vVand Domovi m /IrlWEWg/ltlll—HOIW1E AM€RICAN IN SPIRIT FORCtGN IN LANGUAGE ONLY SL0V6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING. APRIL 18, 1950 LETO LII —VOL. LII. VE STI ŠE PAR BESED o volitvah, ljudje to med seboj na skrivaj — V Renčah (Vipavska dolina) razdelijo in nimajo nobene dolo-so pred volitvami porušili in raz- cene cene. metali vse slavoloke in tem po-j Milo si ljudje kuhajo doma. dobne naprave, ki so jih ljudje na črno se sploh za nobeno ceno morali delati za volitve. Kdo je ne more kupiti, tudi na karte ga to naredil, ne ve nihče, dosedaj še niso nikogar zaprli radi tega. že od januarja niso nič dobili. Vino se uradno prodaja po 90 Kot se sliši se je na Primorskem — 100, boljše pa tudi po 120 din to marsikje zgodilo. Tudi voli-vna udeležba je bila v tem kraju zelo slaba in kjer je bilo ko-1 obvezna, na osebo ga pustijo le ličkaj prilike, so nasuli tudi pre- 200 litrov. Privatnih gostilen je liter. Kmetom ga plačajo po 15 do 22 din liter. Oddaja vina je cej črnih. Kljub temu, da so se Primorci tako “slabo” izkazali, jih je uradni izid pohvalil, da so se med vsemi Slovenci najboljše odrezali. Iz vsega kar se o volitvah tu sliši) se da sklepati, da se oblasti radi volitev le niso zastonj razburjale in je bilo za rezultat kakršnega so pokazali, .treba velikih “popravkov.” CENE V JUGOSLAVIJI. — 1 kg koruze stane 40 — 60 dinarjev, 1 kg koruzne moke 80 — 90 dn. 1 kg črne moke 150 — 160 din. 1 kg bele moke 180 — 200 din. Razen na karte, kruha ni mogoče kupiti ne črnega, ne belega, dobiti ga je mogoče le od tistih, ki ga dobe na karte, pa ga vsled pomanjkanja denarja prodajajo. 1 kg sladkorja 400 — 500 din. 1 kg prekajenega slabšega mesa 600 — 700 din. 1 kg prekajenega bojlšega mesa (pršut) 800 — 900 din. 1 liter jedilnega olja (če se spolh dobi) 650 — 700 din. 1 par nizkih čevljev 4,000 — 5,000 din. 1 par visokih čevljev (svinjska koža) 6,000 — 7,000 din. 1 par nizkih čevljev z gumijastimi podplati 3,600 — 4,500 din. 1 kg krompirja stane 25 — 30 din. (Kmetom ga odbor plača po 3 din.) Vse zgoraj navedene cene se nanašajo na prosto prodajo. Čokolade, mleka, toaletnega mila ni mogoče dobiti v Ljubljani. Malenkost mleka dobijo tisti, ki so zelo bolni in mali otroci. Tudi govedne ni dobiti, v prosti prodaji, ker ilegalni za-kolj pomeni več let prisilnega dela. Meso na karte pa je samo za izvoljene, če si pa kdo le še upa sem in tja kaj zaklati, pa izb’ državnih oprava za novoporo-to najnujnejša, stane že zelo malo, kolikor pa jih je, dobivajo vse vino zalog. Sobna čenče in 46,000 — 50,000 din. iUlor jo je kupil, mora dokazati kje in kako si je ta denar prislužil, če nima zadostnih dokazov, mu opravo zaplenijo in prodajo. Najnižja plača delavca znaša 2,800 din in naj višja 4,800 din. mesečno. Seveda vse to brutto. Odbitka pa je menda okrog 20%. ---------------o----■— Sestanek potomcev gen. Lee-a in Granta Appottomax, Va. — Tu sta se sestala v velikem prijateljstvu in z medsebojno obljubo še večje edinosti med Jugom in Severom, Robert E. Lee in Ulysses S. Grant. Robert E. Lee, infante-rijski saržent in veteran druge svetovne vojne, in major (Ulysses S. Grant sta — eden pravnuk, drugi pa prapravnuk slavnih generalov in poveljnikov južne in severne armade v ameriški državljanski vojni. Sestala sta se pri posvečenju restorirane Mc Leanove hiše, kjer je kapituliralo poveljstvo južne ali kon^ederacijske armade pred zmagovito armado Severa, kar se je zgodilo pred 85 leti. C&.OUOY bremenski prerok pravi: Oblačno, toplo in lahno deževje podnevi, mrzle’e ponoči. Tri na dan Predsednik Truman nam je oni dan povedal, da je že 5 let v tem uradu in da če ne vemo, nam bo on povedal, da se nahaja dežela v izvrstnem stanju. * * « ' Mimogrede je tudi omenil, da je pač “nekaj” brezposelnih. O tem je menda nekaj slišal šuš-Ijanje, pa v Beli hiši najbrže ne verjamejo govoricam. * * * Saj so tudi govorili, da so v državnem oddelku komunisti, pa je Mr. Truman zamahnil z roko, češ da to ni nič drugega kot da hočejo republikanci vleči po deželi rdečega slanika. Množični beg ljudi iz vzhodne sovjetske zone v Nemčiji Berlin. — Margaret Decken, ravnateljica centralno berlinske postaje za begunce, je izjavila, da se vrše množični pobegi in nemške sovjetske zone v zapadno zono in da je tekom zadnjih 14 mesecev pribežalo v zapadno območje — 100,000 ljudi. V tej množici beguncev je presenetljivo veliko število eksekutivnih uradnikov kom. partije. Med temi jih je mnogo, ki so pripadali nemški komunistični stranki že nad 40 let. Izjavili so, da ne morejo več nositi odgovornosti za kolaboracijo za administracijo Vzhodno-nemške demokratične republike (ki je sovjetska tvorba). Phillip Murray pravi, da bodo delavski vodje sami krivi, če pride spel depresija med nas CIO predsednik je ožigosal mogo previsoke dobičke industrij. — Delavstvo mora povečati svojo pozornost važnim problemom. LORAIN, O.—Local št, cd CIO jeklarske unije je v nedeljo, 16. aprila, slovesno sežgal zadolžnico ali mortgage na svojo dvorano, ki je stala 90 ti-scč dolarjev. Ob tej priliki je 1104 in katerih je po en milijon na leto,” in na dodatne tehnološke pribleme. Nato je Murray ožigosal tudi ‘velike profite velebiznisa,’ ki “doprinašajo k pomanjka- bilo v Lorainu več govornikov jnju dela.’ Najnovejša slika 'papeža Pija XII — Ta najnovejša slika papeža Pija XII., ki jo je posnel uradni vatikanski fotograf, nam predstavlja 72 let starega, vrhovnega glavarja rimsko-katoliške Cerkve na papežkem prestolu. Kolektivizacija "kulakov" v čeiki "ljudski republiki” Kmetom je bilo povedano, da je reforma komaj začetek njihove blaginje; zdaj bo sledilo podržavljenje kmetij. Praga. — češkoslovaški komunistični voditelji so pričeli javno oznanjati kmetom, da pomeni agrarna reforma komaj začetek in da je končni cilj podržavljenje ali kolektivizacija vsega kmetijstva. “Mi komunisti nismo nikoli rekli, da bo agrarno vprašanje fundamentalno rešeno z distribucijo zemlje malim ali srednje velikim kmetom,” je izjavil pretekli teden Vaclav Ke-pecki, minister za informacije. Nazor komunistov je, je dalje pojasnjeval minister, da je kmetom zagotovljeno “boljše in srečnejše življenje” samo v socialistični agrikulturi. Kmetje, katerih je mnogo glasovalo za komuniste, so se bridko motili, ko so mislili, da je z agrarno reformo rešeno to vprašanje, komunisti pa so se doslej skrbno čuvali, da bi popravili to njihovo zmotno miselnost. ZMAGA TITOVE LISTE V ZONNI “B” Koper. — Jugosl. oblasti naznanjajo, da so pri nedeljskih volitvah zmagali kandi-datje Titove “Ital,'-slovenske ljudske stranke”, ki je dobila 90, odstotkov glasov od 42,000 volilcev. Nasproti tem kandidatom je bilo šest krščanskih socialistov in devet soci-listov v volitvah za 217 sedežev v okrožnem odboru za Buje in Koper. Poravnava stavke pri Chrysler družbi je na vidiku Vsi znaki kažejo, da bo 83 dni trajajoča stavka kmalu končana, čeprav niso v nedeljo dosegli nikakega sporazuma. Detroit. — Vsi znaki kažejo, da bo 83 dni trajajoča stavka pri Chrysler družbi kmalu poravnana, čeprav je CIO unija avtnih delavcev v nedeljo odklonila ponudbe Chrysler korporacije, ki jih je korporacija označila za “dokončne.” Toliko je danes gotovo, da sta obe stranki zdaj bliže poravnavi kot sta bili še kdaj v 83 dnevih tega štrajka, v katerem je prizadetih 89,000 delavcev. Politične obsodbe v Španiji Ocana, Španija. — Pred tukajšnjim vojaškim sodiščem se je moralo zagovarjati 12 oseb, ki so bile obtožene špijo-naže, katera je dosegla samo srce policijske administracije. Vse informacije, ki so jih dobili, so predajali neki baški protifrankovski organizaciji. Glavni obtoženec je dobil 12 let ječe, drugi manj. Rudolf Slansky, generalni tajnik kom. partije, je izjavil, da je bilo dosti laže socializirati industrijo, kjer je bilo pri- , , , , Walter P Reuther, meroma malo kapitalistov, ko v e .. . . . bo kmetijstvo, kjer so vaški !avtne f11-).6' : kapitalisti vsi “kulaki," to jo da 'e “rysler končno privolila v penzijo za preds. “Srečni družba iz delavskih vrst, med katerimi je bil glavni Phillip Murray, predsednik CIO organizacije. Med drugim je Murray dejal, da za slučaj, če dobimo v Ameriki gospodarsko depresijo, bodo tega krivi uradniki in člani delavskih unij, ne politiki. “Čisti dobiček velebiznisa 1. 1949 je znašal $16,700,000,-000, dočim je znašal leta 1946 samo $8,000,000,000,” je rekel Murray. Dejal je tudi, da je pisal pisma raznim delavskim voditeljem, katere je povabil, da se “Kljub naraščajoči proizvod-(pridružijo CIO organizaciji za nji in povečanim narodnim do-^oblikovanje stalnega odbora hodkom smo imeli zadnji teden 1 vseh bona fide skupin, za po-4.100,000 brezposelnih,” je re-|bijanje naraščajoče brezpo- I bij an j e •selnosti. “Poleg brezposelnosti je naše ljudstvo zdaj soočeno tudi z davčnimi problemi, zelo potrebno gradnjo hiš in s Taft -Hartleyjevo postavo; vsem tem I problemom mora zdaj delav- kel Murray. Nastop proti visokim dobičkom Murray zvrača krivdo za pomanjkanje dela na “nesposobnost industrije, da bi absorbirala mlade ljudi, ki graduira- stvo posvečati vso svojo pozor-jo iz srednjih šol in kolegijev nost,” je rekel Murray. MLADA DEKLICA POZIVA TAJNIKA ZDRUŽENIH NARODOV, NAJ REŠI SUŽN0STI MATER IN BRATA Pismo mlade hčerke meče značilno luč na mrzloto in zakrknjenost današnje dobe. Neka 15 let stara deklica v Clevelandu je te dni pisala Tryge Lie-u, generalnemu tajniku Zdr. narodov, pismo, v katerem ga prosi, naj pomaga do svobode njeni materi in njenemu 11 let staremu bratcu, ki sta v nekem delavskem taborišču v Sibiriji. Dekletce, ki se piše Donna Armenas, je zadnjikrat videlo svojo mater in svojega bratca leta 1940 na Litvinskem. Njeno pismo je ganljivo in značilno za čase, v katerih živimo, zato ga tu navajamo: vsi samostojni kmetje. Kakor po vseh drugih “ljud skih demokracijah,” tako tudi češki režim neprestano dolži delavce in to s pomočjo zdravega penzijskgea trustnega ’ To pomeni financiranje $100 mesečne penzije za kmete, da sabotirajo narodno delavce, ki so stari 65 let ali ekonomijo in da ne izpolnjujejo določenih jim kvot. Budenz pride v četrtek pred 'senatni odbor Washington. — Lous F. Budenz, ki je izjavil, da pozna najmanj 400 skrivnih komunistov, bo nastopil kot priča v četrtek pred senatnim odborom, ki ga bo vprašal, naj ime- več in so zaposleni pri tej družbi vsaj 25 let. PODPIS JUG. TRGOVINSKE POGODBE Bonn, Nemčija. — V ponedeljek je bila tukaj podpisana trgovinska pogodba z Jugoslavijo v vsoti $127,000,000. Na podlagi te pogodbe bo Nemčija uvozila iz Jugoslavije za nuje skrivne komuniste, ki jih $65,700,000 blaga, izvozila pa pozna. 'ga bo za $61,300,000. Dekličino pismo “V časopisih sem brala, da nameravate odpotovati v Moskvo, kjer boste obiskali Mr. Stalina. Prosim, poprosite ga, naj izpusti iz suženjskega taborišča mojo mamo in bratca in naj jima dovoli priti v Ameriko. Pred desetimi leti smo šli v Litvinsko na obisk, pa je izbruhnila vojna in Rusi so vdrli v deželo ter odvedli mojo mamo in bratca, katera so potem poslali v Sibirijo, kjer sta še zdaj. Hudo mi je po mami in bratcu, zato Vas prosim, da jima pomagate do svobode. Moj brat je zdaj star 11 let in bi moral biti v ameriški šoli, ne v suženjskem taborišču. Pameten nasvet tajniku “Ako pa se bojite vprašati sovjetske uradnike, da bi izpustili na svobodo ameriške rodbine, ki so v suženjskih taboriščih, tedaj pa tudi sami ostanite tam, zakaj tajnik Zdr. narodov se ne bi smel bati povedati resnice v obraz vsakemu, pa naj je to Mr. Stalin ali Mr. Truman. Poskusite rešiti vse rodbine, ki zdihujejo v suženjskih taboriščih. Vam vdana - DONNA ARMONAS.” Johnu Armonasu, glavarju te rodbine, ki je bil rojen v Bostonu, so Rusi dovolili povratek v Ameriko, Mrs. Armo-nas, ki je bila rojena v Litvin- ski in ni ameriška državljanka, pa je morala ostati tam. — Videč, da so vse prošnje zaman, se je mož s hčerko vrnil v Ameriko, žena s sinkom, ki je bil takrat še majhno dete, pa je morala ostati. Od nje so dobili dvoje kart iz Sibirije, na katerih jim sporoča, da so razmere tam neznosne in da je često do 50 stopnij mraza. Dalje je sporočila, da tam, kjer je ona, ni skoraj nobene civilizacije in da žive ljudje ko voleje. Ves dan morajo delati drva, za kar dobi vsak po en funt kruha na dan. Razne drobne novice iz! ! Clevelanda in te ! okolice Zahvala— Mrs. Mary Žnidaršič, 6617 Schaefer Ave., se zahvaljuje vsem (prijateljem in prijateljicam za cvetlic in kartice, ki jih je dobila, ko je bila v Hanna House bolnišnici zaradi operacije na očeh. Zdaj se nahaja zopet doma, kjer želi prijateljskih obiskov. Letna lovska seja— V nedeljo, 23. aprila ob 9:30 dopoldne, bo letna lovska seja na strelišču na Frank Kuharjevi farmi, Pine Acres, Char-don, O. Pri prvem križišču čez Route 44 obrnite na levo. — Peljete se lahko po Mayfield Rd. ali fpa po Chardon Rd. Za politično kamp&njo— Za odpomoč v kampanji Edward J. Kovačiča, ki kandidira za okrajnega komisarja, so dozdaj darovali sledeči: August Prijatelj $2)5, Joe Gornik $15. Henry Medved $10 in John Vidmar $10. Važna seja— V sredo ob 7:30 bo redna seja društva Ložka dolina v navadnih prostorih v SND na St. Clair Ave. Tretja obletnica— V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Johna Ježek v spomin 3. obletnice njegove smrti. Izredna seja— Gospodinjski klub na Recher Ave., sklicuje za nocoj ob 7:30 izredno sejo. Vse članice kluba, dalje direktorij ter vsi zastopniki društev naj se gotovo udeležilo. Iz raznih naselbin La SALLE, 111. — V bolnišnici je 11. aprila umrl Rudolph Trdin, star 67 let, v Ameriki 42 let, ves čas v La Sallu. žena mu je umrla pred par leti. V Oglesby-ju zapušča nečaka Antona Gar-dina, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. JOLIET, 111. — Umrla je vdova Katarina Vertin, stara 82 let, doma iz Semiča, članica KSKJ in SŽZ. Zapušča hčer, štiri sinove, pet vnukov in več nečakov ter nečakinj. NEW YORK. — Zadnje dni je dospel v Ameriko dr. Leo Savnik, rektor ginekološke in porodne klinike v ljubljanski bolnišnici in profesor medicinske fakultete na ljubljanski univerzi. V Ameriko je prišel v svrho delikatne ušesne operacije. NOVI GROBOVI Mile Vukmirovich V ponedeljek zvečer ob osmih jc umrl v Charity bolnišnici Mile Vukmirovich, star 74 let; stanujoč na 3243 Perkins Ave. Podlegel je poškodbam na glavi, ki jih je dobil, ko je padel po stopnicah. Bil je vdovec. V Ameriko je prišel iz Like v Srbiji leta 1907. Zapušča pet sinov: Milana, Walter-ja, Petra, Bernarda in Georga, in dvoje hčere: Angelo Boto-vac in Carolyn Irvine; hči Mildred Grisanti je umrla! Zapušča tudi 14 vnukov in dva pravnuka. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in sinovi pogrebni zavod. Čas pogreba bo naznanjen pozneje. ----o----- Prememba časa v Angliji London. — V nedeljo so bile tukaj pomaknjene vse ure za eno uro naprej. S tem bo sedaj londonski čast šest ur naprej pred newyorskim časom, mesto samo za pet, kot doslej. RUSKI GENERAL JE UBIL SEBE IN SVOJE Berlin. — Berlinski časopis “Tagesspiegel” poroča, da so sovjetskega general - majorja Pavla Kvašnina zalotili pri nameravanem pobegu iz Poljske v Švedsko. Ko je general uvidel, da je izgubil igro, je potegnil revolver ter ubil ženo, svojo 15-letno hčerko in sebe. General je bil prej ravnatelj nemškega Reichsbahna, to je nemških železnic v sovjetski zoni. NAJNOVEJŠEVESTI Los Angeles, Cal. — John H. Grant, 31 let stari inženir za avijatiko, je bil silno zadolžen in je sklenil dobiti $25,000 zavarovalnine s smrtjo svoje žene in dveh hčerk, starih 4 in 5 let. Nagovoril ju je, da bi podvzele neko potovanje z velikim potniškim letalom, na katero je on mislil naložiti njihovo prtljago, med katero je bil tudi kovčeg s časovno bombo. V zadnjem trenutku pa se je premislil in odhitel z doti-čnim kovčegom od letala, kjer so pogasili bombo. Inženirja so zaprli. Ameriška Domovina F MO/VI t (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; Dne 5. marca 1950., je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da izvede anketo in ugotovi^ koliko bi bili posamezni Slovenci pripravljeni za gradnjo prispevati. Imenovani odbor se je predstavil tudi Njegovi Eminenci McGuigan-u, kardinalu torontskemu, ki je naše prizadevanje veseljem sprejel naznanje in nam dal za to potrebno dovoljenje. Pripravljalni odbor sklicuje za nedeljo dne 23. aprila t. ob 3. uri popoldne zborovanje vseh Slovencev, ki se za naše deloi zanimajo. Zborovanje se bo vršilo v cerkveni dvorani pri Karmelski Materi božji St. Patrick Street Toronto. Obenem pa sporočamo, da smo dobili že prvi veliki dar za našo bodočo cerkev, to je dobro ohranjen harmonij, ki sta nam ga podarila Mr. in Mrs. Forjan iz Lyndena pri Hamiltonu. Obema se na tem mestu naj lepše zahvaljujemo z željo, da bi njun zgled našel še veliko posnemalcev, tako med Prekmurskimi kakor tudi ostalimi Slovenci, kadar bo pripravljalni odbor potrkal na njihova radodarna srca. Prav tako smo prejeli tudi od g. primarija dr. Valentina Meršola, iz Clevelanda, $10. — in se mu za ta dar prav lepo zahvaljujemo. Gotovo bodo njegovemu zgledu sledili tudi drugi ameriški Slovenci stari in novi naseljenci. Tudi naši možje in fantje v Batovi, so nam od svoje športne prireditve poslali $14. — katerim se tudi prav iskreno zahvaljujemo in se jim priporočamo z novo prošnjo. H koncu pa moramo omeniti slovenski cerkveni pevski zbor v Torontu, ki je pod požrtvovalnim vodstvom pevovodje g. Ignaca Križmana, dne 12. februarja t. 1. priredil v Torontu pevski kon-cart, katerega čisti dobiček $188.90, je daroval za bodočo slovensko cerkev. Pevovodji in pevcem naša najiskrenejša zahvala. Odslej bo odbor skrbel, da se bodo take prireditve za gradnjo cerkve večkrat prirejale. Za Pripravljalni odbor: George Mihelič, 1. r. predsednik. Dr. Jakob Kolarič, 1. r. slovenski dušni pastir. Cvetka Muhič, 1. r. tajnica. roko nac Mrtvi dom (Piše Javornik Dušan) Lethbridge, Alta. — četa, ki je imela nalogo prodreti od Krke vzdolž ceste mimo Globokega, Deče vasi na Klingarjev klanec ter tam postaviti zasedo, se je neslišno porazgubila v visoki travi nad reko. Nekaj minut pozneje je mogel Ludve opaziti le malo število mož patrulje zaščitnice, ki so previdno lezli med grmovjem in skalami po strmini ter druga za drugimi tonili v sredino smrekovega gozda. če ne bi vedel, da se proti gozdu pomikajo domobranci, bi se mu na prvi pogled zdelo, da se preko z nizkim grmičjem po raščenih skalnatih grmad in med njimi plazijo zelenkasto sive želve, ker je bilo videti le motno se svetlikajoča temena čelad, ki so se od njih odbijali rdečkasti žarki zahajajočega sonca. Čez nekaj hipov so druga za drugo tudi čelade izginile in na oni strani je mrtva tišina objela gruče vegastih, s slamo in ko-deljem pokritih bajt, vrtove in gozd nad njimi. Iz grab in ob tesni globoki strugi Krke se je s tihimi koraki plazil prvi mrak. Luclve je skočil na noge, vrgel brzostrelko čez pleča, se obrnil proti Gabrovki, ki se je ru-deče bleščala v daljavi in zamahnil s zastavicami. Po nekaj zamahih je od tam dobil odgovor, da so njegov klic videli in va. Vojaki so tam večerjali svojo mrzlo večerjo. Tudi Ludve je poiskal v nahrbtniku pločevinasto škatjo, jo odprl z bodalom in si odrezal kos črnega komisa. Pa mu danes večerja ni šla v slast, čeprav je bil lačen, saj so bili že od zgodnjega popoldneva neprestano na pohodu skozi gozdove ob Krki. Oči in misli so mu s silo uhajale tja preko reke, na vijugasto in grapasto pot, ki se vije mimo Deče vasi, Ratnice, Sv. Petra nad Kamen vrhom, čez Ravni dol nekam preko Ambrusa in dalje — sam Bog vedi kam. Ravni dol! Na samoti, tik ob začetku ravne ozke poti, ki se nekaj metrov nad Klingarjem odtrga od glavne ceste in zavije navzdol na cesto, ki gre skozi gozdič proti Kalu, stoji njegov dom. čisto nova hiša, z rdečo opeko pokrita, spodaj ima hlev z listnjakom, zgoraj shrambe in svetla izba z belim podom iz smrekovih desk. Najlepša je v Ravnem dolu. Stoji vrh planote, ki se potem že komaj 50 korakov naprej nagne proti Ambrusu in je tam posajena na gosto z belimi grmadami, ki na njih rastejo koprive, divji šipek in česmin. Planota v Ravnem dolu pa je gladka kot miza, da s koso in plugom nikjer ne zadeneš ob kamen. Sosednje razumeli. Ker se je nočilo, jeihišice okrog so večinoma lesene bilo treba hiteti, dokler je bil mrak še prosojen, že sto in stokrat ponovljeni gib, rok in zastavic v njih je povedal, da je četa na pohodu pravkar preko- pokrite s preperelo slamo in se kot mršave kobilice na pomlad obešajo po pobočju vinogradov pod Kamen vrhom in v Boveje-ku vse tja do Karinja. Vse zar- račila reko in prodira proti Klin-!javele so od starosti in revščine, garju. Tudi to so nad Gabrov-1 ki se plazi po teh od dežja razje- tegnil svojo ljubečo dom in ga čuval zla.. Na obronku gozda, na oni strani Krke, je zablisnila signalna lučka. Ludve je skočil po-koncu in segel v žep po svojo ter nekajkrat pritisnil na gumb. V naslednjem hipu je že izvedel od nevidnega poročevalca, da je četa dosegla Klingarjev klanec in se razvrstila vzdolž ceste pod Rotnico. Izvdnika so na Kamnem vrhu v vinogradih pod njim, na Stražnem vrhu in na Ravnem dolu, zasledile močne rdeče enote, ki so tam zakopane na dobro utrjenih položajih. Ludve je upiral oči v noč, v blisketanju na oni strani in v presekanih stavkih ponavljal, kar mu je govorila lučka skozi temo. Vojak ob njem je z mrzlično naglico pisal poročilo na papir. Potem je bliskefanje na Dečo vasjo ugasnilo in Ludve je še v istem trenutku prav isto novico povedal na Gabrovko, čez četrt ure je nad Krko zopet molčala noč. Samo redke, svetle zvezde so se zvedavo ogledovale v mirni, glo-ooki vodi pritajeno šumeče reče. Ravni dol! Hiša na samoti! — Ludvetov dom! Kakor šepet zdravamarije v rožnem vencu mu je priplaval na uho veneč šelest pomladnega vetra v mladem listju leskovega grma nad njim. Morda doma ob tem času molijo rožni venec. Oče deči ob mizi, mati .pri postelji, Francka in Jož pa pri peči. Na mizi brli leščerba in preganja temo, ki z velikimi očmi gleda skozi okno v 4zho.-, Po očenašu za srečno zadnjo uro, si bodo voščili lahko noč in zaspali. Ludve je nehote stresel z glavo in si pomel oči, da mu jih ne bi zlepil spanec, ki je polagoma objemal vse njegovo utrujeno telo. Iz teme je slišal umerjeno globoko dihanje svojih tovarišev, ki so spali v grmovju na suhem listju zaviti v odeje in plašče. Le straže so se s previdnimi koraki plazile po obronkih streljajev od tod je spal v temi Ravni dol — njegov dom. Tam so bili njegovi starši, oče in mati, sestra Francka in brat Jož ! — Koliko dolgih zimskih noči je prebdel v vojašnici na straži in hrepenel, da bi vsaj od smel videti dom. Samo tisti ovinek ceste na Dečo vasjo bi rad videl, ki potem skozi gozd in preko Klingarja gre čez Ravni dol mimo domače hiše Dovolj bi mu bilo takrat, če bi le za trenutek smel stopiti na Bovljak in z očmi preleteti tisto jaso nad Ambrusom in Zagradcem, odkoder je zbežal lansko leto, komaj nekaj dni po rešitvi iz Turjaka. Toda dnevi so tekli, tedni in meseci so šli mimo, Ludve pa je romal domov samo v mislih in hrepenenj u Nocoj pa stoji na hribu nad Krko, odkoder bi skoro lahko z roko segel na ovinek pod Dečo vasjo in dalje proti Ravnemu dolu. Nocoj bo pač po tistem ovinku ali kar čez Grmado in skozi gozd prišel preko Klingarja pod molčeča okna domače hiše in potrkal na šipo. In stari oče bo najprej v strahu s trepetom vprašal: “Kdo je?” Misleč, da so gozdovi in ugasnila. Ludve nekaj trenutkov brez misli strmel v ugašajoče iskre, potem pa je v dolgih korakih planil čez grmovje, obstal pred oficirjem in s suhim glasom javil: “četa daleč napadena !” V temo so udarila kratka ostra povelja, orožje je zažvenk Ijalo in pobočje hriba proti Krki je zašumelo od stotin okovanih čevljev, ki so zadevali ob ka menje, štorovje in suho listje. “Stotnik Perun čez Draščo vas in preko Malega Rilca! :— Stotnik Valkun čez Marinčo vsa, Kuželjevec in Bovljek! Smer — Ravni dol!” Ludve je zavil s kolono na levo proti Drašči vasi. Zaspanost, ki mu je prej hromila ude, se je umaknila mrzličnemu nemiru, ki ga je vsega prešinjal z lahkim drgetom. Za hribrom, nad Klingarje-vim klancem se je divje krohotala strojnica. Vmes so gosto prasketale puške, drdrale brzostrelke, kot bi nekdo zdaj pa zdaj veliko naglico stresel na lesen pod poln koš suhih lešnikov, mine so zvenčale in momljale skozi noč, v kratkih presledkih so v noč, ki je dihala nad zemljo. Da bi zaspal nocoj? — Ne! Ludve nocoj ni hotel spati. Tam po shrambah in predalih. Potem bodo spoznali njegov glas in bo Francka pritekla odpahnit vežna vrata, mati bo sedela na postelji in tudi Jož bo počasi prilezel izpod svisli, kjer je njegovo ležišče. Tako bo Ludve prišel domov. — Po dolgih in težkih zopet rdeči prišli stikat bobneče eksplozije trgale temo. domobranec v sinji uniformi, s čelado na glavi in brzostrelko čez pleča. Pri vežnih vratih bo stisnil roko Francki, potem bo stopil v izbo in pozdravil kot nekoč: “Dober večer, mati! Dober večer, oče! In mati mu bo s tresočo roko naredila križ na čelo, na usta in na srce . . . Kakor takrat, ko je zbežal pred rdečimi v Ljubljano. Za gozdom na desni strani Krke je nebo preletel rdeč blisk gozda in med debli oprezovale in nekaj sekund pozneje se je iignjm šumenjem vetra. Na des- noč stresla od silovitega groma. Istočasno je med Ratnico in Bov-Ijekom temno nebo presekala preko Krke, samo nekaj kratkih raketa, se svetlo razžarela nad r AUGUST 6419 St. Clair Ave. K0LLANDER Tel. HE 1-4148 ko videli in razumeli. Potem je zvil zastavice in jih zložil v nahrbtnik. Drugo poročilo bo oddal in prejel že z lučko, ker bo takrat že trdna tema. Iz nekaj metrov oddaljenega gozda je prijetno dišala konzer- denih in izpranih skalah. Hiša na samoti v Ravnem dolu pa je bela, vsa sveže pobarvana, veli-ia okna z zelenimi podoknicami veselo gledajo v svet. Prav na vrhu, na konici strehe je oče pribil lesen križ, da bi Bog iz- CLEVELAND 3, OHIO POŠILJAMO: Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO: Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe. American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših državah. Jugoslovanske znamke in denar. Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro dojnovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO: Zavitke od rojakov in jih točno odpremi jamo na naslovnike. SPREJEMAMO: Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO: Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO: Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO: NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko AUGUST KOLLANDER Visoko pod zvezdami so se vedno pogosteje vžigale rakete. Na obronku gozda nad Draščo vasjo, kjer se pot pričenja vzpenjati v strmino, je kolona prešla v strelce. Ludve je snel orzostrelko s pleč, jo pripravil na strel in pobesil lukničasto cev osmih mesecih! — Prišel bo kot k tlom. Skupaj z ostalimi se je tiho pogreznil v globino gozda, se zapletal v korenine in v usahel srebot, se opotekal čez skalovje in se tipaje izogibal raskavim s smolo oblitim deblom smrek, v čigar vrhovih je enakomerno šumel veter. Spodaj v Drašči vasi in nekje v Klečetu ali Tolčanah so lajali psi, ki jih je vznemirjalo streljanje. Sleherni hip je skozi gozd odjeknil rafal iz strojnice, se lovil med grmovjem in debli kot razposajeni smeh in se končno zlil z eno- ni in levi so škrtali okovani čevlji ob grmade, suha odlomljena veja je počila pod korakom; grmovje je praskalo ob čelade, da so kovinsko zvenčale. Tu pa tam je polglasno ostro povelje od ene strani preletelo vrsto in se na drugi strani oddaljilo v nemirno temo. V gostem grmičevju na pobočju Stražnega vrha je Ludve poiskal varen zaklon in se prihulil k tlom. Stisnil je brzostrelko k desni in mirno obležal. Prsti, ki so se trdo oklepali mrzlega jekla so mu lahko drhteli. Pod prepotenim čelom so mu vrFale do bolečine razpaljene misli. Spodaj v dolini so iz vseh strani sikali dolgi ozki zublji plamenov. Nešteto strojnic je iz razbeljenih ust sipalo rane in smrt nekam v noč. Samo eno je čutil skoraj podzavestno! — Preko njegovega doma, ki ga že osem mesecev ni videl, sikajo izstrelki, tulijo mine in granate. Od Kala in Bovljeka se je iztrgal razbesnel krik. Kakor rjovenje razdražene živali, so hripavi galsovi parali temo. “Domobranci! — Obkoljeni ste! — Pobijte oficirje in se takoj predajte! — Nikomur se ne bo nič zgodilo!” Iz doline je na to prešerno zavriskalo desetine grl in zveneč glas se. je zasmejal: “Ne moremo se vam predati! Ste predaleč od nas, pridite malo bližje, da vas vidimo!” Zadnjih besed Ludve skoraj ni več slišal, ker je na rdeče položaje zalajalo desetine strojnic. Mine so padale kot toča, grizle skalovje in prst in trgale telesa okrog sebe. Dolino je napolnil peklenski trušč, iz katerega je razločil krike smrtne groze pomešane s kletvami in hropenjem umirajočih. “četa naprej! Juriš! Huraa!” ■ črne postave so se sklanjale k tlom z divjim krikom na ustnicah pognale po strmini navzdol. Ludve je bil med njimi. BrzostreL ko je tiščal v levici, desnica pa je krčevito stiskala leseni ročaj granate. Preskakoval je skalovje, se zadeval ob štorovje posekanih smrek, grmovje ga je bilo po licih, pot mu je lil po čelu, ga žgal v očeh in se lepil po licu. Drvel je po pobočju navzdol in si ni mogel misliti, kaj se godi okrog njega. Tam nekje spodaj v rjoveči temi je ležal Ravni dol, tam je bil njegov dom in tja doli se je valil plaz teles in orožja. Kaj je tam spodaj na dnu doline, tega Ludve ni mogel dognati. Videl je samo bliskanje strojnic in pušk, plamena bomb in min, slišal je kričanje, ki je včasih prehajalo v tuljenje, včasih v prošnje in jok, v ječanje in grgranje prestreljenih grl. Ko je skočil preko zadnje grmade na cesto, se je v trenutku nagonsko obrnil proti Ravnem dolu, je tam šinil pod nebo visok plamen. Nekajkrat je tipaje obliznil zid in streho hiše, potem se je razgorel kot velik kres in pošastnim sijem napolnil dolino. Za hip je Ludvetu zastala sapa, orožje mu je zdrsnilo na tla, zgrabil se je za glavo in triknil: “O Bog, gori- Naša hiša gori!” Potem je pobral brzostrelko, si trdneje pripel čelado na glavo in se kot blazen pognal po dolini. Izza grmade ob cesti je siknila bomba in se zakotalila nekaj korakov pred njim po prašnih tleh. Padel je v jarek in se stisnil k meji. Steber zdrob-jenega kamenja in prsti, pomešan z vročim vonjem po ekrazi-tu ga je brizgal po obleki in po obrazu. Toda že naslednji hip se je pobral, otresel prst raz se-ae in dirjal naprej. Od kozolca z vrta sosednje hišo skočile proti njemu razcapane postave s puškami v ro-cah in ga s krikom: “Predaj se! redaj se!” skušale obkoliti. Za migljaj oči se je ustavil, dvignil Drzostrelko in sprožil v gručo in že je čez kup teles drgetajočih v vrvi zdrvel proti zaprtim vra-:om svojega gorečega doma. Pri novem kamenitem vodnjaku na dvorišču ga je vrglo nazaj. Povesil je brzostrelko, kakor zadet od omedlevice z grozo zastrmel predse. Tam je stal njegov brat Jož s puško v rokah in s partizansko kapo na glavi. V svitu požara je Ludve mogel videti na njegovi ožgani obleki poznojenem obrazu sledove krvi. “Jož, Jož!” Tudi Jož je ob tem klicu presenečen obstal. Nekaj sekund nemo strmel v Ludveta. Potem se je pa surovo zahrokotal: Hahaha! Tudi ti si prišel? A-? Bi jih rad videl? Tam nu-tri so! Toda — ne boš jih videl, pes! Pes beli, ne boš jih videl!” Bliskovito je dvignil puško k icu. Ludve je hotel skočiti za camnito ograjo vodnjaka in tam počeniti, toda preden se je obrnil, je Jožu orožje padlo po tleh, zagrgral je nekaj skozi žiroko odprta usta, zakrili z rokami pO zraku, se zavrtel in padel po tleh. Ludve je počenil k njemu. Izpod srajce na prsih mu je bruhala kri. Dobro merjena krogla od nekod ga je zadela naravnost v srce. Zjutraj je izkopal Ludve iz pogorišča hiše ostanke ožganih kosti očeta, matere in sestre Francke. Zabil jih je v lesen zaboj skopal na vrtu jamo, rahlo položil malo krsto vanjo in jo zagrebel. Na mali grobek je zasadil križ povezan iz dveh kosov ožganega lesa. Potem pa je dolgo molče gledal na kupček sveže prsti, ki je pod njim spala njegova družina. Iz zateklih oči so mu lile solze. Na dvorišču je stegnjen ležal brat Jož in topo gledal v jasno nebo. Roke je imel skrčene k telesu, pesti trdno strnjene. Ludve ga je pokrižal in ga pokril s cvetočo češnjevo vejo. “Zakaj si to storil Jož? — Glej, nisem te jaz kaznoval! — Jaz sem ti odpustil veliki greh!” Ozrl se je krog sebe. Pogorišče je še tlelo. Za njim je v vetru valovila mlada pšenica. Na drugi njivi so temnozeleni kosmati listi krompirja silili iz zemlje. Na Klingarjevem klancu je stal ob cesti samoten križ. Bog; je visel na njem in sklanjal s trnjem kronano glavo na prebodeno srce. Vse okrog pa se je smejalo rano pomladansko jutro. Ludve je vrgel še poslednji ljubeči pogled na mrtvi dom, na mlado pšenico na njivah, nakup-ček sveže prsti na vrtu. Zaprl oči in zašepetal: “Z Bogom, z Bogom!” Popravil je brzostrelko čez pleča in se spustil za drugimi proti Zagradcu. Za njim je v Ravnem dolu ostala njegova zem-ja, vse, kar je na svetu bilo še njegovega. Tam je na njivi za pogoriščem rastla mlada pšenica .. . Ko je stopal mimo znamenja na Klingarjevem klancu, se mu je zazdelo, da se je trpeči obraz Boga nasmehnil. Tufli Ludvetu je trpek-žalosten smehljaj razjasnil lice: “Zdaj sva v Ravnem dolu ostala zemlja in jaz sama! Samo Bog je ostal nad nama . . .!” Dopisi in drugo Slovenski naraščaj in pirhi Batawa, Ont. — Sicer nismo najbolj leni v vrsti dopisnikov, a je res, da že kar precej časa molčimo. KeV pa so se prsti že malo odtajali, pa naj bo danes par vrstic iz našega mesta*. Zadnjič smo čitali v Ameriški Domovini, da se tam v Argentini neki bivši član “Završ-kih fantov” pritožuje, da so ga oni, ki so z njim vred po lager-ju nosili krivce za klobukom in prepevali, kar pozabili. Pa ni res tako, saj ga vsi zelo pogrešamo pri našem zboru, kakor tudi v družbi. Velika žrtev pa je napisati pismo! “Završki fantje” tam v Zed. državah — kar po pravici povejte, koliko je med vami fantov? Sicer pa, Bog ve, če ne bi tudi mi ostali pri tem imenu, da nas ni nekdo drugi krstil za “Ba-tawske slavčke.” Ampak med nami so fantje! V koliko pa mi to ime zaslužimo, pa prepuščamo v razsodbo našim poslušalcem in pa našemu pevovodji Drago Z. Praznik Vstajenja smo kar lepo obhajali. Tudi pirhi so se po starokrajski navadi delili. Veste pa, kdo je bil najbolj obdarovan? ?? Arčon Ludvik z ženo Ivanko! Njima pa je tam nekje od juga prinesla na veliko soboto teta štorklja zalo punčko. Gotovo sta oba zelo vesela teh pirhov. Prvi slovenski naraščaj v Batawi. Vsi jima iskreno čestitamo. Sneg jemlje slovo, obetajo se nam lepi dnevi. In kdo bi lepe dni čepel doma? Peš ne znamo več hodti, zato ne preostane drugega kot kiipiti avto. Tako sta namreč že storila Ponikvar in Škrlj. Sedaj imamo že tri. Kandidatov je pa še mnogo. Ko bomo imeli vsak svojega, pa napravimo turnejo in obiščemo vse znance. Za danes pa še samo mnogo pozdravov. “Batawski slavčki.” ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, »gent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 1-4221 18116 NEFF ROAD Prevarani detektiv (ROMAN) Še nikdar prej policija ni stala pred tako zastavico, ki ji ni dopuščala najmanjšega sledu. Da niso videli troje mrtvih žrte^ na tleh sploh verjeti ne bi mogli, da se je pripetil umor. Toda tu so, a brez vsakega motiva, brez sledu, zaviti v nepredirno meglo in temo. Seveda so upali, da sčasoma pride kaj na dan, s pomočjo dobrih pripomočkov, ki so bili policiji na razpolago. To-, da zaenkrat je bilo zavito vse v tajnost — tako, da niso mogli niti reči, kdo je vse to povzročil. Morilec je bil aretiran, toda če bo tako trdovratno molčal, kako naj policija dožene vsaj njegovo ime? Trdil je, da je nedolžen, in kako naj dobijo dokaze protj njemu. Vdova Chupin je zaprla usta in ni črhnila niti besede. Obe ženski, katerih ena je zgubila dragocene uhane, vredne pet tisoč frankov, sta bili priča smrtne borbe — toda izginili sta. Sozarotnik, ki se je z brezpri-merno drznostjo upal priti v kočo, je zginil brez sledh. In vsi ti ljudje — ženske, morilec, krčmarica, sozarotnik in žrtve, vsi so bili tuji policiji. O njih se je enako lahko GAS WATER HEATER I9T0MATIC! FASTER HEATING! INSULATED! Have all the healthful hot water you. want for all your needs , . . faster and cheaper with this Bryant Blue Seal Gas Water Heater. Easy temperature selection! 10-TEAR PROTECTION PLANI SEE IT NOW AT A. J. Budnick & Co. PLUMBING & HEATING 6631 ST. CLAIR AVE. Bus. Tel.: UT 1-4492 Residence: PO 1-0641 'flake This Your Buy Word For VITAMINS trdilo, da so krivi ali pa nedolžni. “Najbolje bo sedaj,” se oglasi policijski komisar, da se odnesejo trupla v mrtvašnico. Mogoče se tam kdo najde, ki bo dognal njih identiteto.” In po kratkem premišljevanj u še dostavi“In vraga, če pomislim, da jc eden teh moških sam Lacheneur!” “Skoro nemogoče,” reče Vernier. “Preoblečeni vojak, ki je zadnji umrl, je videl pasti oba svoja tovariša. Ako bi mislil, da je Lacheneur mrtev, ne bi govoril o maščevanju.” Gevrol, ki tekom zadnjih dveh ur ni posvetil skoro nobenega zanimanja dogodkom, se zdajci približa. Gn se ni podal niti najbolj modnim dokazom. v “Če želi gospod policijski komisar poslušat' mene in moje mnenje, bo dognal, da je bolj definitivno kot pa sumničega Vernierja.” Zunaj se oglasijo kolesa kočije, kar prekine nadaljni pogovor. Trenutek polzneje stopi v sobo preiskovalni sodnik. Deseto poglavje. V vsej razvpiti Poivriere okolici ni bilo žive duše, ki ne bi poznala osebe, ki je sedaj vstopila, če že dobro ne, pa vsaj (površno, in Gevrol, ki je bil skoro doma v justičj palači, je zamrmral: /‘Gospod Maurice Escorval.” Preiskovalni sodnik je bil poznan daleč naokoli kot eden najbolj vestnih, natančnih in pravičnih sodnih uradnikov. Imel je na razpolago več drugih odličnih služb, toda urad preiskovalnega sodnika je bil kakor ustvarjen za njega in njemu je posvetil vse svoje moči. Star je bil okoli 42 let, toda videti je bil mnogo mlajši, dasi so se začelp že prve gube kazati na njegoven obličju. Človek bi občudoval njegov obraz, da nisi čital na njem ne- MALIOGLASr Naznanilo! Gospodinjski Klub Slov. dr. doma na Recher Ave., Euclid, O., sklicuje izvanredno sejo v torek ob 7:30. Ker je zelo važna zadeva se prosi članice kluba, kakor tudi direktorij in Klub društev Pevski zbor Slovan, Adrija, dramsko dr. Naša Zvezda, vse društvene zastopnike in posameznike brez izjeme, da se udeležijo. Za Gospodinjski klub: Mary Medvešek, predsednica, Frances Medved, podpreds. Mary Ster, tajnica. |0Ne1a|DAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES «n»iA-Ooy (brand) Multiple Vltar Capsule« f^MfOTEHT—«ech captgl« contain« Ih« g rfofly bed« noodt •> Ih« live vitamin« •ho«« requirement« have been *«tab> Mod a« f*aen!!e! t« human nutrition. 3t—CONVINtENT—take |wt on« capjule i \todgy and yoo con forget about fvMomln (ugptMaoats until tomorrow, S—KOHOMICAl—a (Ingle capwlo each 'iday «» «n you taka and eU you pay t i*»rr d-OMJWNTlS—t a k o ana OnaA-Oay i . policijski komisar segel v besedo. Sodnik se veede, in dočim je bil njegov pisar zaposlen, da je napisal vse, kar se je doslej zgodilo, je vzel sodnik report mladega detektiva Vernierja in ga začel citati. Mladi detektiv je bil bled in nervoizen, skrit v kotu sobe in. skrbno čital obrazne poteze so-1 dnika pri čitanju. Vsa njegova bodočnost je bila v tem reportu — vse je bilo odvisno, kaj bo sodnik rekel o njegovem poročilu. Vernier sedaj ni imel opraviti z abotnim Očetom Absintom, pač pa je čutil, da sedaj deluje višja inteligenca. “Če bi vsaj mogel zagovarjati moj načrt,” misli Vernier. “Kaj so mrzle pisane fraze v primeri z živo besedo, ki prihaja direktno jz duše!” V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Andrej Korenčan ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 18. aprila 1942. Nova spet pomlad prihaja, vse se oživelo bo, vse, le Tebe dragi k nam nič več ne bo. Upanje pa nas tolaži, da, za Tabo pridemo in nad zvezdami pri Bogu spet nekoč se snidemo. Žalujoča ostala SOPROGA IN SIN. Cleveland, O. 13. aprila, 1950. m NAZNAKILO SLAVNOSTNE OTVORITVE American Jugoslav Center 20713 RECHER AVE., EUCLID 19, OHIO poprej SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM v nedeljo 23. aprila 1950 Program; 1:00 popoldne, sledi banket. Ples: ob 8:00 zvečer, v zgornji dvorani, bo igral MICKEY RYANCE ORKESTER, v spodnji dvorani hrvaški TAMBURAšKI ORKESTER pod vodstvom JOE GREGORINČIČA Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSftC-SL@UEHSKA KATOLIŠKA JEDNGTA in več Prihranite do 80% PRI NORTHEAST Zaključni Razprodaji NAŠA NAJEMNINA JE POTEKLA IN VSE MORA BITI RAZPRODANO ne glede koliko stane! Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% C« hočei dobra sebi in cvojlm drayim, savamj se grl najboljši. w»-In nadsolventni godgorni orxanixaeijlL KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruje* m smrtnine. rame noikodbe. operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. B- JEDNOTA sprejema motke in ženske od IS. do S#, leta: »trohe pa takoj po rojstvu in do 16. četa pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodemejte vnete certifikate sedanj« dobe od m'lM do S5.Ma.5fS. K. S. K. JEBNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi čla* *li članice, te moročoe in božate katoliške podporne organizacije, po-tnadi se in pristopi takoj. Za po Jami la o zavarovanja in sa vse drnce podrobnosti te obrnite na oradzdke in »ra C nice krajevnih drmttev »C, 8. wit oja; GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, I1L —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride LEDENICE PRALNIKI SETI ZA TELEVIZIJO PEČI VODNI GRELCI PRITIKLINE • RAZNI DELI, itd. Mi ne gremo iz trgovine, ampak bomo samo zaprli to prodajalno, da bomo povečali našo glavno prodajalno na 22530 Lake Shore Blvd. Taka prilika se vam nudi samo enkrat v življenju. Najboljše stvari bodo šle po neverjetno nizkih cenah. Vsaka prodaja končnoveljavna Prvi bodo najboljše izbrali! Vse mora biti prodano do samih golih sten, ne glede na to, koliko blago stane. Sedaj je čas, da kupite. Naša izguba je vaš dobiček! Na željo kupite lahko na lahka mesečna odolačila. ŽAL NAM JE, TODA TELEFONSKIM NAROČIL NE SPREJEMAMO! NORTHEAST