#         Vsako leto, èe je le mo`no, se odpravim na velike pohode po Alpah, in tokrat sem se z mojim vodnikom po Alpah nad Huezom dogovoril za sreèanje v Švici, v Rose- landu. Koliko kilome- trov sva napravila v dveh tednih — prenoèujoè po koèah — sem pozabil, toda tok mojih misli je še vedno pred mojimi oèmi in to v zapiskih, ki sem jih napravil zveèer ob koncu vsake izmed etap. V njih je èutiti strah, ki je le`al nad Evropo pet let po vojni: neka druga vojna je blizu, èe neèesa ne storimo. Nemèija ne bo njen vzrok, ampak stavni vlo`ek zanjo. Treba je prepreèiti, da bi to bila in da bi — nasprotno — postala izho- dišèe za nekakšno vez. Trenutno bi le Fran- cija lahko dala iniciativo. Kaj bi lahko pove- zalo, preden bo prepozno, Francijo in Nem- èijo? Kako `e od danes dalje uveljaviti skupni interes obeh dr`av? Takšna so bila vprašanja, ki sem si jih v zbranosti neprestano zastav- ljal med hojo v tišini. Ko sem se v prvih dneh aprila vrnil v Pariz, še nisem imel povsem pri- pravljenega odgovora, ampak zgolj poroèi- lo, polno najrazliènejših razlogov za delovanje, in `e tako jasno usmeritev, da je bil zame èas negotovosti `e mimo. Preostalo je le še izbrati naèin in najti prilo`nost. Poroèilo je bilo na ne- kaj straneh, katere je te- daj prebralo le malo lju- di, kajti do akcije je priš- lo zelo hitro in je prehi- tela neko razèlenjevanje. Toda to razèlenjevanje, ki me je vodilo, je še danes koristno, da razumemo, zakaj so se stvari odvijale na takšen naèin. Ka`e, kako ozka je bila pot miru v svetovnih pers- pektivah in s kakšnimi omejenimi mo`nostmi smo razpolagali, da bi spremenili smer kazalcev, ki so bili nagnjeni tako blizu nevarnosti. @e v pr- vih stavkih je bilo slišati alarmni signal, na katerega smo danes v miru `iveèi Evropi pozabili, toda ki je pet let po kon- cu vojne pomenil nov strah za moške in ̀ enske: “Kakor koli obrnemo, v polo`aju današnjega sveta sreèujemo le zagate, pa naj gre za rastoèe sprejemanje vojne, o kateri se sodi, da je nei- zogibna, za nemško vprašanje, za nadaljeva- nje francoskega vzpona, za organiziranje Evro- pe, za sam prostor Francije v Evropi in v svetu.” “Vojna, o kateri se sodi, da je neizogib- na”: le s te`avo danes lahko ponazorimo to psihozo iz leta 1950, ki je dogodki niso po- trdili. Toda soobstoj dveh blokov je bil koèljiv in dialog med Vzhodom in Zahodom ni poz- nal drugega pravila kot silo. Preizkušnjo sled- njega se je ravnokar izkusilo v Berlinu, in sicer ,$ %    !   # Jean Monnet # # po letu blokade v prid Zahodnjakom. Ame- riški zraèni most je uporabil vsa fantastièna vojaška sredstva, ki so pripeljala do sovjetske popustitve maja 1949. Toda povsem jasno sta obstajali dve Nemèiji, vsaka vkljuèena v eno izmed strateških con. Adenauerjevo Nemèijo je šèitilo novoustanovljeno Atlantsko zavez- ništvo. Delalo se je tudi na tem, da bi se jo pritegnilo k aktivni udele`bi pri skupni obrambi. Do kod bodo šle reakcije Rusov, ki so od nedavnega imeli atomsko bombo? Tako zastavljeno vprašanje je pozivalo na tisoèe vse vplivnejših k odgovoru, ki se je zdel navidez pameten: “Pustimo Evropo zunaj teh kon- frontacij”. Toda nauk nevtralnosti ni niko- li izstopil iz meja intelektualne diskusije. Sam sem o tem razpravljal pri domaèem ognjiš- èu z Beuve-Méryjem,1 direktorjem dnevni- ka Le Monde, katerega globoko iskrenost sem spoštoval in ki je za vselej ostal moj prijatelj. “Odsotnost zahodnoevropskih dr`av pri véli- kih svetovnih odloèitvah,” sem mu dejal, “je ravno razlog za neravnote`je, pred katerim se vi mislite na ta naèin zavarovati. Nasprot- no, treba je, da aktivno prevzamemo naše me- sto pri ureditvi problemov, pri katerih je Za- hod v celoti udele`en.” Kakor koli, nemir je vladal med ljudmi in videl sem — ne brez stra- hu — da se v Evropi razvija, da ne omenjam drugih mest napetosti v svetu, podnebje “hladne vojne”. Najstrašnejšo nevarnost v mojih oèeh niso pomenile toliko èloveške ambicije ali kopi- èenje oro`ja, ampak psihološki nered posebne narave pri voditeljih in ljudstvih; nered, ki je klical po posebnih zdravilih, ki so sama psi- hološke narave: “Duhovi se razèišèujejo ob preprostem in nevarnem cilju: hladni vojni. Vsi predlogi, vsa dejanja se v javnem mnenju interpretirajo kot prispevek k hladni vojni.” “Hladna vojna, katere temeljni cilj je do- seèi nasprotnikovo popušèanje, je prva faza resniène vojne.” “Ta perspektiva ustvarja pri voditeljih to- gost v mišljenju, ki je znaèilna za zasledovanje nekega edinstvenega cilja. Iskanje rešitev za te`ave izgine. Ta togost v mišljenju, objek- tivno, na eni in drugi strani neizogibno pri- vede do šoka, ki je v nujni logiki te perspek- tive. Iz tega šoka bo izšla vojna.” “Dejansko, mi smo `e v vojni.” To vojno, ki je bila v duhovih, je bilo treba izboriti z oro`jem domišljije. Spomnil sem se Rooseveltove formule, ki je tako presenetila nje- gove sodr`avljane: “Nièesar drugega se nimamo bati kot strahu samega.” Leta 1950 je ta strah pov- zroèal ohromljenost in ta se je imenovala usod- nost. Nujno je bilo prebuditi gibanje: “Treba je spremeniti tok dogodkov in zato je treba spremeniti mišljenje ljudi. Besede ne zadošèajo veè. Samo takojšnja akcija, ki za- deva bistveno toèko, lahko spremeni sedanje statièno stanje. Potrebna je poglobljena, re- snièna, takojšnja in dramatièna akcija, ki bo spremenila stvari in napravila realne upe, v katere ljudje na tej toèki ne verjamejo veè.” V Evropi se je tveganje še vedno imeno- valo Nemèija in tokrat ne zaradi njene lastne iniciative, ampak zaradi voditeljev drugih sil, ki sta jo videli kot vlo`ek v igri. Ame- rièani, sem razmišljal, bodo skušali integri- rati novo zvezno republiko v zahodni poli- tièni in vojaški sistem, Rusi pa se bodo temu z vsemi sredstvi upirali. V Franciji bo prišlo do poglobitve njenih lastnih kompleksov. Kar zadeva Nemèijo, je bilo treba ustvari- ti pozitivni šok: “Nemški polo`aj naglo postaja rakova rana za mir v bli`nji prihodnosti, za Francijo pa takoj, èe se njegov razvoj ne bo usmeril, kar zadeva Nemce, k upanju in sodelovanju s svo- bodnimi narodi. /…/ Ni treba iskati rešitve nemškega problema na temelju aktualnih da- nosti. S preoblikovanjem je te danosti treba spremeniti.” Nedvomno sem se v tistem trenutku ob tem doloèenem problemu zavedal pomem-          # bnih mo`nosti, ki jih je skrivala metoda de- lovanja, ki mi je bila blizu `e dlje èasa in ki sem jo empirièno uporabljal za rešitev mno- gih te`av vseh vrst. Razumel sem, da je po- gosto nesmiselno lotiti se te`av, ki ne obstajajo kot take same na sebi, ampak so rezultat oko- lišèin. Le prek preoblikovanja okolišèin se lah- ko reši polo`aj, katerega vzrok ali povod te so. Namesto da bi trošil svoje sile za to, kar se je upiralo rešitvi, sem se navadil iskati to, ki je v okolju ustvarjalo ustalitev, in ga skušal spremeniti. Vèasih je bilo to nekaj povsem drugotnega znaèaja, pogosto pa psihološko ozraèje. K nemškemu vprašanju, tako kom- pleksnemu in obse`nemu kot je bilo, bi go- tovo lahko bilo mo`no pristopiti na ta naèin.         William Blake, 11. ilustracija h knjigi America: A Prophecy , barvna jedkanica, London, 1793 (odtis 1795), knji`nica Pierpont Morgan, New York. # # Rešeno namreè ne bo tako dolgo, dokler bodo trajali pogoji, ki so napravljali negotovo in vznemirljivo usodo Nemcev za njihove so- sede in za njih same. Vsaka rešitev je zato naj- prej terjala spremenitev teh pogojev. To pome- ni, za Nemce konec poni`evanja zaradi na- šega nadzora brez konca in kraja, za Francoze konec strahu pred povsem nenadzorovano Nemèijo. Ta dva dejavnika seveda v sebi nista povzemala vse svetovne zgodovine, toda zadošèala sta za blokiranje konstruktivnega evropskega razvoja. Stvari so bile zamotane, potegniti je bilo treba nit, ki bi razvezala nekaj vozlov in po- stopoma bi bilo preostalo urejeno. Kaj bi lah- ko bilo nit v zapletenem polo`aju francosko- nemških odnosov? Zdelo se je, kot da je pre- nesel pora`enec svoje komplekse na zmago- valca: obèutek inferiornosti se je vraèal v Fran- cijo, kot da bi zaèeli razumeti niènost posku- sov omejevanja nemškega dinamizma. “Nadaljevanje francoskega vzpona se bo ustavilo, èe vprašanje nemške industrijske produkcije in zmo`nosti konkurenènosti ne bo hitro urejeno.” “Osnovo za superiornost, ki so jo franco- ski industrijalci tradicionalno priznavali Nem- èiji, predstavlja proizvodnja jekla po ceni, s katero Francija ne more konkurirati. Od tod sklepajo, da je zato vsa francoska produkcija ohromljena.” “Nemèija `e zahteva dvig proizvodnje z enajstih na štirinajst milijonov ton. Mi bomo to zavrnili, toda Amerièani bodo vztrajali. Na- zadnje si bomo ustvarili nekaj rezerv, a ven- darle bomo popustili. Hkrati francoska proi- zvodnja ostaja na enaki ravni ali celo pada.” “Zadošèa omeniti le ta dejstva, ne da bi bilo treba obširno opisati posledice: Nemèija v ekspanziji, nemški izvozni dumping, zah- teva po zašèiti francoske industrije, prekinitev liberalizacije menjave, ponovno oblikovanje predvojnih kartelov, mo`na usmeritev nemške ekspanzije proti Vzhodu kot uvod k politiè- nim dogovorom, vnovièen padec Francije v kolesje omejene in zašèitene proizvodnje.” Na mestu, ki sem ga zasedal, sem jasno vi- del prva znamenja tega francoskega umika. Dnevi odloèitve za mednarodni polo`aj so se bli`ali. 10. maja bi se moral Robert Schu- man2 v Londonu sreèati s kolegoma Ernestom Bevinom3 in Deanom Achesonom,4 da bi se razpravljalo o nemški prihodnosti in o dvi- gu plafona, doloèenega za njeno proizvod- njo. Francoski minister ni razpolagal z nika- kršnim konstruktivnim predlogom, èeprav je veliko iskal v sebi in spraševal okoli sebe. Sam sem zaèel stvari videti jasno: akcijo bi bilo treba izvesti tam, kjer je bil nesporazum najbolj otipljiv, tam, kjer so se kopièile znova pretekle napake. Èe bi lahko pri nas odpravili strah pred nemško industrijsko dominacijo, bi bila odstranjena najveèja ovira za povezo- vanje v Evropi. Predlog, ki bi postavil fran- cosko industrijo na enako izhodišèno polje, kot ga je imela nemška industrija, pri èemer bi se slednjo osvobodilo vseh diskriminacij, izhajajoèih iz poraza, bi ustvaril gospodarske in politiène pogoje za nujno potrebno zavez- ništvo v Evropi. Še veè, lahko bi pomenil kvas za evropsko enotnost. Povsem spontano sem se spomnil naèrtov, o katerih sem leta 1943 razpravljal z Etiennom Hirschom in z Renéjem Mayerjem. Te naèrte, ki so bili èisti intelektualni konstrukti, zapi- sani na vojni zemljevid, kjer je bilo treba za- èrtati nove meje, sem znova odkril ali bolje, jih ponovno ustvaril, upoštevajoè nujnosti tre- nutka. Toda postaviti jih na nov politièni zem- ljevid Evrope po ponovni vzpostavitvi miru je bilo nekaj èisto drugega. Bi se lahko po- stavilo pod vprašaj, èeprav le deloma, komaj pridobljeno nemško suverenost, potem ko so se zavezniki zaporedoma odpovedali razko- sanju ozemlja, ki so ga zasedali, v številne dr- `avice kot tudi temu, da bi se od njega kar koli odtrgalo, niti Posarja, in ko so se ti pripravljali na to, da odstopijo od preproste          # internacionalizacije virov v Porurju? Dejansko so te ambicije, ki so bile predvsem ambici- je francoske politike, morale prinesti razoèa- ranje, saj so temeljile na pravu zmagovalca in na trenutni superiornosti, pojmih iz drugih èasov, ki danes na sreèo niso veè nekaj samou- mevnega. Toda èe bi se lotili vprašanja suve- renosti brez navzoènosti duha povraèila ali dominacije, èe bi nasprotno zmagovalci in po- ra`enci soglašali, da bi skupno razpolagali z delom njihovega skupnega bogastva, kakšna moèna vez bi bila torej med njimi, kakšna pot bi bila široko odprta za nove zdru`itve in kak- šen zgled bi bil dan ostalim evropskim na- rodom! Skupno bogastvo so bile v prvi vrsti tone premoga in jekla, katerega sta si Francija in Nemèija neenako, toda na dopolnjujoè na- èin delili v naravnih bazenih v geografskem trikotniku, ki so ga zgodovinske meje umetno raztrgale. Te nakljuène meje so postale v in- dustrijski dobi, katere rojstvo je sovpadalo s tem nacionalistiènih naukov, ovire za menjavo, potem pa bojne èrte. Vsak izmed obeh narodov se ne bi veè èutil varnega, èe ne bi posedoval sam vseh teh virov, se pra- vi vsega ozemlja. Rivalstvo se je odra`alo v vojni, ki je uredila problem le za doloèen èas — za èas, v katerem se je pripravilo povraèi- lo. Toda premog in jeklo sta bila hkrati kljuè za gospodarsko moè ter za arzenal, kjer se je kovalo vojno oro`je. Ta dvojna moè jima je dajala torej imeniten simbolièen pomen, ki smo ga pozabili, enak temu, ki ga ima danes jedrska energija. Povezati ju prek meja bi pomenilo odvzeti jima njun zlonosen presti` in ju nasprotno spremeniti v sredstvo za mir. Ob koncu razmišljanja sem bil sam do- volj preprièan, kar mi je dalo gotovost, da bom preprièljiv. Toda za koga in ob katerem trenutku? Glede zadnjega se mi je zdel sesta- nek 10. maja v Londonu prilo`nost, ki bi jo bilo treba izrabiti. Vendarle se mi takšen se- stanek ni zdel pravi kraj za predlog, o kate- rem sem razmišljal in ki bi nasprotno moral odvzeti bistvo sestankom treh okupacijskih sil. Da bi se doseglo ta rezultat, je bilo tre- ba prej pretvoriti francosko-nemški problem v evropski problem. “Toda, v sedanjem tre- nutku,” sem zapisal, “se Evropa lahko rodi le iz Francije. Samo Francija lahko govori in deluje.” To je bilo v mojih oèeh enostavno razvidno dejstvo in ne razglasitev zgodovin- skega privilegija. “Èe Francija zdaj ne govori in ne deluje, kaj se bo zgodilo? Okoli Zdru- `enih dr`av se bo ustvarilo zdru`enje, ki bo z moènejšo silo vodilo hladno vojno. Razlog je bil razviden, saj so se evropske dr`ave bale in iskale pomoè. Anglija se bo vse bolj prib- li`evala Zdru`enim dr`avam, Nemèija se bo hitro razvijala, ne bomo mogli prepreèiti nje- ne oboro`itve. Francija se bo vrnila k nekda- njemu malthusanizmu in takšen razvoj bo nujno pripeljal k njenemu zatonu.” Nisem si še zastavljal vprašanja, kdo bi go- voril v imenu Francije in v kakšnih okoliš- èinah. Pomembno je bilo najprej natanèno vedeti, kaj bi radi povedali. Predlagati, da bi se postavilo premog in jeklo veè dr`av pod skupno suverenost, je bil preprost koncept. Treba bi bilo priti do naprave in tu se nisem mogel sklicevati na svoje izkušnje — razen da sem zavrnil sisteme, katerih neuèinkovitost sem lahko presodil, tj. mednarodnih organiz- mov za sodelovanje brez moèi za odloèanje. Toda kakšno obliko bi imela ta oblast za skup- no odloèanje Francije in Nemèije, oblast, za katero zgodovina ni nudila nobenega modela? Tega še nisem videl, potreboval sem nasvet. Istoèasno pa sem hotel zadevo ohraniti taj- no tako dolgo, kolikor je bilo mo`no. Toda nakljuèje je pripeljalo do moje pisarne na ulici Martignac mladega profesorja prava, ki ga še nisem poznal in s katerim sva, èe se ne mo- tim, razpravljala o zakonodaji proti trustom, katere okrepitev se mi je v Franciji zdela nuj- na. Paul Reuter je bil miren in trden mo`en z vzhoda Francije, njegova briljantna dialek-         #" #         tika se je lotevala konkretnih pravnih in po- litiènih problemov in jih postavljala na nji- hovo mesto. Pouèeval je teorijo v Aixu in pri- hajal v Pariz urejat te`ave na Quai d‘Orsay, pri katerem je bil eden od treh pravnikov. Hitro sem opazil, da so odnosi med Francijo in Nemèijo zanj pomenili hkrati osebno in profesionalno skrb: ali bo mednarodno pravo lahko omogoèilo izginotje konfliktov, katerih najbolj stalne ̀ rtve so bili prebivalci ob mejah. Predstavil sem mu nekatere od mojih idej, ki jih je sprejel s takšnim razumevanjem in navdušenjem, da sem se z njim dogovoril za nov sestanek za naslednjo soboto, tj. 15. aprila. Tistega dne sem mu podal bistveno iz mo- jega projekta o zdru`enju premoga in jekla ter ga prosil, naj do naslednjega dne razmi- sli o obliki organizma, ki bi vodil to skup- no lastnino. V nedeljo sva se s Hirschem sre- èala v Montfort-l´Amauryju. Tam smo tega dne izdelali prvo verzijo tega, kar bi 9. maja moralo biti francoski predlog. Po petindvaj- setih letih ne bi znal natanèno doloèiti, kak- šen je bil prispevek katerega izmed nas treh pri tem besedilu, ki ga je zapisala moja zvesta tajnica gospa Miguez. Lahko le reèem, da se brez Hirscha in Reuterja ne bi doseglo takoj dodelane oblike, ki je iz njega napravila pravi izvirni dokument za Skupnost. Sam sem jasno videl cilj, onadva pa sta mi omogoèila, da se ga je doseglo s pomoèjo ureditve gospodarstva in institucij, za katere sta si v nekaj trenut- kih zamislila nove oblike evropske razse`nosti. “Svetovnega miru se ne bo ohranilo brez ustvarjalnih prizadevanj po meri nevarnosti, ki ga ogro`ajo. Prispevek, ki ga organizira- na in `iva Evropa lahko doprinese k civiliza- ciji, je nujen za vzdr`evanje miroljubnih raz- merij.” Ta uvod se bo ohranil v vseh slede- èih verzijah. Kar zadeva ostalo, bo v prihod- njih dneh veliko razlièic, katerih eksegeza bi pokazala napredovanje našega razglabljanja. Toda `e vse je omenjeno: “Evropo se mora organizirati na federalni osnovi. Francosko- nemška zveza je njen bistveni element in fran- coska vlada je pripravljena podvzeti /…/ Na- kopièene ovire onemogoèajo takojšnjo ure- snièitev tega tesnega zdru`enja, ki ga franco- ska vlada nakazuje kot cilj. Toda `e odslej mora biti postavitev skupnih osnov za gos- podarski razvoj prva stopnja francosko-nemš- ke zveze. Francoska vlada predlaga postavitev celotne francosko-nemške proizvodnje jekla in premoga pod skupno Mednarodno oblast, od- prto za udele`bo drugih evropskih dr`av. Njena naloga bo poenotenje osnovnih pogojev za proizvodnjo in tako omogoèanje postopne razširitve — na druga podroèja — uèinkovitega sodelovanja z miroljubnimi cilji.” Cilji in metoda Skupnosti so bili torej do- loèeni. Poznejše izboljšave zadevajo le stil in mehanizme. Kar me preseneèa ob ponovnem prebiranju tega besedila, je jasnost naèrta, ki je postal bolj dodelan v zadnji verziji: osrednja skrb je namenjena francosko-nemški zvezi. Èe se je ne bo doseglo takoj, je to zaradi “na- kopièenih ovir”. Treba je prièeti s “postavi- tvijo skupnih osnov za gospodarski razvoj”, najprej za premog in jeklo, potem za ostala podroèja. Brez dvoma sem doloèen trenutek menil, da bi bila prva stopnja k evropski fe- deraciji ta zveza dveh dr`av, in sicer le njiju dveh — in da bi se ostale pridru`ile kasneje. Konèno sem na izvirni verziji zveèer z roko dodal, da bo Oblast “odprta za udele`bo dru- gih evropskih dr`av”. Sprva to ni bila odlo- èilna toèka — in vedno se je treba vraèati k za- èetku stvari, da bi videli njihovo bistvo. O pristojnostih nove Oblasti so bile te- meljne usmeritve zaèrtane in to za dolgo èasa. Po Hirschevi zaslugi je bila konstrukcija jasno doloèena `e s prvim poskusom. Postaviti na skupno osnovo produkcijo in distribucijo dveh osnovnih proizvodov, zagotavljati njuno prodajo ob podobnih pogojih, omogoèiti ena- kopraven razvoj socialnih pogojev, zasledovati izboljšanje proizvodnje, “ti cilji predpostavlja- jo kompleksne institucije in obse`ne ukrepe.  ##         Treba bi bilo v obeh dr`avah izenaèiti gos- podarske pogoje nameravanih produkcij, in sicer kar zadeva davène dajatve, socialne ob- veznosti, transport. /…/ Doloèitev produkcij- skih kvot in institucija finanènih mehaniz- mov za sorazmerno porazdelitev obveznosti in za izenaèenje cen bosta obvezni, tako kot sklad za prilagoditveno pomoè.” Vélika po- glavja evropskih pogodb so bila odtlej odprta. Reuter je zasnoval institucionalni mehanizem: “Zgoraj doloèena bistvena naèela in obvez- nosti bodo predmet pogodbe, podpisane med dr`avama. Oblast, zadol`ena za funkcionira- nje vsega sistema, bo sestavljena na osnovi pa- ritetnega francosko-nemškega zastopstva, predsedovala ji bo osebnost, o kateri bosta soglasni obe strani.” Èe beseda še ni bila iz- govorjena, je bila to vendarle prva pravna potrditev naèela enakosti med Francijo in Nemèijo, odloèilni korak k upanja polni pri- hodnosti. Besedilo se je konèalo s temi nekaj vrsticami, ki povzemajo celoten namen: “Ta predlog ima bistven politièen pomen: od- preti v braniku nacionalnih suverenosti raz- poko, in sicer dovolj ozko, da bi se doseglo vse privolitve, in dovolj široko, da bi se spod- budilo dr`ave k enotnosti, ki je bila potrebna za mir.” Zakaj se ta stavek ne bo veè nahajal v ka- snejših verzijah, zakaj se bodo pojavili dru- gi in bodo potem ti prepustili prostor tem for- mulam, ki jih danes beremo v zgodovinskih knjigah, je skrivnost razmerja med obliko in bistvom besedila, ki smo ga dolgo pripravljali. Devet razlièic si bo sledilo med nedeljo, 16. aprilom, in soboto, 6. majem. Ne vem, èe je to malo ali veliko. V tej zadevi zame ni dru- gega pravila kot delati toliko, kot je treba — stokrat, èe je treba stokrat — da mi bo rezultat prinesel zadovoljstvo, ali devetkrat, kot v tem primeru. Petnajstkrat bodo prej rekli moji so- delavci, ki se bodo rade volje zadovoljili tudi z manj. V dokaz, pravijo, smo se obièajno vr- nili k prvi verziji, ki se je zdela najboljša. Toda kaj pomeni to “obraèunavanje” truda? Kako biti gotov, da je prva verzija najboljša, ne da bi jo primerjal s tem, o èemer se misli, da je še boljše? Kako bi bilo vse preprosto, èe bi intuicija ali nakljuèje vodila brez kakršnega koli boja k toèni formulaciji neke misli, ki je ne bi bilo treba iskati! A vsaj ta intuicija in to nakljuèje zahtevata, da bi se ju preve- rilo — in preverjanje je ponovno branje po noèi èilega spanca ali pa nov kritièen pogled. Ta novi pogled je bil Urijev, ki je v po- nedeljek zjutraj prebral tekst prejšnjega ve- èera. Odloèen sem bil vkljuèiti ga, toda le njega, v naš zaèetni projekt. Njegova domiš- ljija in èvrstost njegovega stila sta nam bili dragoceni. Prebral je besedilo s svojo pre- senetljivo zmo`nostjo zbranosti, ki se je odra`ala na potezah njegovega obraza, po- tem pa preprosto dejal: “Tole postavlja mno- go stvari na pravo mesto.” To je bilo tisto: ni šlo toliko za razrešitev problemov, ki so najpogosteje v samem redu narave, kot za to, da se jih postavi v racionalnejši in hu- manejši red ter se jih nato preobrne tako, da bodo slu`ili miru med narodi. K temu preobratu je blagodejno prispeval Uri. Pro- jekt je postal bolj strukturiran, institucio- nalni sistem se je okrepil: Mednarodna ob- last je postala skupna Visoka oblast. V èe- trti verziji je oznaèena za supranacionalno (nadnacionalno), toda ta beseda mi ni bila všeè in mi ni nikoli ugajala. Pomembna je bila funkcija, ki jo je vkljuèevala in ki se je nahajala precej bolje izra`ena v naslednji ver- ziji s stavkom: “Odloèitve Visoke Oblasti so pravnomoène v Franciji in Nemèiji ter v drugih dr`avah pristopnicah.” Takšna ob- last je dajala jamstvo in princip poti za priziv bo vpeljan, brez veèje doloèenosti. Potem ko je dal svoj peèat, ki je bil neprecenljiv v tej ustvarjalni fazi, je Reuter odšel v Aix, da bi nadaljeval s pouèevanjem. Komunicirala sva prek telefona in upal sem, da bo prišel in z nami sodeloval pri pripravi pogodbe. #& # Stvari so se obrnile drugaèe, ne da bi znal po- vedati zakaj. A za vedno velja, da je imel Paul Reuter vlogo pri utemeljitvi Visoke oblasti, in sicer kar zadeva besedo in stvar sámo. S svoje strani je dal Uri koherenco gospo- darskemu projektu in prek sledeèih si posku- sov pribli`anja ustvaril pojem skupnega trga, prostora brez carinskih ovir, brez diskrimi- nacije, toda urejen v skladu s splošnim inte- resom. Uvedel je idejo prehodnih doloèb. Ce- lota je nudila vtis moène organizacije in li- beralne finalnosti hkrati. Tu ni bilo nikakršnih nasprotij: “Postopoma se bodo tako izobli- kovali pogoji, ki bodo sami od sebe zagotav- ljali najracionalnejšo porazdelitev produkcije na najvišji ravni storilnosti.” V tehniènem snovanju nismo veè mogli iti dlje, saj nismo v skrivnost vpeljali nobenega strokovnjaka, vrh tega pa nas je preganjal èas. Bistveno se je nahajalo v zdaj predelanih sto štirih vrsti- cah, katerim se je v prihodnjih dneh doda- lo le minimalne spremembe, pravzaprav v teh petih vrsticah: “Prek zdru`itve osnovne proi- zvodnje in vzpostavitve nove Visoke Oblasti, ka- tere odloèitve bodo obvezovale Francijo, Nemèijo in dr`ave, ki se bodo pridru`ile, bo ta predlog udejanjil prve konkretne temelje evropske fede- racije, ki je nujno potrebna za ohranitev miru.” Zahteval sem, da se ta odstavek podèrta, saj je hkrati opisoval metodo, sredstva in cilj, ki so bili odslej nerazdru`ljivi. Zadnja beseda je bila kljuèna: mir.  ' * Jean Monnet (1888–1979) velja za enega izmed t. i. oèetov evropskega povezovanja. Odlomek je iz 12. poglavja njegovih Spominov, ki so izšli pri pariški zalo`bi Fayard leta 1976, str. 342– 353. V njem je predstavljeno delo za oblikovanje t. i. Schumanovega naèrta oz. Evropske deklaracije, ki je pripeljal(a) k nastanku prve izmed evropskih skupnosti, in sicer te za premog in jeklo. Le ta je pomenila prvi korak pri gospodarskem in politiènem povezovanju evropskega kontinenta. Naèrt je naziv dobil po takratnem francoskem zunanjem ministru Robertu Schumanu. Da bi se ohranilo tajnost naèrta in s tem doseglo veèji uèinek “preseneèenja”, so bili le redki posamezniki seznanjeni z njegovo vsebino. Poleg oblikovalcev sta zanj na nacionalni (francoski) ravni vedela ministra René Mayer in René Pleven, na mednarodni pa ameriški dr`avni sekretar Dean Acheson in nemški kancler Konrad Adenauer. Po odobritvah francoskega ministrskega sveta in kanclerja Adenauerja ga je Schuman predstavil javnosti na tiskovni konferenci 9. maja 1950. 1. Hubert Beuve-Méry (1902–1989), ustanovitelj francoskega dnevnika Le Monde. 2. Robert Schuman (1886–1963), tedanji francoski zunanji minister. 3. Ernest Bevin (1881–1951), tedanji britanski zunanji minister. 4. Dean Acheson (1893–1971), tedanji ameriški dr`avni sekretar.