koledar Danes, ponedeljek, 22. decembra: Demetrij. Torek, 23. decembra: Viktorija, devica. Obvestila Nočno sluibo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr ieva c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr Ustar, Šelenburgova ul. 7. Zaradi živilskih nakaznic je treba mestnemu preskrbovalnemu uradu takoi z dopisnico naznaniti svoj novi naslov, če se kdo preseli v drugo stanovanje. Mestni preskrbovalni urad. kakor znano, sedaj vsem strankam sam dostavlja živilske nakaznice na dom. zato pa mora vedeti tudi za vse spremembe naslovov, da ljudje o pravem času dobe svoje živilske nakaznice. Da pa ljudem ne bo več treba hoditi v Mestni dom naznanjat naslova in s čakanjem izgubljati časa, naj vsak takoj svoj novi naslov mestnemu preskrbovalnemu uradu sporoči pismeno kar na dopisnici. Maksimalne cene za božična drevesca v Ljubljani je določil Visoki komisariat tako, da je dovoljeno smrekova drevesca s podstavkom vred prodajati po velikosti od 5 do 30 lir, jelova pa od 10 do 40 lir. Te cene veljajo v Ljubljani do 24. decembra zvečer. Najvišja drevesca, ki merijo tudi po 4 m. ne »mejo presegati teh najvišjih dopustnih cen. Ljubljansko gledališče DRAMA: Ponedeljek, 22. decembra: zaprto. Torek, 23. decembra, ob 17. uri: Hamlet. Red B Sreda, 24. decembra: zaprto. OPERA: Ponedeljek, 22. decembra: zaprto. Torek, 23. decembra ob 17. uri: Prodana nevesta. Red Četrtek. Sreda, 24. decembra: zaprto. Izredn uspeh je doživela letošnja nova upri* zoritev Shakespearjeve tragedije »Hamlet« s Janom v naslovni vlogi, v prevodu pesnika O, Zupančiča, dr. Kreftovi režiji, inž. Franzovi inscenaciji in z D. Žebretovo scensko glasbo. Nanovo zasedene vloge so dale tako posameznikom, kakor celokupnemu ansamblu priložnost, da dokažo novo stopnjo svoje umetniške zmogljivosti. Mladinske predstave v Drami. 0 božičnih praznikih bo uprizorila Drama dve mladinski predstavi in sicer: v četrtek 25. t. m. na Božič ob pol 11 dopoldne Golievo zabavno igro »Princeski in pastirček«, ki je primerna za naše najmlajše, pa tudi za odraslejšo mladino, na Štefanovo pa bodo ponovili Golievo poetično pravljico »Peterčkove poslednje sanjet. Za obe predstavi bodo veljale znižane cene. »Peterčkove poslednje sanje« se bodo pričele ob 14. uri. Zelo primerno božično darilo za malčke so vstopnice k tem predstavam. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da jim bo nadoknadena uprizoritev, ki je izpadla zaradi obolelosti Heybalove pretekli četrtek, izjemoma v torek, 23. t. m., ob 17. uri. Peli bodo Smetanovo komično opero »Prodana nevesta« z Vidalijevo v naslovni partiji ter Franclom, Bettetom in Banovcem v glavnih partijah, Dirigent: D. Zebre. — Režiser: C. Debevec. — Koreograf: inž. Golovin. Opera pripravlja uprizoritev Heubergerjeve operete »Ples v operi« pod muzikalnim vodstvom dirigenta D. Zebreta in v režiji E. Freliha. Sodelovali bodo: Zupan, P. Juvanova. Sladoljev, M. Sancin, Polajnarjeva, B. Sancin, Barbičeva, Poliževa in Jelnikar. Uprizoritev je predvidena v začetku januarja. USNIENI NOTEZI in PiSAINE NAPE. LJUDSKA KNJIGARNA, trgovina NlfMAH NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO O praznikih bo uprizorila Opera mladinsko igro Frana Lipaha »Desetnica« z Barbičevo v naslovni vlogi. Ta nova mladinska predstava je posneta po narodnem motivu, ki je znan iz pesmi »Desetnica«. Glasbo je komponiral J. Gregorc. Dejanje pokaže usodo desete kraljeve hčere, ki mora po svetu, a reši v berača zakletega kraljeviča. Opozarjamo na znižane cenel Izšel je Gledališki koledarček, ki je najlepši priročnik za ljubitelje gledališča. Slike vseh naših igralcev in pevcev ter zanimivi članki o gledališču, so vsebina koledarja. Opozarjamo tudi na razpis lepih nagrad in na skorajšnje žrebanje. Koledarček se dobi pri operni in dramski blagajni. Cena 12 L. Robidovo listje zimske raeti, lahko tudi na peči sušeno, kupim vsako količino po najvišji dnevni ceni. M. Čuček, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13. Igor Zagrenjen: 92 Zavetje v pečevju Le tu pa tam 6e je poskušalo še upi-1 rati kakšno krdelce, pa so z vseh strani navaltli nanje, odpor je bil zlomljen skoraj pri priči. Samo pičlih dvajset Francozov je ostalo živih. Te so zvezali in jih segnati v tro-po. Ko 60 pobirali ranjence, so tesno ob Francozu dobivali ranjenega ali mrtvega znanca. Tako so možje iz zavetij dobili mrtve še Pelelinčevega, Robmkovega, Rejčevega in Jernejčevca. Lukec je dal iz Dobrave pripeljati vo-zč. Na dva kraia 60 nato pognali. Mrtve in ranjene svoje, pa mrtve Francoze 60 odpeljali proti Suhemu lazu. Ranjene Francoze pa so naložili na vozove. Na dva voza 60 nato 6pehšli še tistih dvajset ujetnikov, na druga dva pa 60 naložili orožje, ki so ga pobrali. S temi vozmi pa so dolgo stali kar sredi Lukec je tačas nekaj vneto prigovarjal Kertucu. »Tone Vresk!« je nato zaklical !n S* tri, štiri imena je oglasil. Možje 60 bik naglo pri niitna. Ko je Tone pristopil, 6e mu je Lukec nasmehnil. Kakor če poči led na zamrzli vodi, ali če izza oblaka v bridko, mrazotno 6enco po dolgem času posveti sonce — se je zdel nasmeh na tem zmerom mrsčnem obrazu. Toneta je obšlo kar gork6 okrog srca. »Tone Vresk, kar si dane6 zame napravil, tega ti ne bom pozabil svoj živi dani Sezi mi v roko!« je rekel Lukec. Krepki 6ta si stisnila desnici. Potem pa je Lukec spet povzel: »Možje I Dobro reč smo opravili in v redul Zdaj pripovedujem glavarju, da bi bilo edino prav, če bi si z zmago še bolj opomogli! V Glavniku je 06tala samo še peščica. Napoleon rabi vojake drugje, iz Olobljane ne bodo mogli poslati ne enega moža več na pomoč, saj še spodaj komaj krof« ljudi I Da bi se utegnili- maščevati za tisto, kar smo danes naredili in kar bomo še utegniti — na to ni mistitil pa se mi zdi prav, da vam 6vetujem tole: vrste kar pri priči v red — in v Glavniki Kaj vaših in naših ljudi je zaprtih tam! Cdo leto m več eo že v ječi! Dosti manj jih ne bo kakor dve sto, rajii pa več — tako cenim! Tistih nekaj mož, kar jih Francozi y Glav- niku še premorejo in s katerimi strahujejo ljudi — to nam bo zdaj komaj za malo južino! Kaj menite? Mislim, da bi nam bilo lahko se po smrti žal, če se te, tako lahke reči ne bi lotili, zdaj, ko smo opravili tako veliko!« Nekaj časa so molčati in 6e prestopali. Potem pa je Tone dejal z -jasnim glasom čisto preprosto: »Prav! Kar pojdimo!« Zdaj so pa še drugi pritrdili. »No, če 6e vam zdi, da je etv*r v redu, potem pa le kar!« je natcf zapiskal Kertuc. .- Spet je zapel rog. Med ljudmi se je v hipu razvedelo: »V Glavnik jjremol Ječe odpirat, naše rešit!« S pobočja je pridrvel visoko na konju Kertuc. »Naprej!« je zakrakal in planil pred vozč. Za njim so se razvrstili plahutarji, za njimi pa so pritisnili kmetje. Sonce se je že prevagnilo čez poldne. Dan je btiščal; gorkd jim je postajalo, da so 6e jeli razpenjati. Speli so po beli cesti. Nad zelenimi gozdovi pa 60 6vetile snežne gorč. Se preden se je dan nagnil, soJjudje V Glavniku |e vedeti, da gredo. ' Lukec je bil na 6vojo roko poslal naglega sla. V trgu je šumelo kakor v panju. Znancem so se svetile oči. Napeto 60 poslušali v ono kraj, če se nemara že ne slišijo kakšni glasovi. Pa saj ni bilo misliti! Pred nočjo jih prav gotovo ne bo! MiseT, da gredo reševat ujete, prete-pane, sestradane rojake, je možem vlivala kar naprej novih moči. Nobenemu se ni niti za hip zazdelo, da bi bil truden. Kaj truden, ljuba duša! Nogi morajo poslušati, ko pa gre za tako reč! Res, da 6mo že od teme na nogah in da imamo za seboj boj, pa bomo še tudi do druge teme, do jutri zjutraj, če bo treba — in če se nam bo namerilo, potem se bomo tudi še enkrat tepli! Ura mineva za uro. Visoko na konju jaha tam 6predaj Kertuc. Možje pa gredo, dolga široka vrsta, za njim. Vša cesta jih je polna, prah 6e dviga in nagaja. Nič zato! Sonce 6e nagiba, zmerom bliže je večernim hribom. Tale hlad se pa re6 prileže! Zraven vode se, preden krenejo z brega navzdol, ustavijo. Kertuc je ukazal počitek. Zdaj je pa eonce zašlo. Druga za drugo se kmalu začenjajo ”gati zvezde. ebo temni, noč se 6pušča na zemljo. Kmalu je že čisto tema. In možje se spet premaknejo. prii$ Črna noč, na nebu z zvezdami obsuta, spodaj spUkovana in pahavana od počitka preč s tisočerimi šumi, — pošastne veje, ki se stezajo nepričakovano nad pot in tožijo iz zapuščenosti v tem6 po odrešenju, hladkn veter, ki bistri čela — pa gluho topotanje korakov in zmerom enako Šumenje voete, ki jo je bilo vse živo zapustilo — to lega na srca m6ž, ki gredo tako tiho dol po bregu. Razen misli seveda, da 6e bodo v kratkem spet tolkli. Pa kaj! Rokč so gorke, opoldne 60 že mlatile, kaj ne bi se zdaj, do6ti lažji bo opravek! Saj so se ga bile že privadile, konec krajev! Prav zares so 6e ga že privadile, ali ne? Kar naprej, možje! Naprej do!, po tem bregu, pot prihaja zmerom ztožnejša. Kar dobro dč človeku, ko ee tako spušča. Noč, noč, nemara si pa ti zadnja! Čeprav sem eno preskušnjo dobro opravil — kdo ve zagotovo, če bom drugo tudi? Tako ee pobira večkrat zapored marsikakšen mož, ki gre v trumi dol proti Glavniku, proti tisti jetnišnici, prrav za prav, pošteno rečeno; vž se, da tja meri pot. II Andrejčkov 3 o ž e: Žalost m veselje Roman v slikah Risat lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik nn j I 1 i 265. »Prva najina naloga,« je začel Lavrencij, »je ta, da se ne smeva dati preplašiti, naj počno z nama, kar hočejo. Bej ima pred Evropejci precej strahu. Ne smeva pokazati strahu in se delati, kakor da nama bejevo pritiskanje ni nič mar.« 266, »Ali večkrat sem slišal,« je zamišljeno odvrnil Aleš, »da kaznujejo ti oblastniki sužnje za vsako malo reč s smrtjo po dolgih, hudih mukah. Ne bojim se, a ljubo bi mi tudi ne bilo, če bi me v tej luknji okrajšali za ped.« »4 i »Tega se ni bati. Predrago naju je plačal,« ga je tolažil Lavrencij. »Saj si slišal, kako naglo nama je ponudil prostost, če bi se drago odkupila. Možak je zelo denarja lakomen. Čakajva, vse bo prešlo.« Tihi ocean - največje morje sveta Vanj bi lahko pogreznili vseh pet celin in še ne bi bil poln Širnemu oceanu, kjer se danes odigravajo na neštetih točkah hudi boji, tako rekoč boji na življenje in smrt med Japonsko in ameriškimi Združenimi državami ter Anglijo, je dal ime »Pacifik« ali »Tihi ocean« sloviti pooiorččak Magallans, ki je med prvimi te prostrane vode tudi prevozil, čeprav seveda ni imel na razpolago takšnih ladij, kakor se z njimi lahko ponaša sodobni svet. Vozil se je tod v letih 1520—1521. Ko je prijadral okoli južnega ameriškega rtiča in s tem zapustil vedno nemimi Atlantik, ga na njegovi dolgi vožnji niso več zasledovali morski viharji, kaiti prišel je na izredno mirne morske vode. Vreme je bilo tod vedno takšno, kakršnega si je želel. In ker je bilo morje, po katerem se je vozil, ko je objadral južni ameriški rtič, tako nenavadno mirno, ga je krstil z imenom »Mare Pa-cificum«, Tiho morje. Nekoč so Tiho morje imenovali »Južno morje«, danes pa ga mnogi tudi nazivajo Veliki ocean za- radi njegove ogromne obsežnosti. Res je to naj-prostranejši ocean na vsem našem planetu. Njegova površina meri 180 milijonov štirijaških kilometrov, kar je približno tretjina vsega zemeljskega površja, oziroma vsaj polovica vse zemeljske površine, ki jo pokriva morje. Tako ogromen je Tihi ocean, da bi vanj lahko pogreznili vseh pet zemeljskih celin in še ne bi napolnili velikanskega prostora, ki ga zavzema. Tam, kjer je Pacifik najširši, sega čez polovico zemeljskega oboda. Ni pa Tiho morje samo največje med vsemi in najbolj mirno, pač pa so v njem tudi največje globine na svetu. Morda ga vprav zaradi teh globin vetrovi ne morejo tako silovito razgibati, kakor druga morja, saj ga ogromne množine vode le preveč tišče k tlom ... Dozdaj je znana največja morska globina 15.000 metrov! Iz tega se vidi, da so na nekaterih mestih morske globine 6koraj še enkrat tako velike, kakor pa gorske višine, saj najvišji vrh na zemlji, Mount Everest na Himalaji, meri »komaj« dobrih 8800 metro'-. Začetki in razvoj Nemškega poročevalskega urada Ustanovljen je bil z nastopom narodnega socializma zaradi potrebe po enotnosti in disciplini v poročevalski službi Nemški poročevalski urad, čigar poročila beremo vsak dan v časopisih, ima sicer še precej kratko, pa zanimivo zgodovino. Ustanovljen je bil šele lete 1933, ko so v Nemčiji prevzeli oblast narodni socialisti. Tedaj se je pokazala potreba, narediti konec prejšnjima poročevalskima agencijama »Wolf« in »Telegraphische Union«, ki sta bili med seboj v večnih nasprotstvih. Prva je služila demokratični vladi, drugo pa je po prejšnji svetovni vojni ustanovil desničarski nacionalist Hu-genberg. Treba je bilo uvesti neko enotnost tudi v poročevalsko službo. Poročevalska urada »Woli« in »Telegraphische Union« sta se torej leta 1933 zlila v sedanjo nemško poročevalsko agencijo »D. N. B.« (Deutsches Nachrichtenburo), ki je postala ena največjih poročevalskih družb na svetu. Ko je izbruhnila sedanja vojne, je bilo v tem uradu zaposlenih 1500 uslužbencev, njegove podružnice pa so bile v 45 nemških mestih. Pa tudi v tujini je imela številna zastopstva (50) z nad sto stalnimi in priložnostnimi dopisniki. Leta 1939 je imel DNB 150 obveščevalnih uradov, 46 od njih političnega značaja, 32 za gospodarska vprašanja, 44 za šport, 26 za raznoterosti in kulturo ter 7 fotografskih. V ekonomskem oziru ima DNB ustroj zasebnega podjetja v obliki brezimne družbe z omejeno zavezo. Njegovo premoženje znaša dva milijona mark in je ta družba interesirana na industriji, ki dobavlja surovine in napol izgotovljene izdelke za nemške časopise. Države in stranka organično sodelujeta z DNB-jem, zlasti z upravnim svetom. Prvi predsednik poročevalskega urada DNB je bil pred nekaj meseci umrli znani monakovski izdajatelj in narodni socialist Hugo Bruckmann. Ime njegovega naslednika še ni znano. Posle predsednika opravlja zazdaj ravnatelj lista »Volkischer Beobacnter«, Wilhelm Weiss. Ladja z judovskimi begunci Istambul, 19. dec. AS. Mala panamska ladja »Struma« je s 500 judovskimi begunci iz jugovzhodne Evrope prišla v Carigrad. Ladja je zapustila bolgarsko pristanišče pred nekaj_dnevi in je bila najeta od judovskih emigrantov. Turki še niso dali dovoljenja, da bi ladja smela dalje potovati. 550 krat okoli zemlje Nemška letala so po podatkih »Centraleurope« prevozila od začetka sedanje nemške vojne z Rusijo pa do 31. oktobra ogromno pot. Skupno so izvedla po teh podatkih 30.000 poletov in pustila za seboj skupaj okrog 22 milijonov kilometrov pota. Če bi eno samo letalo pustilo za seboj tako dolgo pot, bi preletelo že 550 krat okoli zemlje. Z razstave Jakac-Mihelič-Debenjak jfPPP1*!; • x:: ; ■ v Božidar Jakac: Kozolec »Doktor muh« Asistent Zavoda za poskuse v danski prestolnici Kodanju, Ole Hammer, si j« pridobil doktorsko čast « svojo zanimivo razpravo o muhah. Ocenjevalci njegovega dela »o mu to čast priznali so-gtasno. Med drugim je Hammer ugotovil, da živi na 6vetu dobrih Štirideset vret različnih miuh, ki so med seboj često v velikih nasprotstvih in 6e med seboj tudi silovito preganjajo. Muhe — pripominja ta novi doktor — se izredno naglo plode. Že v devetih urah so njihova jajčeca zležena. Svoja izvajanja je dr. Hammer končal z zanimivimi podrobnostmi o življenju, navadah in okusu muh. Pravi, da je mnogo let preživel med velikimi roji muh, da bi se v svoja razglabljanja lahko do dna poglobil. Eden ocenjevalcev njegove doktorske razprave je pripomnil, da bi Ole Hammer že samo zaradi tega zaslužil ne 6amo enkratno, pač pa tudi dvakratno doktorsko čast Bolgarski Židje na poti v Palestino Carigrad, 19. dec. as. Iz Bolgarije je prišlo v Carigrad 700 Zidov, ki so jih izgnali iz Bolgarije. Najbrž bodo potovali naprej v Palestino Tramvajski voz za 100 ljudi Najsodobnejši voz cestne železnice imajo v Zurichu v Švici. Ženejo ga štirje motorji, opremljen pa je tudi z drugimi najsodobnejšimi tehničnimi napravami, ki jih je izdelalo podjetje Brown-Boveri. Tehta pa le 13 ton, kar je približno polovico manj kot druga navadna tramvajska vozila, kakršna vidimo drugod po mestih. Prostora je v tem najsodobneje zgrajenem in urejenem vozu cestne železnice tudi za 100 ljudi. Vsekakor je to najmodernejši in najlažji voz cestne železnice, kar jih je zdaj znanih v Evropi. Francoski in belgijski otroci A*-0!*' v Švici Številne švicarske družine so prostovoljno vzele v oskrbo mnogo vojnih beguncev, zlesti otrok, ki so se v sedanjih vojnih časih morali ločiti od svojih staršev, začasno ali za vselej. Kakor pravi poročilo iz Ziiricha, je zdaj v Švici 5016 francoskih in 1605 belgijskih otrok. S tem, da so prevzeli v oskrbo toliko tujih otrok, so Švicarji pač najlepše dokazali, da imajo dobro srce za vse, ki so pomoči potrebni. Pariški »Krožek težakov« se je razšel Spričo razmer, pa tudi zaradi tega, ker so časi vse preveč resni, se je te dni v Parizu razšel tudi »Klub težakov«, v katerem 60 bili včlanjeni samo takšni Parižani, ki 60 tehtali vsaj 100 kg. Edina izjema je bil predsednik tega krožka, ki je tehta?! »komaj« 98 kg, bil pa je bivši minsifer — kakor ve povedati poročilo iz Pariza — in zato tudi neke posebne vrste »težek« mož. Ce bi &e pri volitvah predsednika ozirali predvsem na težo, bi moral priti na čelo tega svojevrstnega društva neki Paul Sutti, po poklicu kuhar, ki je ob ustanovitvi društva tehtal nad 200 kg. Vojni časi so ga morda olajšali vsaij za nekaj kilogramov, za kar je gotovo hvaležen, če mu je le njegova obilnost delala kakšne težave. I »SLOV. DOM« x vsako hišo ! »Poslušajte, dragi prijatelj, vsa moja filozofija gre v osem ali devet kozarcev.« »O, osem ali devet kozarcev,« je zamrmrala gospodinja, ki je vstopfla in slišala to pretirano baharijo svojoga zmernega gospodarja. »Osem ali devet laži!« Prišla je naznanjat dona Giuseppeja Costabarbierija. Ta so je že oglasil v dvorani z votlim, pa vendar veselhn »Deo gratias«. Iu takoj potem se je prikazal krotek župnik z nagubanim rdečkastim obrazom, veselih oči in belih las. »Modrujemo, don Giuseppe,« je rekla Luiza po prvem po- zdravu. »Pridite in povejte še vi kakšno lepo misel!« Don Giuseppe se je popraskal za tilnikom, potem pa obrnil slavo malo proti inženirju ter pogledal kakor človek, ki nekaj želi, pa si ne npa prav reči. Potem pa je izustil cvet svojih mo-tlroslovnih misli: »Ali ne bi bilo boljše, da bi katero vrgli?« Francp in stric sta bila srečna, da sta so rešila Gilardonije-vega modrovanja in sta z veseljem sedla z župnikom k mizici. Ko je ostal sam z Lurzo, je profesor tiho rekel: »Včeraj je odpotovala gospa grofica.« Luizti, ki je vzela Marijo v naročje, je strastno pritisnila ustnice na njen vrat. »Mogoče,« je nadaljeval profesor, ki ni nikdar znal brati v človeškem srcu, niti zadeti prave strune, »mogoči'', sčasoma... šele tri leta je zdaj... mogoče bo vendar prišel dan, ko se bo vdala.« Lniza je dvignila obraz z Marijinega vratu. »Mogoče da,« je rekla. Profesor je razumel. Poslušal je slabi notranji glas, ki mu je narekoval neprimerno besedo v neprimernem trenutku. Namesto, da bi bil nehal govoriti o tem, je vztrajal še dlje. »Mogoče, če bi mogla videti Marijo!« Luiza je pritisnila otroka na prsi in pogledala profesorja tako ošabno, da se je ves zmedel in rekel: »Oprostite.« Marija, ki jo j? mati tako močno stisnila, je pogledala mater, ki je imela tako tuj izraz; temno je zardela, stisnila ustnice, potočila dve solzi in zaihtela. »Ne, ne, dragica,« je nežno zamrmrala Luiza, »bodi pridna, bodi pridna, ti je ne boš nikdar videla, ti!« Ko je potolažila otroka, je hotel profesor, ki je bil ves zme-drn ob misli, da je storil nekaj napačnega, da je razžalil Luizo, katero je imel za nadčloveško bitje, vse pojasniti in se opravičiti. A Luiza mu ni pustila do besede. »Dovolj, oprostite,« je rekla in vstala. »Pojdimo gledat igro.« V resnici pa se ni približala igralcem. Poslala je Marijo z njeno malo varuhinjo Veroniko v cerkev. Sama je nesla ostanek sladkarije staremu možn v vasi, ki jo imel lačen želodec in slaboten glas, s katerim je vsak dan obljubova! svoji dobrotnici isto dragoceno plačilo: »Preden bom umrl, vas bom še poljubil.« Poln dvomov in očitkov nad svojim nesrečnim vedenjem profesor medtem ni vedel, kaj naj stori. Ni vedel, ali naj odide, ali ostane, ali se bo gospa vrnila, ali ne, ali bi bilo brezobzirno, če bi jo šol iskat, ali ne. Gledal je v jezero, kakor bi hotel vprašati ribe za svet. Gledal je na goro, če se bo pri katerem hišnem oknu prikazala Luiza ali kdo drugi, da bi ga povprašal po njej. Potem pa je šel nazadnje gledat, kako igrajo. Vsak igraloc je buljil v svoje štiri karte, ki jih je imel v levici, drugo nad drugo tako, da je druga in tretja gledala toliko ven, da jo je lahko spoznal. In vsak jo previdno prijel s palcem | in kazalcem gornji ogel zadnjih dveh kart in vzel z združenim | gibom zapestja in prsta četrto neznano izpod tretje prav počasi, kakor bi šlo za življenje in smrt, ter silno slovesno v primernimi, vzdihljaji ponavljal svoj običajni kvartopirski izrek, t Profesorju je prišlo na misel, da ima tndi on v roki skrito karto, adut, o katerem še ne ve, ali ga bo dal v~n ali ne. Ima oporoko starega Maironija. Nekaj dni po smrti gospe Terezije mu je Franco rekel, naj jo uniči in nikdar nič ne omeni njegovi ženi. Poslušal je samo v toliko, da je molčal. Listina pa je še bila na svetu, ne da bi bil Franco vedel za to. Njen lastnik si jo namreč vtepel v glavo, da bo počakal, kako se bodo razvili dogodki, ali sc bo med Cressognom in Orio sklenil mir, ali pa bo mogoče Franco zašel v revščino, če bo sovražnost še dlje trajala. In v zadnjem primero bi on nekaj storil. Kaj bi storil, še ni vedel. Gojil je v glavi različne neumne načrte ter čakal, da bo ta ali oni dozorel o pravem času in na pravem krajo. Tedaj pa, ko je glodal, kako Franco igra, se je čodil, kako je ta človek, ki ves gori v želji, da bi dobil karovega kralja, zavrgel tisto njegovo dragoceno karto, in ni niti dopustil, da bi žena kaj vedela o tem. Pripisoval je ta molk njegovi previdnosti in želji, da bi skril veliko dejanje. In četudi ga je Franco večkrat osorno ozmerjal in je čutil, da ga ne upoštova mnogo, ga je vendar gledal s spoštovanjem, polnim ponižnega oboževanja. Franco je prvi odkril četrto karto in zaničljivo vrgel proč vse druge, dočim je don Giuseppe vzkliknil: »Ojoj, črna je!« In obstal je, da je dobil sape, preden je dalje odkrival, da bi se prepričal, ali je pik ali tr?f. Inženir pa je dvignil iznad kart svoj mirni in smehljajoči se obraz in s prstom skrivnostno potrkal od spodaj na mizo, kar je pomenilo: »Dobra karta je!« Ko je videl don Giuseppe, da njegov črni ni pik, je vzkliknil: »Prekleto!« in je tudi vrgel karte proč. »Kakšen smisel ima, da sc jezite,« je rekel inženir. »Saj jo tudi tref črn.« župnik pa Je hotel za vsako ceno zmagati in se je zadovoljil s tem, da je jezno zaklical: »Zmešajte karte, zmešajte karte!« In znova so začeli igro, ki je bila znamenje večnega, vesoljnega boja m~d črnim In rdečim. — ★ — Za LJurf*ko tiskarne * Ljubljani« Jote Kramarič — Izdajatelj Ini Sodja «• Uredniki Mirk« Javornik — Rokopisov n« vračamo — »Slovenski dom« tokaja vsak delavnik ob U Ueietu uroteii« j« I lit. ti ImMiiUt II lit - Uitdiiltjoi Kopitarjev« »lica fc/ID — Oprtni Kopitarjeva alka 1 LlobUaaa — Iilitoa itn. M4i do *MJ — eoicaialcai Nm