-i.	"'V.',.

■ te-.
]
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.


4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki.
^e first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
btmd m S«comi-Glua Matter, feptember 21. 1903, »t th« Fort Offic« at N«w York, N. Yn nndvr Act of 0<m«rM« of lbrek 3, 187».
ŠTEV. 144.	NEW YORK, V TOREK, 20. JUNIJA, 1905.	LETNIK XII.
Neznosna vročina. Grozen zločin
Njene prve žrtve. v McKeesportu, Pa.
VLAŽNOST OZRAČJA JE ZNAŠALA DO 100 ODSTOTKOV. VSESTRANSKI IZLETI.
V nekej hiši so pa kljub vročini kurili. — Otvoritev javnih kopališč.
VSE JE HITELO NA MORJE.
Vremenski opaževaleo, kteri biva na visokem poslopju American Suritv v New Yorku, je minolo nedeljo zaznamoval v svoj zapisnik. kot najbolj vroč IS. junij tekom zadnjih 25 let. Zračna vlažnost je znašala 90 odstotkov. toda tu pa tam se je ztrostila tudi do 100 odstotkov, vsled česar je *u pa tam pričelo iz navidezno jasnega neba deževati- Medtem, ko je toplomer pojwludne ol> 3. uri kazal se 69 stopinj, doseirel je do 5. ure 00 stopinj in tak > d> segel rekord za I45-junij.
Kdor >e je upal na eesto. odšel je oblečen le toliko, kolikor policija dopusti. Na podiiličnej železnici je bilo uprav L'r.-mo. Potniki sn prišli k večjem le vhoda i*>-taj. toda tu Ita jim podzemska vročimi in smrad za-branila potovati dalje. "Radi tetra je vsakdo laje sklenil voziti se s poulični* železnico in ves čas stati, nego pod zemljo zadušiti se.
Zabav -r-a <.1> morskem obrežju so bila >>:ua izletnikov: na Coney Tsla; 1 i« | ...tovalo na stotisoče ljudi in t" velja tudi o drugih zabaviščih ob m -ri Toda tudi tukaj ni bilo MlHtMgB vej_ra. lajti slednji je prihajal od k-one strani ter je bil tako vr*** in vlažen, kakor samum.
V<i vlaki. ki v- i/i jo v okolico New Yorka, '« nrennp dnjeni. Nad M tiv,.e mi'\vn mviili r<>dbin je že zaprlo svoje hi-e 'n ud not >valo na deželo v veliki v. -.-1 je farmerjev.
Pri vročini -e je minolo nedeljo najblj dlikova! hišnik McMillan v apa-rui tu na St. Nicholas Avenue in 120. • :'ici. Hišnik je že zjutraj ob — zakuril p°d kotlom centralne kuri ;>,« i; cnovane hiše ter odprl vse ventile, tako da -o se stanovanja sprememb v turške kopel j i. Vsled tc-.-a -o v-i stanovniki ost a vil i hišo in bežali na prosto. Končno je policija pogasila ogenj pod kotli.
Ar**stric proste kopelji so že odprte.
23 VSMRTENIH.
Katastrofa na železnici.
Baltimore. Md.. 10. junija V soboto zvečer pripetila se je na Wastem Maryland železnici nesreča ktera je zahtevala 23 žrtev. Najbrže bode tudi več ranjencev umrlo. Na imenovane j progi sta namreč zadela skupaj tovorni in osobni vlak. na kterem slednjem so <■» vozili večinoma delavci. Osobni vlak je bil skoraj popolnoma razd 'ian d«<čim je tovorni le nekoliko poškodovan. Trupla nesrečnikov so prepeljali v Westminster.
Pred koncem štrajka chicaških voznikov.
Chicago TU- 19. junija. Štrafkujo-Či vozniki kakor tudi delodajalci naznanjajo da bode štrajk, kteri trnja yo r-ele dva meseca še ta teden končan. Tz verodostojnih virov se na-r»>reč poro'-a. dn bodo štrafkarji uradoma procrlasiK štrajk končanim.
Na Achland Ave. in zapndriei 47 nliei. nri^to i včeraj do izgredov. Množiea je namreč hotela umoriti tri zamoree. Jednejja so i^rrredniki tako prrtenli. dn co ^ra inorali policaji prepeljati v bolnico.
Solnčni mrak.
Snn Jose. Cal.. 1«. junija. Dne 30. ar srn« t a nastal bodo p^lnčni mrak, radi česar bode tukajšnji Liehov observatorij razposlal tri ekspedicije, in "sicer na Špansko, v Fjript in na Labrador. v svrho opaževanja. Profesor "W. W. Campbell bode zajedno z ■profesorjem Perrinejem potoval na Špansko, kjer bodo opaževali solnčni mrak med Madridom in Laragoso. Kkspedicijo na polotok Labrador bode vodil dr. H. N.. Cnrtis. zajedno z profesorjem Rtebbinsom od illinoiš-kepa vseučilišča. Ta »ekspedieija se bode podala 300 milj severno od New Foundlanda do postaje Hudson Bay Co., imenom Carturigfct Ekspedieijo v Egipt bode pa vodil profesor Hu-saey in od tamkaj v Bejrut na Asirskem.	|.	7
V REKI MONONGAHELLI SO NAŠLI TRUPLI DVEH ŽENSK. OBE STA BILI SKUPAJ ZVEZANI.
Najbrže mati in hči. — Prva je bila ubita, drugo so morilci po smrti zlorabili.
IZ EOLJŠIH KROGOV.
Me-Keesport, Pa., 17. junija. Tiha voda reke Monongaihelle v tukajšnjem mestu prikria tajnost dvojnega umora, Ikako: šnjega skoro da ne pomni ni bogata zgodovina ameriških zločinov.
Iz vode so namreč včeraj potegnili skupaj zvezani trupli neke kakih 35 let stare ženske in dekleta, ktera je bila stara jedva kakih 15 let. Mlajša, očividno hči starejše, je bila trdno privezan.! k prvej. Policija je merjena. tla ima opraviti z dvojnim umorom.
Trupli sta že tako očrniti, da ju nemogoče prepoznati. Starejšej ženski so morilci v boju izruvali mnogo las in na ničnem truplu je poznati znake nasilja. Policija je mnenja, da je bila ženska najpreje umorjena, na kar so morilci hčerko posilili in je kasneje umorili. Na otroku od zunaj ni poznati kakih znakov zlorabe, iz česar je sklepati, da so jo potem, ko so zadovoljili svojej pohotnosti, zadavili. Pi-bi\-a:-tvo mesta in okolice je vsled XX zneiri tajnega zločina zelo razburjeno.
--o--
Umor pri pikniku.
rtiča. N. Y„ 1!>. junija. Xa nekem Mji."nem senčnem travniku priredila ! « ka družina piknik. Pri tem je pa prišlo na lice mesta par Italjanov kn-ri so pričeli piti pivo. ne da bi bili i .»»vabljeni. James P. CJill in Geor-•:<• Ehshard sta proti temu protestirala ter skušala Ttaljane prepoditi. Pri tem je pa 25 letni Caneno Criutiano -dcušal izzvati pretep potem sta ira imenovana dva prepodila in mu sledi-Ha. Prišedši do reke Mohawk je pa pričel Italjan streljati na svoja zasledovalca. "Rrhard je pri tem dobil krojijo v desno pleče, in Gill vtrebuh. Italian je na to skočil v vodo da bi je preplaval. Pri tem se je pa zaplel med vodno rastlinje in vtonil. Gill je deset minut kaneje umrl in Ehrhard je smrtno ranjen.
Roparski napad.
Elm ira. N. Y., 10. junija. Vbližnjej vasi Troy. Pa., par milj južno od tukaj aretoval je nočni čuvaj Edward Fenner nekega moža. Naslednje jutro je bilo čuti par strelov in kmalo na to so ljudje našli čuvaja vstreljenega. Njegov jetnik mu je odvzel ključe in všel. Mogoče e pa tudi da so aretovan" čevi prijatelji napadli čuvaja, <ra u-morili in oprostili svojega tovariša.
"Na ženske se ni zanesti".
Star rudar ki je videl že svojih 73 pomladi, pride nekega dne k odvetniku delat svojo oporoko. Mož je imel dve hišici, vrednih skupaj 4000 kron. Odvetnik ga praša. komu zapusti hišici "Vse kar imam naj ima moja žena in za njo otroci." Jvoliko je st"ra vaša žena? praša odvetnik. "Dvam-s'-demdi-set let'*, se crkisi odgovor. -—-''Koliko ea=a ste že oženjeni?" pra-Ša odvetnik?" — Že nad 50 let. Hišici pa sta lasi moje /ene le. ako se več ne omoži; to mora v oporoko." — "Pa vi vendar ne mislite <la se bo 72 letna žei ska zopet omožila ?" mu dokazuje odvetnik. Rudar pa trdo po-irleda odvetniku v o('i ter pravi počasi s povdarkom: "Pa vendar mora notri! Nihče ne ve. česa so ženske vseira zmožne. Na ženske se ni zanesti.
Zastavljene plače.
Rutland, Yt.. 10. junija. Ker so delavci tukajšne F. R. Patch Manufacturing Co.. povodom zadnjega štrajka napravili družbi za $2500. škode, razsodilo je sodišče, da morajo unijski delavci škodo poravnati. V to svrho je sodišče zarubilo delavske plače in hiše nekterih delavcev. Delavci so napravili imenovano škodo povodom štrajka v letu 1902.
Nedeljska vročina.
Vročina ktera je vladala v nedeljo in včeraj v New Yorku je zahtevala samo v nedeljo vež žrtev. V bolnico Bellevue so pripeljali osem ljudi kte-so se vsled* vročine onevestili. J eden izmed tih je umrl.	J
Bitka v Mandžuru.
Japonci so pričeli z napredovanjem v središču in na zapadu. — Rusi so zopet osvojili izgubljene pozicije in pregnali Japonce iz vseh mest.
JAPONCI SO DOBILI POMOČ IZ KORETE. — AMERIŠKI IN EVROPSKI TRGOVCI MORAJO OSTAVITI MESTO PORT ARTHUR.
-o-o-
Godziadani, 20. junija. Ruska konjiča je prepodila Japonce iz mesta Liaovangvvopenga.
Japonci so dne 16. junija zasedli vas Sumiencheng ob glavne j cesti, ki vodi iz Changtupo v Mamakaj, toda pri tem se jim ni posrečilo prekoračiti reko. Ob 3. uri popoludne so jim Rusi vas zopet odvzeli. Japonci so bežali proti jugozapadu.
Tz Koreje se poroča, da Japonci napredujejo v smeri Kongehena in Mnnsana. Tnače položaj ni spremenjen.
Glavnemu stanu se poroča, da napredujejo Japonci v treh kolonah, katere štejejo skupaj 50,000 mož, večinoma pešcev. Te kolone korakajo v fiintam*. Ivmean in Tvenshan. da iz-no In i jo japonske izgutbe na fronti, katera se razprostira od mongolske meje do Japonskega morja.
Chef o.-). Kitajska. 20. junija. Ameriške in evropske tvrčlke. ktere poslujejo še v Port Artliurju. dobile so od japonskih oblast ij poziv, naj ostn-vijo mesfo in naj tudi odpeljejo seboj svoje blago.
Japonci še vedno dobivajo vojno kontrebnndo, zlasti preko Oliefoo in Daljnega.
"Washington, 20. junija. Predsednik Roosevelt je danes odpotoval v Worcester, Mass-. Včeraj se je posvetoval z ruskim poslanikom grofom Cassini-jem in njegovim japonskim tovarišem Takahirom. Predsednik Roosevelt še vedno ni obveščen, kedo bode mirovni pooblaščenec Rusije in Japonske.
Roosevelt bi rad dosegel, da bi prišlo do sklenitve premirja, predno se prično mirovne obravnave vWashing-tonu. Toda v to neče niti Rusija niti Japonska privoliti. Pred vsem se mora še vršiti velika bitka v Mandžuru in potem pride morda do premirja.
Petrograd, 20. junija. Vojna stranka postaja zopet bolj vplivna. Njo podpira sedaj vse vojaštvo, ktero želi, da ne pride do sklenitve miru. Položaj vojske v Mandžuru je sedaj mnogo ugodnejši, nego je bil kedaj preje.
* * *
Tokio. 10. junija. Semkaj se poroča
0	pričetim splošne bitke med vojskama generalov Ovama in Lin je vi ča. Ovama je pričel s splošnim napredovanjem v smeri železnične proge. Japonske kolone napredujejo po štirih glavnih cestah in boji se vrše neprestano. Ruske prednje straže so se najbolj uprle Japoncem na skrajnem levem krilu, kjer je napadel general Mišče-nko Japonce s 5000 kozaki in 20 topovi in se nato hitro umaknil. Japonci so napredovali doLiaovansr-wopengn. zapadno od reke Liao. Za hrbtom Linjevičeve prednje straže so se pojavili tudi Japonci, kteri sedaj prete utrjenim pozicijam pri Siping-haiju, kjer je Linjevič prvotno na-
Imeraval pričeti z bitko, na kar je pa brez boja napredoval. Mogoče je, da j bodo Ruri sedaj zasedli zopet te pozi-
1	eije.
' Tokio, 10. junija. Tz mandžnrskega bojišča se poroča, da so Rusi zopet pregnali Japonce iz T.iaoyangwopen-ga. Japonce so porazili kozaki.
Washington. 10. junija. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da bodel a ruski poslanik Cassini in njegov japonski kolega Takahira že v četrtek ali petek podpisala sklenitev premirja,, in sicer v prisotnosti predsednika Roosevelta. Premirje naj bi trajal.i 00 dni: Japonci naj bi se umaknili do Mu k d ena, a Rusi rlo Har-bina. -Taponslka se neče baš s tem zadovoljiti. ker še vedno misli, da je Rusija z mirom vleče za nos.
Kitajci in vlada
v Washingtonu.
V ADMINISTRATIVNIH KROGIH V WASHINGTONU SI GLEDE PROTIKITAJSKEGA ZAKONA NISO JED INI.
Tajnik Taft je istega mnenja, kakor predsednik Roosevelt.
ZA MILEJŠE POSTOPANJE PROTI KITAJCEM.
Novosti iz inozemstva.
GROZNA NESREČA V PREMOGO-VEM ROVU PRI JEKA-TERINOSLAVU.
Novi ogrski ministri so položili uradno prisego. — Tisza in Fejervary.
UPORNI KAZNJENCI.
Jekaterinoslav. IS. junija. V Ivanovem premogovein rovu družbe Kar-cisk-Donjec pripetila se je razstrelba plinov; 300 premogarjev je usmrte-nih.
Bak1". IS. junija. Med tukajšnjimi A :Tnei;. i je zavladal velfe nemir, ker se boje. da med njimi in mouamedan-ci ne ^ride do Doja.
Revai, Rusija. 10. junija. V tukajšnjih zaporih uprlo se je včeraj po noči 200 jetnikov in še le zjutraj se je vojaštvu posrečilo premagati upornike. Slednji so razbili vsa okna in pohištvo ter skušali uteči, toda policija in vojaštvo je pravočasno zasedlo vse izhode.
Budimpešta, 19. junija. Fran Josip je včeraj kot ogrski kralj sprejel v avdijeneo člane odstoplega (kabineta TLsze. Kasneje je kralj sprejel novega ministerskega predsednika barona Fejervary j a in člane njegove-^ mi-nisterstva, kteri so položili uradno prisego.
Dunaj, 20. junija. V nekem tukajšnjem hotelu se je ustrelil polkovnik Viktor Reitz, poveljnik slovenskega pešpolka št. 7 (koroški), kteri je sedaj v graski posadki. Uzrok: običajni dolgovi.
V nekem gozdu na severnem Če-škem v Krko noš rh so drvarji našli čudno stvar v gošči. Na sfeali sredi goščave je sedela deklica, oblečena le z nektsrimi cunjami, popolnoma v divjem položaju. Komaj 131efcno dekletce je obsedelo na skali, ker ni-moglo ubežati, ter je plašno gledalo prišleke. Na razna vprašanja ja od-
govarjala le z nerazumljivimi glasovi. Najbrže je bila deklica kot gluhonema izpostavljena že pred več leti. Ta najdba vzbuja ondi veliko pozornost in oblasti Okušajo doseči jasnost glede pokoljenja nesrečnega otroka.
'1 Nemško-narodna korespondenca'' poroča, da je potoval šleški deželni predsednik grof Thun na Dunaj z ozi-rom na nemškim strankam obljubljeno premestitev slavjansfeih vzporednic v Opavi in Tešinu. Ker se bliža h koncu šolsko leto, ne da bi storila vlada kaj za premestitev, so jo na to spomnili nemški voditelji. Nemci se pripravljajo na demonstracijo, ki naj bi bila IS. avgusta.
Christiania, Norveška. 20. junija. Storthing je sprejel včeraj odgovor na pismo "kralja Oskarja. Pismo je izdelano v obliki adrese na kralja in švedsko ljudstvo ter izjavlja, da Norveška ne prekliče svoje neodvisnosti. Jutri se vrši izredna seja državnega zbora.
Cardiff, Anglija. 20. junija. Velika nezgoda se je pripetila mestu Cardiff.
Washington, 10. junija. Z ozirom na protikitajski zakon, aLi na preina-čenje tega zakona, so v vladinih krogih različnega mnenja. Vojni tajnik Taft je nedajno v Oxfordu. Ohio, govoril o protikitajskem zakonu v smislu predsednika. On priporoča, da se preinači način postopanja proti ki-ta.js'kim naseljencem, kajti sedanje skrajno strogo postopanje so izzvali ob Pacifiku razni agitatorji, v kterih očeh so Kitajci najzadnjejša bitja na svetu. 17 tega stališča so tudi takim Kitajcem, kterim pristop na na^e o-zeml.je ni dovoljen, zabranili izkrcanje. Predsednik in vojni tajnik sta prepričana, da so vse tozadevne pritožbe opravičene: da se kitajskim trgovcem, dijakom, učiteljem in dni-gim kitajskim olikancem, kteri prihajajo v San Francisco, delajo take sitnosti, kakor tkulijem. Vse to je treba po mnenju tajnika Tafta odstraniti ter poleg tega tudi omiliti protikitajski zakon.
Trgovinski tajnik Metcalf je pa povsem dmzega mnenja. On je namreč doma iz Californije in 'kot tak sočustvuje s tamoŠnjim prebivalstvom ktero Kitajcem ni naklonjeno. Ivo je bil še član kongresa za Califomijo. je pomaeral obveljaviti sedanji protikitajski zakon, kterega še sedaj v polnem obsegu odobruje. On izjavlja, da nase oblasti ob Pacifiku ne kršijo pogodbe. ktero je kleni!:i naša vlada s Kitajsko, radi česar je tudi povsem nepotrebno, da bi se sedanji zakon preinačil. "Metcalf zatrjuje, da so kitajske oblasti v mnozih slučajih pošiljale semkaj kulije kot trgovce ali pa dijake, tako da bi se moral protikitajski zakon še poostriti.
Radi tega smo radovedni, kake posledice bodo nastale iz navedenih direktno si nasprotujočih nazorov v vladi. Ako zahteva predsednik, da se protikitajski zakon preinači v prid Kitajcev in ako zahteva trgovinski tajnik, da ostane vse pri starem, potem zaniore priti celo do kabinetne krize. Bilo bi zelo obžalovati, ako bi se vprašaje tako razvilo, da bi moral tajnik Metcalf odstopiti.
Carjeva beseda
kot poroštvo.
SPREJEM DEPUTACIJE ZEM-STEV V PETROVEM DVORCU. — CAR JE OBLJUBIL SKLICANJE LJUDSKEGA ZASTOPSTVA.
Člani deputacije so z izidom avdijen-ce zelo zadovoljni.
KNEZ TRUBECKOJ VODJA DELEGACIJE.
Petrograd, 20. junija. Car Nikolaj je včeraj dopoludne sprejel v Aleksandri ':ej palači v Petrovem dvorcu deputacijo ruskih zemstev. Predsednik kongresa zemstev knez Trubecfcoj iz Moskve govoril je v imenu moskovske delegacije. Pri tem je v kratko opisal razmere v Rusiji iu povdarjal. da so vsled teh razmer bila zemstva prisiljena obrniti se direktno do carja. Trubeekoj je govoril pol ure in njegov govor je na carja brezdvomno zelo vplival. Tudi Fedorov. kteri je vodil peterburško delegacijo, je govoril. Cai" je v svojem odgovoru obžaloval velike žrtve, ktere je zahtevala vojna, zlasti pa katastrofo, ktera je dohitela rusko floto. Potem je dejal, da je njegova največja želja sfklieati ljudsko zastopstvo in da jedva čaka. da bi se ta njegova želja uresničila. Potem je naprosil delegacije. naj naznanijo carjevo željo vsem prebivalcem mest in vasi po vsej Rusiji. Ljudsko zastopstvo bode zopet ustvarilo zjedinjeno Rusijo.
Po svojem govoru .ie car vsakemu j Članu delegacij posebej podal desnico 'in se z vsakim iskreno razgovarjal. j Pozdravil je celo radikalce. kakor Pe-: trunk je viča. kteri je bil radi svojih j nazorov že več let v prognanstvu. Rodičeva in kneza Šakovskega, kteri ] je znan kot 11 anarhističen knez", ne da bi delal med njimi in dugimi raz liko.
Carjev odgovor, oziroma obljuba, da bode prej ko mogoče sJklical ljudsko zastopstvo, je napravil na delegacijo kar najboljši vtis.
Delegacija izdeluje sedaj poročilo o avdijepci. Poročilo dobe vsa zemstva in vsi župani Rusije.
VABILO NA NAROČBO!
Kmalu poteče prva polovica leta, a ž njo tirdi mnogoterim cenjenim rojakom naročnino na "GLAS NARODA' Da je "GLAS NARODA" postal velik slovenski dnevnik, na kterega so rojaki tudi v stari domovini ponosni •j-re zahvala našim tu bivajočim rojakom. kteri ga od leta do leta bolj podpirajo in zanj delujejo. Vendar so postali stroški zelo veliki za tako velik list a se lahko pokrijejo, ako nam dosedanji gg. naročniki zvesti ostanejo in plačujejo točno naročnino.
"GLAS NARODA" je vendar najcenejši slovenski dnevnik, za $ 1.50 ga dobivate pol leta po Gkrat ha teden, ali za 75 centov cele tri mesece.
"GLAS NARODA" je gotovo zanimiv za vsakega rojaka, zato upamo da ga bodo vsi dosedanji naročniki še nadalje podpirali in mu pridobivali še novih naročnikov. Mi bi radi list povečali ako bodo stroški dopuščali, da hi namreč lisiobsegal vsako soboto po S strani ne da bi se kaj zvišala naročnina. Cim več naročnikov bode tem večji bode list.
Vse cenjene naročnike, kterim poteče sedaj naročnina, prosimo, da nam isto blagovolijo kmalo doposlati, in pridobiti če možno še novih naročnikov. "Naprej!" je in ostane naše geslo.
Y tem naj se združijo vsi cenjeni rojaki in napredek našega naroda je zagotovljen.
Upravništvo "GLAS NARODA."
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za S 20 55	........................100 kron,
za $ 41.00	........................200 kron,
za $ 204.40	........................1000 kron,
za $1021.75	........................5000 kron.
Piknik moskitov.
Fastport. L. T.. 10. junija. "Mr. in Mrs. Frank Smith iz Brooklvna sta se v minolej noči lepo zabavala Po noči sta se namreč vozila z automobi-loin in prišla raz cesto na polje, kjer se antomoliil ni hotel več eraniti. Vsled teira sta morala prenočiti na polju kjer ju ie še le danes zjutraj našel farmer John TTallock.
Včeraj zjutraj sta se odpeljala iz Brooklvna proti Creenpontu in sta srečno prišla do večera do ceeto kt vodi v C.reenoort. Tu bi se morala voziti po S milj dolge j samot nej poti. Toda prevozila sta jedva dve milji, ko se je automobil v crlobokem pesku vstavil in se ni hotel ganiti dalje. V-sled te<ra jima ni preostalo drn?o ne-
Milijone muh roji po Inki ter neustra-i	,. , , M , ■ „ „
.	1	-	on preno«-ovati v automobtlu. kier so
seno prodira v mestne ulice. Človek . . ... , .	, . t „„ ■
, .J .	_ . . . . m mnkiti +ako opikah. da ju danes m
ne bi veinel. da bi mosrle muhe o vi- v
•	... ver poznati.
rati promet; to se je sedai zgodilo v Cardiffn. Ljudje se bore proti njim, stražniki s sabljami sekajo oblake muh: a vse zaman. Na tisoče in tisoče novih muh prihaja v mesto. V prodajalnah ni mogoče ne služiti niti kupovati, ker se muhe zaletavajo v oči. To so nove muhe. ki se zagrizejo v kožo tam, kamor sedejo.
Predsednik v Tuskogel.
Washington, 17. junija Booker T : Washington. predsednik Tuskogel j Institute v Alabani, je obiskal pred sednika Roosevelta, da se ž njim domeni glede Rooseveltovega obiska ▼ Tuskogel, kamor potuje predsednik v oktobru. Roosevelt se namerava tamkaj muditi ves dan 23. oktobra
Umor.
Naugatuch, Conn., 19. junija. V gr movju okolice tukajšnega mesta, bli zo Diamond St. našli so dečki neko mlado žensv,> vsreljeno. Ker revolve j a ni nikjer najti, je sklepati da se j ta miz vršil umor.
Medved na sprehodu.
Middetown, N. Y.. 10. junija. Da bi se velik medved mirno in radovolj-no sprehajal po ulicah tukajšnega mesta, se ne prijeti vsaki dan. toda ker o tem .pripoveduje meščan John Walter, kteri ljubi resnico nad vse mora biti i sledeče resnično. On namreč ni lovec in v svoji hiši nima niti puške. Na njegovo dvorišče je prišel namreč v minolej noči velikanskj medved. da bi si našel kaj za jesti. Ako bi imel John Walter pri rokali kako puško, bi bil danes lastnik krasne medvedove kože.
Ameriško vojno brodovje v Francijo.
Podadmiral Sigsbee j eminolo nedeljo odplul s križarkami Brooklyn Fa-coma, Chattanooga in Galveston v Francijo, da sprejme tamkaj kosti našega pokojnega admirala Paul Jonesa. Potovanje bode trajalo 13 dni. Slav-nost izročitve kosti se vrše v Fraciji (Paris) dne 7. julija, in naslednji dan odpluje brodovje nazaj v Ameriko.
'Kosti bodo pokopali v Annapolisu.
Maximo Gomez umrl.
Havana. Cuba. IS. junija. General Maximo Comez kteri se je bojeval za neodvisnost Cube je včeraj umrl.
Zadnje časti generalu Gomezu.
Havana. Cuba, 10. junija. Truplo pokojnega generala Maximo Oomeza leži na odru v glavnej dvorani vladi-ne palače, kjer je zamore vsakdo po-kropiti.
V kongresu se je včeraj kmalo popoludne vršila posebna seja, in so do-jločili da morata današnji in jutrajŠni j dan veljati kot narodna žalostinska dneva. Pokojnika bodo pokopali na j državne stroške jutri popoludne ob 3. ; uri.
Vladine trgovske komisije.
Yashington 10. junija. Trgovinski oddelek bode poslal v inozemstvo pet posebnih komisij kterih naloga bode skrbeti zato da se ameriška trgovina j v inozemstvu razširi. Komisije bodo odpotovale kmalo po 1. juliju. Med j komisarji sta tudi dva časnikarja. Za komisije je vlada namenila izdati j$30.000. Dva "komisarja potujeta v orient, jeden v južno Ameriko, n ie-den v Canado. Mehiko in Srednjo Ameriko.
-o-
NT HOTEL OPUSTITI.
Ko je Carlvle dokončal svoj prvi zvezek "Zgodovine Francije", poslal je rokopis svojemu prijatelju, da bi iknjigo založil, toda slednji je imel tedaj mnogo opraviti in je popolnoma pozabil na rokopis. Slednjega so kasneje nevede sežgali. Kako je Carlvle pri tem čutil, si lahko predstavljamo, kajti delo mnozih mesecev je bilo uničeno. Kljub temu pa stvari ni opustil, dasiravno marsikedo izgubi pogum, kc vidi, da mu prvi poskus spodleti. Vse to velja tudi o bolezni. A&o so vsa zdravila spodletela, Tri-nerjeva* ameriško grenko vino se vedno dobro obnese pri vseh želodčnih boleznih. Ono ozdravi vsak želodec, ako je ozdravljenje sploh mogoče, poveča tek, okrepi mišice in živce. V lekarnah. Josip Triner, 799 South Ashland Avenue, Chicago, HI. Pišite nam, kadaifcoli rabite zdravniških navodil.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
FRANK SAKSER, 109 Greonwich Street, New York, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
" -BANČNA PODRUŽNICA- !
% CLEVELAND, O. T.
S 1778 St. Clair Street. S
Lastnik: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Vodja: Anton Bobek.
....prodaja....
parobrodne listke
za razne prekomorske črte po izvirnih cenah.
... Pošilja.... denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
KEETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Potsdam 10. junija iz Rotterdama s
1000 potniki. Fumess'a 10. junija iz Glasgowa s
524 potniki. Kroonland 10. junija iz Antwerpena s 11S2 potniki.
Dospeti imajo?
Georgic iz Liverpoola-Bovic iz Liverpoola. Victorian iz Livelpoola. Koenig Albert iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Cevie iz Liverpoola. Kronprinz Wilkelm iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Prinz Osear iz Genove. Ivoenigin Louise iz Genove. Teutonic iz Liverpoola. Carpath<a iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga.
Odpluli so:
Grosser Kurfuerst 20. junija v Bremen.
Odpluli bodo:
Baltic 21. junija v Liverpool. Rotterdam 21. junija v Rotterdam. Deutschland 22. junija v Hamburg. La Bretagne 22. junija v Havre. Philadelphia 24. junija v Southampton.
Etruria 24. junija v Liverpool. Kroonland 24. junija r Antwerpen. Koenigin Louise 24. junija v Genovo. Furnessia 24. junija v Glasgow. Patricia 24. junija v Hamburg.
•	r	-	.......
"GLAS NARODA"
i-ist slovenskih delavcev v Ameriki.
L/rednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. i_astnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
►Va leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Z~ Evropo, za vse l^to.......4.50
" " pol leta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve _številki._
''GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
ttt - ■-,-,---.---.--,---.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiliatvam naredite ca;!ov.
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Talcfon: 3798 Cortlana.
Napredovanje že= leznic.
O raz v« >j u ameriŠkali železnic moramo tivliti. tla napredujejo izvanred-xio hitro, ii čemur se najboljše in naj-natančneje prepričamo. ako čitamo v zadnje j številki lista ' * Railroad Gazette*' objavljeni tozadevni članek.
Glasom imenovanega lista imamo sedaj v Zzedii jenih državah 212,000 milj železniških prog, doeim ima vsa Evropa ie 190,000 milj. Na vsakih :)90 prebivalcev nase republike pride milja železnice. doeim pride milja /.tlezniške poti v Evropi še le na vsakih 2000 prebivalcev.
Pri takih številkah se nam najpre-je vsiljuje vprašanje, kako je mogoče tako o<rn>mna podjetja, kakor.šna so železniška, voditi tako, da se izplačajo in nosijo velikanske dobičke. T odgovor zamoremo gotovo navesti dejstvo, da to omogoči v prve j vrsti lni^rastv.. dežele :n nr-umorna marljivost njenih prebivalcev. Medtem, ko grade v Evropi železnir-e še le potem, ako jih neobhodno potrebujejo, ali ako to zahtevajo strategično važni v/mki, ara.liii pri nns železnice kljub temu, da dolgo vrsto let ni bilo pričali' vati d hir-ka. V=ekako je v j>rejšnji'i letih vlada podpirala taka
r><fl i»-t ri c tcip d-i ii'r ip i<. i.l-iril *i
velikanska zemljišča, česar o e\~rop-
t rdi j i. T«'da v Zj. lin jenih državah
\-t-it "a naravnih b<'"_r i ste v na-e republiko in tako .-h-vjee v>" auale de-
ka. Pri tem raj tudi navedemo, da
v j." v-i iti dra<*e k>>-
ništva j" znak nazadnjaštva. O tem
radi tecr. je opažati na vsakem polju neovirani napredek. Pri nas je treba imeti o?»re~tovanega kapitala za vsa-1 ko milj.; železnice le $4*744, doeim! ■potrebujejo v Evropi v isto svrlio n."«»trobnih uradnikov, komisij in -1 i■ • nneumnosti kapital v znesku
In dasiravno so naše železnice mno- < g-,, emriše. prevozijo vendarle več, ne?ro evropske. cajti njihov promel je za 00 odstotkov večji, nego oni ev | ropskih /ideznif*. ako primerjamo jeJ-l na ko število z jednakim številom.
V ostalem je pa na naših železni-i eah tudi v« >nja mnogo cenejša, nego; v Evrori. in to je tudi jed n vzrokov | tako oirmmncmu prometu. Naravno j je toraj. da morajo biti pri takem ■prometu tudi nesreče večje, nego pri počasnem in primeroma majhnem prometu evropskih železnic.
Junaki svobode.
A* Havani na Cubi je dne 17. t. m. umrl general Maximo Gomez. Pokojnik je spadal v vrsto onih modernih vojnih junakov, ktere zamoremo na-zvati junake svobode in kterih najboljši in tudi najuspešnejši zastopnik je bil brezdvomno pokojni Garibaldi. Oni sp razlikujejo od navadnih srednjeveških junakov, kteri so služili in še služijo onim, kteri jim boljše plačajo. v tem. da se oni niso nikdar bojevali. ako ni veljal boj svobodi. In a<ko je sledila njihovim dejanjem zmaga ali pa poraz; ako so prišli s svojimi navdušenimi četami v mesta, iz kterih po despoti bežali, ali pa ako so bili razkropljeni, da so morali bežati v inozemstvo in pregnanstvo — oni niso nikoli ostavili svoje zastave.
Tudi Slavjani imamo take junake, ktere moramo uvrstiti vzporedno z Garibaldijem in jedva prominolim Maximo Gomezom. Odkar je kraljevina Poljska prestala biti neodvisna, so zlasti Poljaki najbolj služili svo-1»odi neodvisnih narodov. Mjeroslaw-pki, kteri je leta 1S49 vodil vstajo v Siciliji in kmalo nato ono badenskih vstašev proti "pricu Prusije", ali kasnejšemu "staremu Viljemu"; — Bern in Demibinski, ktera sta kot vodja madjarske vstaje leta 1848—1S49 porazila Avstrijce dvajsetkrat; Dem-rowski, kteri je za časa bojev pariške komune bil nekaj časa vrhovni poveljnik: — oni še mnogo drazih Poljakov spadajo k onim junakom, kteri so pripomogli do slave naroda poljskega.
Nemškega generala Steubena, kteri je organiziral ameriško revolueijsko vojsko in omogočil "Washington!!, da je s pomočjo francoske vojske in mornarice porazil Angleže — pa nikakor ne moremo prištevati v vrsto zgoraj navedenih mož. Vse ono, kar je stori!, je storil po navodilu Francije, ktera se je bojevala z Anglijo. Nemci namreč trajne sužnosti pod nemško \lado nimajo več smisla za svobodo.
Maximo Gomez je bil sicer na San Domingi! rojen kot otrok španskih starišev. — toda kljub temu se je v Zapadnjei Indiji bojeval proti španskemu tiranstvu, kjer koli se je za-mogel. Vse svoje življenje ni poznal dmzega cilja, nego uničiti špansko •rospodstvr, v Zapadnej Indiji. Ako je bil kedaj v svojih mnogoštevilnih bojih poražen, potem je bežal na an-gk iko ozemlje (Jamaica), kjer se je pripravil na novo vstajo. Svojo zad-njo vojno na Ctibo leta 1805 jp dobil in s tem je dosegel to. da je Spance prepodil iz Cube in Puerto Rica.
Vsak lakih junakov je sledil svojim c !jem; tako je Garibaldi zasle-!"\ a-1 uničenje papeževega vladanja - Iti?:: t in Maximo Gomez pregnanje Spmcn- iz Zapadne Indije, kar sta <-ha trdi dosegla.
Toda v tem je bil Garibaldi vse-akor -rečnejši. kn/jti dosegel je za vedn . da je papež le še v Vatikanu
• s- ..dar. Toda Gomez, kteri je s svojimi vstaši navdušeno kazal ame-"ni ■ ' jak"m p »t v mesto Santiago le fn'i-i — kakor svnjedobno tudi Furlio A'j tinaldo na Filipinih —, takrat g- .:< v o ni vedel ono, kar je spoznal sedaj pred svojo smrtjo: da je f' i'm odvzel Spancem in je izročil ameriškim trustom.
Madjari in "Dunaj
99
Prošnja za pomiloščenje na lasta-vični nogi. V Campu na otoku Elba je prijel prižigalec svetilk lastavieo, je imela na notri privezan listek s sledečo vsebino: "Portolongone, 14. maja 1905. Ob 3. uri popoludne je priletela v bolnišnico za jetnike skozi okno laslavica, ki jo osvobodim, pri-vezavSi ji na nogo ta listek. Kdor dobi listek, bodi usmiljen ter me osvobodi mojih kazni s tem, da prosi ju-stičnega ministra ali kralja za moje pomiloščenje. Po nedolžnem sem obsojen v dosmrtno prisilno delo ter trpim že dvajset let, od 16. aprila 1SS5. Bruno Cataldo iz občine San Gataldo v provineiji Caltanissetta." Upanje je, da se kazensko postopanje vsaj oblic vi.
Velika nesreča se je pripetila v Neuendorf u pri Svetinu. Neki delavec je našel na vojaškem strelišču še ne-razstreljeno granato. Nesel jo je domov otrokom za igračo. Otroci so začeli granato razbijati, ki se je razpo-žila in je raztrgala očeta in dva sina. Mati se je vsled oibupa obesila.
Star običaj madjarskim politikom ie. da r.i čitajo Hrvatom, češ, da ti poslednji vedno kličejo Avstrijo na ," i moč. V resnici pa ne delajo Hrva-; e druzega, nego da branijo pravice, rvj. »tovljene jim po zakonu in "od-'d do hrvatskega in svojo drža\^o individualnost pred madjarskimi na-padi.
Ozirom na to očitanje odgovarja neki hrvatski politik v dunajskem listu "Information": Madjari so vedno delali tako (iskali pomoč) nasproti Hrvatom. Vedno so rabili pomoč Avstrije in Nemcev proti Hrvatom. V letu 1S4S je bil ban Jelačie s pomočjo Avstrije odstavljen od s\*)jega dostojanstva. V letu 1S60 je bilo Medmur-je, spadajoče k hrvatskemu teritoriju, s pomočjo Avstrije odtrgano od Hrvatske in vtelesnjeno Ogrski. Isto pomoč so rabili Madjari v šestdesetih letih na hrvatski Reki proti Hrvatom, in v letu 1S67 so Madjari s pomočjo ! Avstrije uklonili Hrvate. S pomočjo Avstrije in Nemcev sta bila ustvarjena dualizem in prepotenca Madja-' rov. Če se je mogočnim Madjarom sikdar zljubilo rabiti pomoč Avstrije proti Hrvatom za pridobivanje političnih uspehov, zakaj naj bi ne bilo dovoljeno šibkim Hrvatom iskati pomoči v obrambo resničnih hrvatskih j pra vic!!
Vse kaže pa. da bode pomoč Av-i strije in Nemcev prej na uslugo ma-j djarski politiM, nego pa hrvatskim pravicam. V Zagrebu se nagibi jejo k mnenju, da se Avstrija pobota z Ogrsko in da bode zopet Hrvatska plačevala račun. Madjari zadobe s tem še svobodnejo roko za gažesnje hrvatskih narodnih in državnih j>ravic. Dal Bog, da se ta bojazen ne uresniči!
Pošten odgovor je to. Sama zgodovinska resaica. Tako je bilo vedno,
taiko je bilo vsikdar plačilo ne le Hrvatom, ampak Slavjanom v obče. Politika na Dunaju je bila vedno taka. Vedno je rada pomagala proti Slavjanom in v ta namen se ni plašila zvez niti z njimi, ki so sekali krvave rane Avstriji in '''Dunaju". Tako je bilo vedno, zato ne vemo mi, kje bi vzeli toli'ko optimizma, da bi se mogli nadejati, da bode v bodoče drugače, da bi se uresničila želja, ki jo izraža hrvatski dopisnik na zaključku. Pač smo uverjeni, da bode končno glava bolela tiste dunajske politike, ki nudijo pomoč Madjarom in pomagajo plesti šibo za hrbet tistih Slavjanov, ki so si tekom zgodovine v bogati meri pridobili pravi-eo do dunajske hvaležnosti.
DOPISI.
Sheboygan, Wis., 14. junija.
Prav redkokrat se čuje kaj iz naše slovenske naselbine. Naj Vam toraj omenim z današnjim, da se je pred k rat tem tukaj poročil mladi par, in sicer rojak Fran Repenšek, doma iz Rečice na Spodnjem Štajerskem, z gospodično Mieiko Lomšek od ravno-tamkaj. Družba svatov s ženinom in nevesto v sredi se je dobro zaibavala Vsem pusetnikom bodi izrečena tem potom iskrena zahvala.
Jednako zasluži tudi priznanje sva-tovska kdharica Mici Stigličeva. Svoj posel je rešila v občno zadovoljnost.
Mlademu paru želimo mnogo sreče! Na mnogaja i blagaja ljeta tu v no-vej in prostej domovini!
Ob je dnem naj omenim, da so nabrali spod n jest ajerski fantje svoto 100 kron kot dobri kristjani za sv. opravilo, oziroma za lepo nedeljo. Pokazali so s tem. da tudi tuikaj spoštujejo svoj verski zaklad. Znesek je odposlan na določeno mesto.
Darovali so sledeči: Fran Rropu-šek, Ivan Žmavc, J. Purnat. P. Strin-šek, J. Kropušek. F. Kolenc, J. Petek, A. Slapnik, F. Fedran. F. Rop, Fr. Požnič, F. Černovšek, F. Podlbregar, M. Remšak, F. Kožuh. Jak. Novšek, P. Novšek, F. Novšek.
Pozdrav vsem slovenskim rojakom Širom Amerike, osobito pa še našim domačinom iz zelenega Spodnjega Stajerja i	Fr. Novšek.
Napad na procesijo. Med procesijo na praznik Vnebohoda je v Rimu neki Cassanelli napadel z bodalom nekega kanonika, ki je šel ob baldahinu. Množica je hotela napadalca linčati. V pretepu so zlomili križ ter pohodili baldahin. Stražniki so napadalca iztrgali besneči množici. Napadalec je obžaloval, da ni kanonika usmrtil, češ, da mora biti konec cerkvenega tlačanstva na ljudstvo.
Krst proglašen neveljavnim. "Berliner Tairblatt" javlja iz Bremena, da je senat vsa krŠčenja, ktera je izvršil liberalni pridigar Mauritz v poslednjih petih letih, proglasil neveljavnim. ker niso izvršena tako, kakor zahteva pravi način krščenja.
Iz osvete. 221etni trgovski pomočnik: S. Gerber na Dunaju je bil dalje časa brez službe. Ker se je večkrat obračal na svoje sorodnike, naj ga podpirajo, poslali so mu trintam kaj. zlasti pa njegova sestra omožena Neumann. Dne 23. maja pa je Gerber prišel znova k svoji sestri in ener-irično zahteval denar, kterega pa ni h »bil. Gerber je potegnil samokres in ustrelil dvakrat na sestro, ktero je težko ranil, tretjo krogi jo je pa po--rnal s- bi v glavo. Prepeljali so ga ne-zavestnesra v bolnico.
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Poštni parnik
ROTTERDAM odpluje cine 21. junija ob 10. iri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Avstrijski parnik
GEORGIA odpluje dne 22. junija ob 1. uri pop. iz New Yorka v Trst in Reko.
Francoski parnik
LA BRETAGNE odpluje dne 22. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Br20parnik
DEUTSCHLAND odplnje dne 22. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 24. junija ob 10.30 nri dop. iz New Yorka v Afttwerpen,
Brzoparaik
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 27. junija ob 11. nri dop. iz New Yorka v Bremen.
Parnik Cunard črte
ULTONIA odplnje dne 27. junija opoldan iz New Yorka v Reko in na Trst.
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje dne 29. junija ob 10. nri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški parnik na dva vijaka HAMBURG odplnje dne 29. junija ob 9. nri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Nemški parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 1. julija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Kdor naznani svoj prihod, po kteti železnici in kdaj dospe v N«w York,
pričakuje ga naš v službene« na postaji, dovede k ram v pisarro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, n« da bi nam Važ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirat« po Štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možna rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oder uho. jn s!°pirj°? v N.-^ Yorku.
Vožnje list-ke za navedene parsiic prodajamo po isti ceni, kakor v glav-j nih pisarnah Piirobrodnih družb.
FRANK SAKSFK, 109 Greenwich Street, New York City
Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction t "Continental Limited*' iz New Yorka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljen j a Pulim anovih in turi« tiskih vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.
Slovensko katoliško
psdp. društvo
Cr
-JJt
svete Barbare
<S£t ZJedlnjene držav© Severne Amerik^
Sedež: Forest City-, Pa.
t WhUPIMN irano dno 3». januarja 1902 v državi Pvsnnsvlv&.- n /
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run Pa L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa, NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomaj, W. Vi
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj s« pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Bos «f7, Fnfll City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam n&jtopleje tei naznanjam, da prodajam raznovrstni paro brodil« listke, menjavam «ovc«. ter oa?>o&iljazu denarje v staro ion«-rime.
Postrežba solidna in pefif<*n». Z velespoštovanjem
BOŽO G0JZ0YIC
MS Ohaataut JOHNSTOWN, PA.
mm mi
Cenjenim rojakom naznanjam, da so
harmonike,
ktere jaz izdelujem, v Washing- M-tonu patentirane za Ameriko. 'W Delo je izvrstno in solidno. Ce-ne so zelo nizke in sem prepri- s-čan, da bodo odjemalci zado-^p voljni.
j|: Najtopleje se priporoča	»
John Golob,	%
j 203 Bridge St., Joliet, 111. ||
je denarje pošiljati po posredovanju F. Sakser, log Greenwich St N»w York. Vfr ti stori naikifeie in naisolid*
NAJBOLJE
CUNARD LINE
f»arinik:i pujujejo med
TRSTOM, REKOJNNEW Y0RK0M,
PAENIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTKIKOT TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Torka dne 27. junija 1905.
odpluje iz New Yorka dne 6. junija 1905.
odpluje iz New Yorka dne U, julija 1905.
ULTONIA, SLAT ONI A in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam. pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblažčt.ii agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
PfflONIA
ULT01A
SLAY0N1A

KOMAR
99
je izšel in to zelo ličen ter zanimiv. Vsak naročnik iC Glasa Naroda" ga dobi na ogled. Velja do konea leta 1905 LE 50 CENTOV. Upravništvo: 109 Greenwich St., uredništvo: 80 Greenwich St., New York.
List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiskarna "Glas Naroda", kamor bode nasloviti vsem pošiljat vam.
"Komar" je dobiti po 5 centov številka:
Anton Bobek, 1778 St. Clair Stree;
Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 205 Stone Street.
Joliet. 111. Frank Baudek, P. 0. Box 5, Sta. A; Milwaukee, Wis.
Razproda j alci, Ik i se oglasijo, dobe popust.
Za druito sv. Cirila in Metoda daroval rojnk Mihael Ivuselj iz Chicaga, 111., 50e. Živel!
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, iz najbolj* ših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, t^r iz finega, naravnega vina.
Kdoi~ boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 stektenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fe Ave., Pueblc. C.'o.
naznanilo.
J?ojakom Slovencem in Mrva- i tom, kteri potujejo Ce* Duluth, " naznanjam, da sem se preselil z 4 mojim saloonom, in sicer prav bli- " xo kolodvora.	J
1 Moj SAL.OON se nahaja pod št. { 409 W. Michigan St., , 1 in ie samo pol bloka oddaljen od i kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni ma desno in sž takoj pri meni. \
Zahval j« jo 5 se sa vso dosedanjo r naklonjenost rojakov, se ca na d a- | lje najtopleje priporočam in vsa-, kemu najboljšo foatrdtbo sago- i tavljam.	'
S spoštovanjem	i
JOSIP scharabon,
1409 W. Michigan St., DULUTH, 2VUIVIMc	j
SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA!
Mi trlimo na veliko s pravim bosanskim in tur-žkim tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kaker kterasibodi amarikanska tvrdka.
5 rsvojčkov najboljših cigarct, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo	— S zav jjčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, ccane same 4J»3. — 6 velikih zcvojčhav oajboljšega bosanskega tobaka — C-jjtn-eto, cigare al tofcjs-t'c pošiljamo vsakemu z:x«i:onj na poskušnjp. čt: se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svojo se pokrije samo oožtnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co.,
«34 W. 47tH St.
NEW YORK, IV. Y.

Slovenci naj ne dvomijo več
o vspehili, ktere deseza UNIVERSAL MEDICAL ^STITUTE v zdravljenju, kar spričujB dan na dan
— {nnogc ::&.:.;enih priznanj, =================
C SDH AVli JENA CD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI.
Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku!
Dne 2. aprila 1904. — Pripisana sem trpela doliro na kroni'"ni oees; . j bolezni, zaprtja in sf olni slabosti, tako. da so mi zdravniki prepovedali Vinico delo. Poskušala sem iskati ztlravja pri ve< zdravnikih, bifa v raznih bolnicah, a vse lire/, vsneha: že sem mislila, da ie bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špecijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej.
S te? i mojim pis: < :n se IreHi:. javno valiti gospodu profesorju in
mu zagotovim, da ga bodem vedno iu povsod i rit-"ločevala v-......i so boini.
Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot uola istina.
X. MAniA LOSIČ, 103 B^t 104 St., 2. nadst., New YorSc. A. GALLO, priča.
OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNESLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor!
Naj Vas sam Vsegamogoeni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; n»<ge so mi bile otekle, da nisem mogel vee hoditi; trpel sem na zaprtju iu oslabel sem bli — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vlivanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem.
Sluga ponižen.
PASKUAL PANIČEVIC,
Box 32, Lookport Station, Penna.
Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležuejšts onim kteri so jih ozdravili.
Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni.
Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij 1
KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — TRIPER — SITILIS — IMPOTENTNOST — NERVOZNOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJIVOST
— ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU? Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo.
V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje.
Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni.
Pišite v svojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresn. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa nimate denarja je pa bolje, da ne p'šete.
NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
20 VV^st 2QtH Street, blizu Broadway,	New York: City.
Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in sobote 10. do 12. dopoldne, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 8. ure zvečer.— V nedelje od 9. dopoldne do 1. ure popoludne.
I I	'
Jugoslovanska flij
at Mita.
*nkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predse dr ft: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KEEŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GEEZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O, IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddcck, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Bex 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. ^	JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-Wf ZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
f	Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O.
W J30X 105, ELY, MINN., in po ovojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
DR0BN0STI
Luka Perkovič, 17 let star hrvaški delavec v Boh. Beli, je bil hudodelstva oskrumbe oproščen.
Ludovik Dobrilla delavec iz Trsta, J se je vtihotapil ponoči na 27. suŠea na dvorišče Cenkarjeve gostilne v Ljubljani, kjer je domačemu hlapcu pokradel več obleke. Vlomiti je tudi hotel v jedilno shrambo, kjer je viselo mnogo prekajenega mesa. Ker je pa domača natakarica zadela v temi vanj ter od strahu zavpila, je Pirkovič po-begnil skozi vrt in skočil čez zid na cesto. kjer je obležal. Pri padcu si je pohabil nogo, da se ni mogel z mesta premakniti. Obsojen je bil na G. mesecev težke ječe.
France Grošelj, 20 let star posest-nice sin. je svojo rodno mater udaril s paličico po levej roki. neki dan jo je pa spehal v vežo, jo potisnil k zidn, zgrabil in stiskal za vrat. jo tolkel po trlavi. butal z njeno elavo ob zid. Obsojen je bil na 2 meseca ječe.
Zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo je bil 29 let stari oženjeni kamnosek Anton Bouhal s Češkega, nazadnje na Hrušici, obsojen na 6 tednov težke ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Vojska in morski volki. V jadranskem morju se za časa ruske-japonske vojske silno množi število morskih volkov, ki radi številnih min zapuščajo Rumeno morje in sibirska vodovja ter i iščejo mirnejših voda. Ribiči tožijo o veliki škodi, katero jim povzročajo ti eosti.
Tržaške rodbinske razmere. 39 letna Margareta Giacomin je sicer sod-nijsko ločena od svojega moža ter živi z drugim moškim, vendar skrbi še vedno svojemu pravemu možu za perilo ter mu ga vsako soboto sama prinaša na dom. Tako je bilo tudi dne 4. junija. Pozdrav ločenega zakonskega para je moral biti presrčen. sicer bi ne bil mogel biti tako žalosten — konec. Ljubeznjivi mož je namreč odgriznil ženi kos jezika.
V	hipni blaznosti se je ustrelil v Trstu 2R letni Andrej Jarc v glavo.
Tržaški tatovi so zopet na delu. Dne 4. junija zvečer so v neki gostilni iz zaprtega predala ukradli 200 kron gotovine. Preplezali so visoki dvoriščni zid in tako tiho ravnali, da jih ni nihče -prav nič čul. čeprav so ljudje v bližini spali. —- Tsto noč so patrolujoči stražniki zapazili, da so T-rata skladišča Antona Gardoviea v ulici deli' Olmo šiloma odprta. Poklicali so posestnika, ki je uvidel v svojo žalost, da so mu tatovi ukradli blagajno, v kateri je bilo 1700 kron go-tovine in zlata zapestnica, vredna 300 kronter zavarovalna polica. Gerdovič je zavarovan.
NeprevidiiOS. Dalmatinee .Ternej Skrabie se je hotel iz Trsta peljati v Ameriko. V neki hiši si je pred odhodom najel posteljo in pusfil tam svoj kovčeg s nrecej denarjem brez vsakega varstva. Ko je hotel 3. junija prešteti svoje imetje, zapazil je svoj strah, dn je kovčeg izginil in ž njim 10.000 kron vsebine.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nepošten odvetnk. Disciplinarni senat štajerske odvetniške zbornice je otavil odvetnika v Kirchbachu, dr. K. Lewohla. Podobni slučaji se zadnji čas pri nemških odvetnikih množe.
V	Muro je padel in utonil v Ljubnem rudar Josip Kosmač.
Z novega mostu ie padel v Dorn-bergu 421etni monter Jernej Obreznik iz Celja ter se nevarno pobil.
HRVATSKE NOVICE.
Potres v južni Dalmaciji. Komisija kotorskega okrajnega glavarstva je konstatovala da je od potresa v občini Spiea, zelo .prizadeta vas Susanj. 20 hiš se je porušilo, 39 jih je močno poškodovanih. Sola iri nova cerkev ste v razvalinah. Škoda na privatnih poslopjih znaša 05.000 kron. Rodbine ki so brez strehe, bivajo v barakah.
Hrvaški vseučiliščniki iz Gradca, Dunaja, Inomcsta in Prage so sklenili da skličejo v velikih počitnicah shod v Zader ali Spljet da se pogovore o razmerah na avstrijskih visokih Šolah in da se znana miniterska uredba vsled katere imajo v Zagrebu dovršene pravne študije veljavo tudi za Tstro in Dalmacijo, raztegne tudi na modroslovno fakulteto.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO |
VNEWYORKU, 31-33 Broadway, 4, floor. jŽ
Daje nasvete na infor- ^ macije, posreduje brez-
m
plačne službe, ter deli v ^ ^
C I?
potrebnih slučajih pod- Jg £
pore,	£ j
Pisarna odprta: od 9. ure ^ gjutraj do 5- ure popoiudne a t vzemSe nedelj In praznikov,
Raztrgana cesarska zastava. V poletnem vojaškem taborišču za budim-peštansko ga mižijo v Piliš ČaJbi je neki rezervist raztrgal cesarsko zastavo. Dasi je polkovnik takoj sredi noči zapovedal celemu polku nastopiti, niso mogli krivca najti.
35 vojakov vsled neprevidnosti ustreljenih. Na rumunskem strelišču v Piteštu so pri strelnih vajah vsled neke zanikrnosti u. trelili 35 vojakov.
Grof Keglevich, ki je padel v dvoboju, je zapustil celo svoje premoženje gledališeni igralki I liki Lanczy in njenima dvema otrokoma.
Morilki. V Hamburgu so zaprli dve ženski, Sehweden in Hessenberg. ki sta pomorili sedem v oskrbo sprejetih otrok.
Boj za življenje. V Bilbau (Španija) so imeli zaprtega na smrt obsojenega roparja Agna-rja. Dne 14. maja je prišel jetniški paznilk po njega, da ga odpelje na morišče. Ropar pa je med potom zgrabil prazno steklenico ter pazn.'ka tako močno udaril po glavi, da se je onesveščen zgrudil na tla. Nato je začel ropar bežati po hodnikih in drugih deset kaznjencev se mu je pridružilo. Pazniki so se morali umakniti ter so pdklicali vojake, ki so po dolgem boju premagali upornike. Agnarja so zvezali in štirje vojaki so ga morali nest i na šafot. Med potom je jednemu nosilcev še izbil oko. Na Šafot so ga morali z jermeni privezati, vendar je bil okolo sebe in krvnika. Za erledalee, ki so vajeni bi-Ikovih borb, je bila to velika zabava.
Radi neposlušnosti ubit. Nekemu infanter-stu pri 29. polku v Trierju je ukazal starejši vojak, naj ugasi svetilko. Ker se ta za ukaz ni zmenil, potegnil je starejši vojak sabljo in ga z njo smrtno ranil.
OPOMIN.
S tem opominjam še enkrat vse moje dolžnike, da svojo dolžnost v kratkem času izpolnijo.
John Ferbežar,
629 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. (14-21—6)
BALKANSKE NOVICE.
Belgrad, 4. junija. Nova vlada je u-maknila predlogo bivšega ministr predsednika Pašiča glede srbskega državnega posojila.
Položaj v Macedoniji. Solun, 5. junija. Močna bolgarska ?eta je zaprla cesto med Demirhisarom in Čumaja Bala ter zahtevala od vsakega voznika in poganjača 15 piastrov vojnega davka. Ljudje niso hoteli plačati ter so se rajši vrnili v Dimirhisar, kjer so zadevo naznanili vojaški oblasti. Preden pa je prišlo vojaštvo na lice mesta, so se vstaši že poskrili v gore.
Med Zelovom in Prespo je bil spopad med gTŠkimi in bolgarskimi četami vstašev ter turškim vojaštvom. Ko so vstaši videli, da dobe vojaki pomoč so oboji skupaj zbežali.
Pri vasi Črna reka so Turki pomorili celo bol carsko četo 12 moz'ter so dobili pri ubitih več bomb in važnih papirjev.
RAZNOTEROSTI.
Angleški časnikarji v Pragi so predmet tako presrečnim ovacijam, da nemško časopisje že piše o angležko-češki prijateljski zvezi.
Metropolit Inokent v BelgTadu je umrl.
Kje je IVAN ŽITNIK, doma iz Ljubljane? Prišel je pred poldrugim letom sem in bil najprvo v Lead-ville, Colo.; nato se je preselil v Pueblo, Colo., kjer je stanoval na Tailor St. št. 1236. Ker ni od njega že osem mesecev nobenega glasu, prosimo vljudno vse rojake, kterim je kaj znano o njegovem bivališču, da nam sporočijo, ker se njegova žena z otročiči vred nahaja v naj-večjej revščini. Vsa eventuelna pojasnila sprejema "Glas Naroda."
(17-20—6)
Kje je JOSIP MODER, doma iz Zagorja ob Savi? Zadnji čas je bival v Darragh, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njega brat, ki je došel ta teden iz Evrope ter se mudi sedaj v Brooklynu. Pojasnila naj se izvolijo pošiljati na "Glas Naroda".	(17-20—6)
Iščem svojega moža IVANA RADO-VANA. Pred dvema meseci je bival v Kenosha, Wis. Jaz sem došla v Ajneriko dne 8. junija t. 1. ter mi je zelo hudo, ker ga ne najdem. Eldor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti na MARIJO RADOVAN, Box 193, Thomas, W. Va.	(19-24—6)
ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika Mi JANKO PLESKOTA, ki se mud! se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik j« pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročni no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
G. F, TASSOTTI,
108 cTHeserole Street,
Brooklyn, IV. V., dopisnik g. Fr. Sakserja v New Yorku.
-Pošilja-
denarje v staro domovino
hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte). kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino ra "Glas Naroda". Priporoča se brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo.


SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi Človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju toč.io opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radi kal neje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista. zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik! v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
Sto li zdravi ali 1>olni pilite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
. Zato smo dolžni veliko hvalo PTCOFESOKJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal m to tem več ker je tudi preskrbel da se:
SO tisoč knjig zastonj razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, Zčito kadar pišete po krjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
.Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
JSerite knjigo pazljiv o in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najliitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICA INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOTi! Hojake, kateri so knjige z e naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreci, ker so knjige se le sedaj gotove.

Rojaki aaročajte
"GLAS NARODA",
kteri donaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * * * *
Velja, za vse leto . . $3>DO " pol leta . « l.SO " 3 mesece . 75 ct.
POTREBUJEMO NEKAJ SLOVENCEV.
Povsodi potrebujemo nekaj agentov za razprodajo naših zlatih, srebrnih, nikelnastih, Elgin in Walthamovih ur, in sicer na prav lahek način z mesečnim vplačevanjem.
Mi vam dopošljemo nekaj vzorcev na ogled; spravite iste doma ter jih pokažite vašim prijateljem in znanim tovarišem. Razproda jaj te blago za nas.
Za trud vam plačamo $S.OO na teden, ako delate za nas zvečer, ko ste z vašim poslom gotovi; ali vam pa damo $20.00 na teden in plačamo mi potne stroške, ako hočete le za nas delati in to od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne.
Oziramo se le na poštene in solidne ponudnike. Pišite nam vaš natančni naslov iu ime.
Naslov za vsa pisma:
North-American Watch Co.,
Box 1563, Dept. 9,
New York, N. Y.
(3-24—6 — tor čet sob)
Kje je TRAN GLAV AN, doma iz Varhlen blizo Iga na Kranjskem? Za njegov naslov bi rada zvedela: MARIJA GLAV AN, P. O. Box 1, Portland Mills, Elk Co., Pa.
Nižje podpisana priporo« čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
.SALOON
11
I
107-109 Greenwich Street,
, * NEW YORK . .
▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobo..............
stanovanje in hrano
prori nizki ceni. Postrežba solidna.........1.. .
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON* KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
I
H
T i
H i VIT	kadar doepei a« kako poetsjo t T«rk i&MTiikafat
ifllill Priti k	Poklia K"1** J7* OottUmM
kranjske novice.
V Ameriko Dne 5. junija se je odpeljali) 7. ju/.nepra kolodvora v Ljubljani v Amerako 20 Slovencev, 40, Črnogorcev. 27 Maeedoncev in 28 Hercogovincev.
Longobardsko grobovje. Na Ixmgo-bardskem jrrobju pri Kranju se je pretekli teden prekopalo več kot 30 gTO-bov. Dobili so v njih mnogo dragoce-j mh starin.
Navihana goljuf ica. Nedavno je, je klatila jw Vodmatu v Ljubljani ne-' ka tujka in ob enem je iskala mesečne} sobe in jo res pri neki stranki najela.J Pripovedovala je stranki, da sobe ne, najme za-se. ampak 7.0. neko komtesoj iz Zasrreba, ki bo prišla sem porodit. Seveda je obljubila za tako imenitno| damo tudi visoko najemnino. Zvečer je tujka tam večerjala in spala. Zju-traj pa ko je odšla ni imela 'drobiža' 1. r stranko prosila tla ji jej dala, dokler se ne vrne iz mesta 1 krono in vrini tp'_ra še posodila baržunasto jo- j po 7 mnenjem, da jo bode pri komtesi j boljše priporm-ila. Ko je tujka odšla j -<■ /.n «•!«.» stanovanje čistiti in izte- | pa vati p rail. <la bode visoka porodnica j bolj zadovoljna. Ženske so začele po ] hiši ; W'.~< ]j:vo šepetati na ušesa in I d i »ti <* no stranko zavidati, ker bode ' imela čast. da v njenem stanovanji za-J< hi li sveta "modra kri". Čakali j,, ;•> čak: li v sprejemni sobi. toda ni so povr- Ha niti tujka, niti ni pri-n.,; (Vf..';ma konitesa. Začele so se nevoščljive Ženice, ki so pri priprtih vrr.tl!: ];!i'.::iie na hodnik in vznemirjene po vrni i-rn šumu. češ, sedaj pride v;si,ko d a. muzati in posmehovati. in t; uli dot i či: i stranki se je po dolffre-; ■ a~u čakanja zasvetlikalo. <la je prišla v roko prefrigani goljtrfieL Tudi neka dni a stranka je prišla na ta način ob Črno krilo in srebrno bro-
Kaz?nske obravnave prsd porotnim sodiščem v Ljubljani. Xa zatožni klopi je dne •">. junija IS let stara služkinja Frančiška Podlipec iz Tšk? T^k^ zaradi hudodelstva umora. Obdolžen-ka pravi, da je služila v Wettaebovi vili jEa sobarico za mesečno plačo 12 kro:; poleir brane in stanovanj;*. Tu ie pričela znanje s topničarjem Francetom Glavanom, doma iz Skrila, katero , ni ostala brez posledic. Porodila je v tukajšni deželni bolnici otroka možke ga siKtla. katerega so krstili na ime France, o porodu je ostala 10 dni v bolnici, katero je dne 22. t. 1. popoldne zapustila. Ker ni imela denarnih ' sredstev ne stanovanja, sklenila je o roka umoriti., (irede iz bolnice ne- ' sla ira je naravnost v Tivolski gozd iri sicer za Isozlerjev vrt. Tn je prijela otroka s tremi prsti za vrat, ga kratek Čas tiščala, dokler ni bil mrtev nato tra je pa pustila na licu mesta ležati, kjer so rra 4 dni po tem dogod- i ku našli neki fantje v cunje zavitega. Pravi, da z nezakonskim očetom ni po porodu več govorila, in še pristavi, da se je tn že pred porodom branil otroka spoznati za svojega: ter je podti- ; kal. da je imela tudi z drugimi vojaki znanje. Poprej ji je bil zakon oblnbil; , na pustno nedeljo je pa baje rekel, da bo neko dnisro dekle iz Jesenic vzel, , Frančiška Fodlipee odločno zanika, da bi bila še s kakim drugim vojakom • snolro občevala. V žlic njenemu priznanju "=o porotniki stavljeno vprašanje zanikali, in sodišče jo je od obto- ; žbe oprostilo. Podlipec se je po preči-tani razsodbi porotnikom zahvalila. ]
Andrej Čufer. po domače Loharjev, < v Spod. Danjali, se jt . pri dne 20. 1 grudna 1004 zaradi nekega dela v < Drolovi gostilni v Zgor. Sorici z Ma- i tevžem flartnerjem. Ker je pa slednji ; nadležen postal, zgrabil je Čufer ste- < klenico ter z njo tepel svojega na- i sprotnika po glavi. Končno se je po- < dal Gartner k peči, a. tudi tu ga ni od- . nehal Čufer tepsti po glavi. Končno : je vrel nož ter ga ž njim tako nevar- ,: no ranil po desnem očesu, da je ta vid | izgubil. Gostilničar Droi kakor tudi i
njegova žena trdita, da sta imela vojak Trojar France in Gaser Gregor ž njim opraviti in da je mogoče, da ga je Gaser poškodoval na očesu; ker se je našel v gostilni na tleh krvavi nož, zatrjuje odločno Čufer. da ko se mu je steklenica v roki razdrobila, je se-1 gel v žep po nož ter ž njim enkrat su-| nil proti Gartnerjevi glavi, na kar je
1 nož izgubil. Čufer je bil obsojen v pet mesečno ječo ter mora tožencu plačati 200 kron za zdravljenje in bolečine.
Janez Kerč po domače Slugovc, posestnik v Zgor. Kokri, je bil vže radi težke telesne poškodbe opetovano ka-j znovan. V predležečem slučaju imel se je zagovarjat zaradi hudodelstva uboja, ker je dne 25. malega travna ■ j t. 1. gostaškega sina Ignacija Strosa j z nožem v prsi sunil, da je takoj umrl. Kerč se zagovarja, da je šel i-sti dan popoldne iz Leskovičeve gostilne v Gor. Kokri domov. Pri Eoble-fovi bajti je srečal Ignacija Strosa. Ta mu je pokazal nož in mu zagrozil, da ga bo mahnil, on pa. da je na to potegnil svoj nož in ga ž njim sunil v prsi. Omeni še. da ni imel sovraštva do njega, ter da je to storil vsled izzivanja in ker je bil nekoliko vinjen, i Vse drugače pa pove dogodek kot pri-ča zaslišana kajžarja hči M. Poblek, j ki je bila pri tem žalostnem dogotku i navzoča. Ona pravi, da je Stros stal s poleg nje; Kerč mu je zapretih da ga bo udaril, na kar mu fant odgovori, Ida lahko tudi on njega udari nazaj; nato je obdolžence pristavil: '1 fant ti !o boš steknil." Ker je priča obdol-/'-iičevo surovost poznala, obrnila je nogovor nn drugo stran in rekla, za-k:ri da .ie včeraj tako kmalu od njih oil'el: Tvrfč ji je odgovorih da zato ker ni bilo nobeneera takega doma da bi se bil mogel ž m"m kaj nomeniti. T-"' p i i^ pa to izgovorih jo sunil z , , fa,,fa v nrsl. Stros. ki je bil ves Č-as miren in ni imel ničesar v ro-ki. ie nnnrnvil še par korakov, nato pa padel in umrl.
Obsoinn je bil na r>ct let težke ječe. noosfi-ene venk mesec z enim postom in trdim ležiščem.
Vtnin; obravnavi se je razpravljalo proti posestnikovemu sinu Jurječi-,vn v Smihelu. Tožen je bil. da je vže lansko leto z 12 let sfa^o Ivano Gm-ilf'u spolno občeval. Jurjevčič se zago-v.nria. '""a je deklica slaboumna, zato-rei si take reči izmišljuje.
Obdolžence je bil hudodelstva spol-sker^i posilstva oproščen, obsojen pa zaradi hudodelstva oskrumbe na 0 mesecev težke ječe.
Porotne obravnave v Novem mestu.
Marija Kuli ar iz Pristave je 19. svečana letos porodila v Malem Rorstu pri Pobu fantiča, ki ga je pustila pod smreko ležati, da je zmrznil. Ohtožen-ka pripoznava svoje dejanje, izgovarja ^e le, da je to storila v sili. Obsojena je bila na tri leta težke ječe s postom vsaki drugi mesec.
Pošten pivec. Dne 4. junija je prišel v neko gostilno v Novem mestu ne ki delavsko oblečen človek, ki je vino po litrih naročal in pil z gostilničarko in natakarico. Pri desetem litru je pa poštenjak izginil brez slovesa pri ženskah.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Kat. Reiehard, ciganka, pristojna v Kropo, je letos meseca aprila t. 1. bila nntovana na obisku pri posestnici Mr riji Jurtin. Po ciganski navadi ji je jela pripovedovati in prerokovati, da je nesrečna, da je že takrat, ko je šla k poroki, se seznanila z nesrečo, kajti zlobni ljudje so jo kropili s tako vodo, p kaker-šno kropijo mrliče. Pokazala ji je tudi strto jajce, iz katerega je štrlela kost, ter rekla da je to mrtvaško kost. da neka uboga duša trpi zanjo otoz-ne muke ter hodi zanjo kakor otrok za materjo, in prosi Marijo Devico, da bi jo rešila, da pa to ona lahko sto ri, ako ponese denar za rimsko mašo o polnoči na križpot. Na ta način jo je osi epa ril a za 87 kron gotovine in za obleko v vrednosti 67 kron. Obsojena je bila na 13 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo pa oddala v prisilno delavnico.
gfpl^r -v ■ '
časi!" Za njim šla je Eleonora Kar-poviiii v črnem oblačilu z žalovalnim
ovitkom, opotekajoča se, okrožena od soje družine; najzadej šel je Viktor v novej uniformi, z zibajočim se florom na mečevem ročaji. Nosilci so dejali rakvo na mrtvaški voz; garnizijski vojaki prižgali so svoje baklje, ki so začele pokati in kaditi se. Neka bera-eica, ki je slučajno prišla, začela se je glasno jokati, cerkveniki so zapeli, in najedenkrat začel je naletavati sneg vedno gosteje, "kakor bele muhe." Gospod Ratč je zaklical: "Z Bogom pojdimo!" In sprevod se je začel premikati. R«zen Ratčeve družine vdele-vdeležilo se je pogreba vseh pet lju-dij nek umirovljeni komunikacijski častnik v jako ponošenej suknji z redom svetega Stanislava, katerega si je bil najbrže kje le izposodil, pomočnik kvartalnega nadzornika, droben človek z mirnim obrazom in poželjivimi očmi, nekak starec v kamelotskem plašči, neizrečeno debel ribji trgovec v modrej kupčijskej suknji, ki je močim dišal po svojem blagu. Nenavzoč-nost krasnega spola (kajti nista se smeli k njemu prištevati dve teti Ele-onore Karpovne. sestri klobasarja, in nekaka grbasta devica z modrimi naočniki na modrem nosu). Nenavzoč-nost prijateljic in tovaršic me je s prva osupnila, pa malo pomislivši, iz-poznal sem hitro, da Suzana s svojim značajem in svojo odgojo ni mogla imeti tova*šic v tej sredi, v katerej je živela. V cerki se je zbralo precej ljudi, neznanih še več, kot znanih, kar se je videlo na izrazu njih obrazov. Opevanje trajalo je dolgo. Čudil sem se. da se je Rate vedno prekrižaval kakor da bi bil pravoslavne vere.
Dalje prihodnjič.
tilflTHB
iad 30 let %€> obnašal Dr. RICHTERjEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expelier
kot najboljši lek zoper
EEUMATIZEM, P0Z0STNIC0, PODAGEO itčL
in. razne renmatične ncjprilike.
SAnO; 23d. In 60ct. v v»eb tek»mak aH prt
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street, Now York-
S*
S* p
S* i*
Is
K
S!
V
s*
u
M
it
w
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA A
NA PRODAJ.
Dobro črno In belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vloo 50 centov
galona. Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo.
Drožnik od $2.25 do $2.75 galona.
Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
Štefan Jakše,
P. O. Box 77, £ i Crockett, Contra Costa Co,, Cal.^
JOHN KRACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
«* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, Tli., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
517 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bo] ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu narazpol2go dobro urejeno kegliSče in Igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se p :poroča	^
L. Mohor Mladič, 617 Lo. Center Ave., Chicago, 111.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Edina
slovenska unijska brivnica
ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnici so vedno trije brivci. Rojaki, toraj "svoji k svojim"!
JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Cleveland, Ohio.
(13-6—13-9 tor čet sob)
»icuarje najceneje ku p- pri F. SAKSERJ.U
1(.»reenwicb S»
Cuy. Phone Cent. 1619	Bell Phone: South 143
THE STANDARD BREWING CO.
izdeluje najboljšo vrsto pive.
137 Train St.
Cleveland, O.

J Velika zaloga vina in žganja |
Matija Grille t
- ■ |
Prodaja belo vino po 70c gallon ,, s'r'io ., „ 4<»e ( I>ro/;;ik 4 ji^Ili.no, y,n.......Si 1.00
( Prin-xoc I-steklenic za. «1±0<> T all4^.uj. (sodček) za........$1(5.00 |
Za obilno naročilo sc pr'porcCa ti
TK^ifsL Gsnll, 1
134S St. Clair St.	CLEVELAND, O. $
Slovensko=Hrvatsko zdravišče.
334 W. 29th St., New York.
Na tisoče ljudi boluje na obistih (ledicab) pa o tej bolezni prav nič neznajo. Slabe in bolne obisti so uzrok najrazlič-> nijših bolezni in noben organ človeškega telesa nima to-, ,	liko in tako napornega dela kako ravno obisti, zato je
treba da se posebno na nje pazi. Da ste na obistih bolni spoznate najlažie ako pusute svoje vode skroz 24 ur u časi ali steklenici stati in če najdete na dnu usedefe podoben grisu ali ako je Vaša voda maglena in dimasta — je to znak Vaše bolezni na obistih in Vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, potem za vrtoglavico, slabo pro-bavo, nervoznost, uzburjenost, reumatizem, za vse kožne bolezni, proti slabosti m hujšanju itd. so Dr. THOMPSONA zdravila za obisti in jetra najboljše sredstvo in da se vsak o njih dobroti prepričati more: Pišite na Slovensko-Hrvatsko zdravišče
Dr. %J. E. THOMPSON
334 w. 29th St. = = = = NEW YORK.
da vam pošlje jedno steklenico brezplačno za poskušajo in priložite v pismo samo znamke (marke) za poštnino.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naznanjam eenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo
NARODNO GOSTILNO
(National Saloon) na št. 306 Pine St., Hibhing. Minn.
Ob jednern zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji.
Poleg gostilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jaiko zmernimi cenami.
Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Na rodne j gostilni".
A. M. GERZIN, lastnik, 306 Pine St.,	Hibbing, Minn.
Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakserja v New Yorku.	(3-6—3-8 v d)
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yerkom in Antwerpenom
4- * * * Philadelphijo in Antwerpenom
POZOR!
+
Cenjenim rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjam, da bodem otvoril koncem meseca junija t. 1. svoj dobro urejeni
SALOON
ped imenom "Raths-Keller" na St Clair Street št. 1750, kjer bodem točil vedno sveže Leisyjevo uležano pivo, kakor tudi importirano. Poleg tega dobiti bode pri meni dobra whiskey ter fine smotke. Postrežba bode točna in solidna.
Za obilen obisk se priporoča rojakom
GEORGE TRAVNIKAR,
1750 St. Clair Street, Cleveland, Ohio.
(8-15-20-2G—G)
ZASTONJ I
Sla se naši občeznani
"Jersey električni pasovi*
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedai še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega za< stonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re* elne tvrake. Zn pas nam nI treba alčesar po-iiljati, ker to je darilo.
Kedar- zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nasiti denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi " lersev električnega pasa" ozdravljeni.	flP
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Va5 električni pas je toraj vse učmii, kar «tt mi obljubili, in še več, pas me je izneva zopet pomladil. F^an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •cdaj zopet popolnoma, zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrezite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter
Eidenite zraven znamko za odgovor — pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite i
Jersey Specialty Co., 125 Cedar St.,	New Yoric. V
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VABERLAND dva*ijakal2|0a ton, KROONLAND............12760 iod
ZEELANO..............11905 ton, i FfNNLAND..............127GO m
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobrt hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antvverpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz; ali v Avstri Joj na Kranjsko, Štajersko, koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
I* NEW YORKa cdpljujejo pamiki vsako soboto od 10:30 uri dopo-ludne od^pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz PHILADEL* PHlJt, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ah kupovanja vožniih listkov se je obrniti na:
Compagnie Generale Transailantique,
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE. PARIZA. ŠVJCE, INOMOSiA iN UlriUANb
"La Lorraine" ns Ova v»aka........ .... , 12.000 ton	25,000 kom kln moči
"LaSavote" " "	..... _ .....12,000	''	25,000	"
"La Tour^-ine" ** u " ...........10.000	"	l2,a»J
"L'Aqjitaine:'	- ................10;000	16,000
*-'La Bietagne"............................... 8,000	'	9,000 *
"La Chan.pagne'*.................... .. ... 8,000	•	0Tu0C:
MLa Gascogne"....... ................... _ 8,000	9000
POŠTM PARNIKI SO-
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
9ara9cJ odplgfejo od sedaj napiej vedno ob £etrtk% ob 10. uri dopoludoe iz pristati •aiSčs ^t. 42 Nortli Rne?, ob Mortoi« St.. New York-
La Bretagne •LA LORRAINE La Gascosrne *LA SAVOIE La Bretafrne
21. junija 1903 *L,A LORRAINE 29. junija 1905. *LA TOURAINE 6. julija 1905. La Gascogne 13. julija 1905. La P. re kune 20. julija 1905. *LA SAVOIE
27. juli.ia	1005.
3. av-usta	1905.
10. avgusta	l!>05.
17. a%'gusta	1905.
24. avs.	1905.
P&rmk& 1 svesdo z«znAmo<*m uu&jo po dva rijak*.
4
USTANOVLJENO LETA 1893.
^m saks£#
V	GLAVNA PISARNA:	" J
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
» Sedaj pošljem L
100 kron za 'I $20.45

Podružnica s
1778 St. Giair St., Cleveland, 0.
•	I ,1,
ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. A* A*
.V
Pošilja denarje v star?
- domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke Prodt?ja
-po izvirnih c e iui h.
VSAK SL0VENE0 naJb°lje stori, ako se obrne na me, ker New York _	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 37P5 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem


Vsakdo naj pazi na hišno številko IOO !
FRANK
109 GREENWICH ST., NEW YORK.
SAKSER,
1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
-Vv.

¥
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico aa Dunaja.
r
p
L
iitr-	■. . .. - ,

Nesrecnica.
POVEST.
*
(Dalje.)
XXIV.
Oh. počilo jvj je srce! pretrgala se je jedna onih srčnih mrežic, vi v/.e veste, onih srčnih mrežic! rekel je fro-spu«I Ratč. ko je zaprl duri. — Kaka nesreča! Še včeraj zvečer nisi ničesar zapazil, a najedenkrat, kakor bi trenil! krah! y>očilo je! in bila je mrtva! Tu je res. kakor se pravi: "lieute roth m o rpen l«..lt!'" V istini kaj tacejra se je moralo tmli pričakovati; jaz sem tudi vedno pričakoval, meni je v Tambovi polkoviuk zdravnik Galim-bovski. Vikentij Kazimirovič. Vi ste p»»tovo euli <• njem, bil je odličen prakiik. specialist.
Danes čujem v prvič to ime, opomnil sem.
Xo, saj je vse jedno; tako je nadaljeval gospod Rate, s prva s tihim glasom. ]'tttem pa vedno glasneje in glasneje, in k mojemu velikemu začudenju 7. n očnim nemškim naglasom j on mi je vedno pravi!: '' E j ! Ivan, Demjani«'-! t-.j! drairi moj. čuvajte se!j Vaša pastorka ima organično napakOj v srci — livpertrophia cordialis! Daj bode le kaj. pa bode nesreča. Silnih) utisov naj se najbolj čuva! Vplivati! je treba na njen um. A prosim vas ali je to mogoče pri mladi deklici ? II. | . . h. . ha.
Gospod Ratč bi se bil skoro zasme--	-	I
jal po svojci navadi, pa o pravem času se je premagal in premenil začeti zvok.
To je iroviiril Ratč po vsem tem, kar sem v/p izvedel o njem! .Tnz sem štel v svojo dolžnost, povprašati ga ali je bil poklican doktor.
Gospod Ratč je poskočil nejevoljen.
To se ve. da je bil. Poklicali smo dva. pa bilo je vže \st» končano — ab-gemacht. Tu jiomislite. oba sta rekla, da jej je počilo sr«p ! prav kakor bi! se bila zp.vorila. Predlagala sta razparan je trupla, pa jaz ... vi si to, lahko mislite, nisem dovolil.
A ju tin bode pogreb? vprašal sem
Da. jutri pokopljemo našo crolobi-co ! 17. hiše bode Š<-1 sprevod baš ob je-dnaj-tih. o<l t odi v cerkev svetega Xi-kolaja na Kurjih nogah. Kaj ne? Kako so Čudna imena v naših ruskih mestih. Potem pa na poslednji pokoj v mater hladno zemljo! Ali vi žalujete? Mi še nismo dolgo znani, pa predrznem se reči. prijaznost vašega značaja in vzvišenost vaših čuvstev.
•Taz st-m hitro prikimal z glavo.
^ Da. da. vzdilmi! je jrospod Ratč — To ... it 1 jo. ' V or se pravi strela 17 j;lsnegn n.-b:?: Kin Blitz aus heite-rem Himmel!
i ni.»sar naroČila Suzana, P1'* ~ s?nr:.;<i in ničesar zapustila |
1 •■'■■v 1 -«-sar! Xe. kolikor bi v oči vr-.li; Xiti jcilm-pa kos«-a papirja Ti 1'ojnisl 1 e k-o mcue poklieali k njej ko so n e prebudili, pomislite bila je! vže mrtva ! Kako t.- ko je bilo to me-| ni. nam vsem napravila je veliko žalost! Aleksander Davidovič bode go-1 tovo tudi žaloval, ko izve. Pravijo da' ga ni več v Moskvi.
R< - je bil odpotoval za nekaj dni ! rekel sem.
Viktor Ivanič se pritožuje, da tako dolgo ne pripravijo sanij. pretrgala j mi je besedo priŠedša dekla, ravno ti-, sta. katero sem videl v predsobi. Xjenj zaspani obraz me je osupnil s to surovo predrznostjo, katero opazujemo pn služabnikih, ki vedo, da je gospo-1 da zavisna o njih. ter se jih ne upa' niti karati, niti kaznovati.
Brž. brž. odgovoril je hitro Tvan' TVmjanič. — Eleonora Karpovna! Leonore! Lem-hen! pojdite sem!
7.n durmi zaslišijo se težki koraki in ta trenutek razl.-že se Viktorjev poved iijoč tri a s; "Kaj je, <]a mi ne
pripravijo konj? ali hočem peš iti na policijo ?
Piv. brž. Z2jecl jal je z nova Ivan Demjanič. — Eleonora Karpovna pridite semkaj!
Aber. Ivan Demjanič, zaslišal se je njen tri -— rdi babe keine Toilette gemacht!
Sraeht niehts! Komm herein!
kleonora Karpovna. prišla je. dr-zoč y. dvema 1 »rstoma mali robec Okrog golega vrata. Imela je zelo izrezano jut rajno obleko, vi as še ni bila utcimiln poči sati. Tvan Demianie skočil je hitro k njej.
Slišite. Viktor ho'P kome. rekel fe I hitro kažoe spMm zdrj v okno. zdaj v duri. T r'' t e hitro kaj je tre-| ha! Der Kerl sehreit so.
Der Hktor sehreit immer. Tvan j Denjnnič. Sie \riessen wohl. odgovorila je Eleonora Karjtovna ; — jazi sem vže sama rekla kočij«2n; pa ta se je iz*nislil koj.fem dati ovsa. Lejte kaka nesreča se je najedenkrat pripetila. rekla je ohrimši se k meni: — in kdo j.- to moird pričakovati od Suzano Ivanovne?
Jaz sem to vedno pričakoval prav vedno! zakričal je Ratč in visoko po-vzdignil roki. pri čemer se mu je raz-tesrnila po sredi buharska jx>nočna suknja, in pokazala se je neka spodnja obleka iz gamsove kože z mednimi zaponkami na pasu, za ktera pa imena ne vem. Srce jej je počilo, tiste kožice! bypetrophija.
T>a, tako je. pritrdila je za njim E-leonora Karpovna, hypo. meni je tako hudo, da še povedati ne morem kako. In njen i surovi ob raz" se je malo spremenil, obrri so se povzdignile, in zadobila podobo triogelnika, ter maj-
hna solzica pritekla je po okroglem z raznimi barvami namazanem obrazu. Skoda da tak mlad človek, kateri bi bil mogel živeti in vživati vse, ja vse. In najedenkrat tako obupanje!
Xa gut. gut, geli alte! pretrgal jej je besedo gospod Ratč.
Geh' sclion, geh sehon, zagodrnjala je Eleonora Karpovna, in šla je ven vedno je še s prstoma držala robec,
■	in tekle so jej solze.
Jaz sem šel za njo. V predsobi stal
■	je Viktor v dijaškej suknji z bobro-j ' vim ovratnikom in s postrani pokrito J
kapo. On me je jedva pogledal črez ' rame, in podrgnil je z roko po svojem vratniku, a ni me pozdravil, za kar . sem mu bil v srcu jako hvaležen.
Odšel sem k Fustovu.
XXV.
! Fustov vsedel je v kotu svoje sobe, ! povešal je glavo, in držal je roki kri-jžera. Prijel ga je krč, oziral se je krog| . s počasnim začudenjem, kakor človek j ki se je ravnokar probudil iz trdnega .! spanja. Povedal sem mu, da sem bil pri Ratču. kaj je govoril starec, kaj njegova žena, in kak utis sta napravila j;ime. izjavil sem mu svoje mnenje j Ida si je nesrečna deva sama vzela življenje. Fustov me je poslušal, a ni| premenil obraza, in gledal je z ravnoj istim začudenjem krog sebe.
■	Ali si jo videl, vprašal je nazadnje
Da videl sem jo.
V rakvi ?
Fustov je namreč še vedno dvomil j da je umrla Suzana, j Da, v rakvi
! Fustov je nekaj potov pogledal po sobi. potem je pa povesil oči, in drgnil si roki.
Ali te zebe? vprašal sem ga.
Da. dragi moj, zebe me, odgovoril je počasi in prenehajoč, ter topo poli ima 1 7. glavo.
Začel sem mu dokazovati, da se je Suzana vsekako otrovala, ali so jej pa drugi zavdali, da se to ne srne tako pustiti.
Kaj se more tu storiti? rekel je po-Ičami in Široko odpirajoč usta. Se huj-! še bi bilo. če oblasti zvedo. Pokopati !bi jo ne pustili. Pustiti mora se tako Ta sicer priprosta misel meni ni prišla v glavo. Praktični um se še ni j bil izneveril mojemu prijatelju.
Kdaj jo pokopljejo? nadaljeval
je-
Ju tri.
Ali ti pojdeš?
Da.
Xa dom. ali naravnost v cerkev.
X;> dom. cerkev in pokopališče.
A jaz ne pojdem. ne morem, ne morem. jecljal je Fustov, in posilil se mu j«- jok. Tudi zjutraj je ravno pri besedah jokati začel. Jaz sem to vže večkrat opazil pri plačočih; kakor bi ravno kaka določena, večidel prav ne pomenljiva beseda zamogla odpreti v "loveku vir solza, pretresli ga. in vz-j buditi v njem čuvstvo žalosti o kom drug<>m ali o samem sebi. Še se vspo-i: injam. da neka kmetica, pripoveda-joč pri obedu o nairlej smrti svoje hčere, ni mogla nadaljevati začetega ;! ripovedovanja. ko je izgovorila le-te I besede: Rekla sem jej: kaj ti je. Tek-I lla? A ona mi je odgovorila: Mamica:
kie ji- sol. kje je sol . . . sool. Beseda . . i j soljo je pot Ha. Mene ravno tako, ka-|
ikor zjutraj niso ganile Fustovljeve solze. Jaz nisem mogel razumeti, kako da 011 ni vprašal, ali je Suzana kaj zapustila zanj? Sploh njuna ljubezen bila je za mene zagonetka, in je tudi 1 ostala zagonetka.
Ko je bil jokal kakih deset minut ustal je Fustov ter lejrel na divan ir
1	t	t	~
j obrnil se v zid. Jaz sem še malo časa I čakal, videč pa, da se nič ne gane in j ničesar ne odgovori na moja vprašanja. sklenil sem se oddaljiti. Morda , sem ira dolžil po krivem, pa zdelo se mi je da je zaspal. Sicer pa to še ni dokazovalo, da ne bi bil čutil britko-, sti. sntno njesrova narava bila je taka ila ni mogla prenašati žalostnih občutkov. Njegova narava bila je pre-normalna.
XXVI.
Drugi dan. točno ob jednajstili bil. I sem vže na mestu. Xaletoval je tenekj dež iz nizkega ohaka, mraz je bil velik, pripi-avljalo se je južno vlažno vreme, vlekel je oster, neprijeten ve-j ter. Bilo je vreme, kakeršno imamo navadno o velikem postu, v kaker-j i snem se človek lahko prehladi. Dobil j sem Ra; a na stopnicah pred njegovo j sobo. V črnem fraku, v žalovalneni o-j j\itku in brez klobuka na glavi, se jej 1 i;i!;o vznemirjal, mahal je z rokama ! j'-"! 1"» stegnili, kričal zdaj v hišo! !.'"..i na cesto, kjer je stal mrtvaški -•oz z !■ lite mrtvaškim odrom, in dve j 'nv_ri ' i. pri katerih so stali štir-j '•• ■	i vojaki v žalobnib plaš-
'■iii črez svoje stare vojaške suknje in v žalobi ih klobukih, z zaspanimi
o.'-Tt?3, in vrtali 7, ročaji še ne prižganih 1	w	1
bake] j j»o rahlem snegu. Sivi vlasje so
se leno ovijali po rudečrim čelu gospoda Ratča. in glas. ta kovinski glas mu je vže odpovedal. "Jelkovih vej. jelkovih vej! semkaj! jelkovih vej! semkaj!" kričal je; "takoj prineso rakvo! Brž jelkovih vej!" vzkliknil je še jedenkrat, in tekel je v hišo. Pokazalo se je da sem vzlic moje natančnosti skoro zamudi!; gospodu Ratču zdelo se je potrebno hiteti. Božja služba je bila vže po konci. Duhovnika katerih starejši je imel duhovsko kapo, mlajši je bil skrbno razčesan prikazala sta se s cerkovniki na vnanjih stopnicah hiše. Kmalu se je prikazala rakva, nesli so jo kočijaž, dva hlapca in vodovoz. Gospod Ratč šel je zadej držoč prste na rakvinem pokrovu in vedno ponavljajoč: "lepočasi, le po-