Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman Veljd: Za celo leto 13 gl„ za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 8 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.
Stev.
V Ljubljani, v petek 26. novembra 1886.
Letnili XIV.
Gospodom volilcem logaško-postojinskega okraja!
Z ozirom na sklepe volilnih shodov v Lo-g-atci in 3?ostojixii in po poizvedovanji mnenja zaupnih mož priporoča klub narodnih poslancev gospodom volilcem, da naj izvolijo
za deželni zbor dne 29. novembra t. I.
g. Hinkota Kavčič-a,
posestnika na Razdrtem;
za državni zbor dne 6. decembra t. I.
g. dr. Andreja Ferjančič-a,
c. k. državno-pravdniškega namestnika v Ljubljani.
Ljubljana, 24. novembra 1886.
Klub narodnih poslancev. Repetirke v delegaciji.
(Konec.)
Po tem soditi, kar je Steyerska puškarska tovarna zmožna izdelovati, se lahko reče, da bi bile repetirke za lovce in pešce v treh letih gotove. Tudi sem pozvedoval, pravi vojni minister, če bi se mogle tudi druge avstro-ogrske tovarue vdeleževati pri izdelovanji repetirk, pa sem le do negativnega vspeha prišel, kajti ni ga tovarnarja, ki bi imel zadostno število potrebnih strojev. Na ročno delo se pa ne moremo ozirati. V najnovejšem času se mi je pa iz ogerskega brambovskega ministerstva sporočalo, da se ondi sostavlja konsorcij, ki bo ustauovil novo tovarno za puške, kar me je jako razveselilo. Se bomo vsaj lahko znebili monopola Steyerske tovarne. Kakor hitro bode taista tovarna ustanovljena in z vsemi potrebnimi stroji previdena, da bo ravno tako dobre in spretne puške izdelovala kakor Šteyerska, jih bo takoj dobila primerno število na izdelovanje.
Konečno omenja minister še strastne agitacije, ki sta jo dva izumitelja pušek, ki se tudi med se-
boj strastno spodrivata, v nekterih krogih oživela. To sta lajtenant Krnka in pa inženir Schulhot. Oba trdita, da niso le njune puške v tehničnem oziru zdatno boljše, kakor pa Manlicherjeva, temveč so tudi ceneje. Krnka pravi, da bi njegova puška ne veljala več kakor 26 goldinarjev, Schulhof je pa izdelavo svoje iznajdbe s prva cenil na 28 do 29 gold., kasneje pa na 31 goldinarjev; sedaj pa zopet trdi, da bi se prav lahko z 28 gold. komadov izdelalo, kolikor bi jih kdo želel. Žal, da nobeden obeh izumiteljev ue more navesti kake veljavne tovarne za puške, ki bi jima hotla iznajdbo za to ceno v izdelovanje prevzeti. Schulhof je le rekel, da ve za večjo banko, ki bi bila pripravljena njegovo iznajdbo v izdelovanje oziroma založništvo prevzeti. Taki nejasni podatki pa ministru vendar ne morejo zadostovati in se še prav nič ne ve, kakošno ceno da bi Ste-yerska tovarna tirjala za izdelovanje ktere koli omenjenih repetirk, ktere pa pri vsih svojih prednostih za vojno rabo niti niso, kakor se je to pri posku-šinjah dokazalo. Krnkava že celo ne, ker bi naprava jako sostavnih magacinov predraga bila. Da se je nekaj časa celo po časnikih pisalo o prednostih, ktere naj bi imela sistema Krnka ali Schulhof pred Manlicherjem, je vzrok neka spomenica, ki se je o raznih repetirkali za častnike sostavila, da jih v tem marsikomu čisto novem orožju poduči. V tisti spomenici opisavali ste se iznajdbi Krnkova in Schulho-fova nekako rahlo, da bi se ne bila izumitelja razžaljena čutila. Ta dva sta pa tisto porabila za reklamo po časnikih.
Na to se oglasi poslanec Szalay in vpraša, če je res, da je Manlicher svojo najnovejšo iznajdbo vže drugim državam ponujal, pa je niso marale, in pa, če v puški kako prinašalno pero poči, ali je vsled tega puška popolnoma za nič, ali pa se dii pero takoj in lahko nadomestiti!
Vojni minister pravi: Inženir Manlicher peča se že svojih sedem do osem let s konstrukcijo pušek, kterih je že jako raznih mnogo dovršil. An-glešk konsorcij se je hotel z njegovimi talenti okoristiti in je ustanovil delniško društvo, pri kterem se je tudi inženir vdeleževal. Kmalo pa je obrnil društvu
hrbet in je svoje poskuse na lastno roko nadaljeval. Kar je izumil, predložil je deloma vojnemu ministerstvu na ogled. Ker se na njegove prve modele vojna uprava ni ozirala, je vprašal, če jih sme ponuditi drugim državam. Kakor mu drago, smo mu rekli. Ko je prišel s predposlednjo puško, o kteri se je poskuševalna komisija ugodno izrekla, smo gospodu inženirju za slučaj da puško sprejmemo, nekaj obljubili. S tem je bil pa že obvezan. Minister ne verjame, da bi bil Manlicher ta model, za kterega si je dal napraviti patente, ponujal ptujim velesilam. Na drugo vprašanje pravi minister, da, če kako pero poči, je puška še vedno dobra in rabljiva kot taka, da se sproti baše, toraj kot navadna puška zadovka. Sicer se pa jako redko zgodi, da bi pero počilo in če poči, puškar takoj lahko drugo vstavi.
Poslanec Beothy vpraša, če je naprava novih pušek res neogibno potrebna in če bi se ne dala preložiti na poznejši čas. Nova puška se še ni v ognji poskusila. Na bojnem polji, ondi se bo pokazalo, ali je roba za rabo ali ne. Tudi glede streljanja je pri novi puški marsikaj pomisliti treba. Po njegovih mislih nas samo nervoznost k napravi novih pušek priganja, le ta pa izvira iz silne napetosti med Francosko in Nemško državo. Obema nasproti bi vsaj mi morali hladnokrvni ostati. Pa tudi naše denarne razmere nam ne dopuščajo, da bi delali tako drage poskuse. Naprava pušek trajala bo več let. Prepričani bodite, da se bo med tem zopet še kaj boljšega, še kaj spretnejega izumilo. Vojni minister je že sam napovedal, da pričakuje manjšega kalibra. Tudi sedaj govori se že o novih konstrukcijah, o kterih je pa mnenje jako različno. Beothj misli, da bi bilo prav, ko bi se razni izumitelji sklicali v odsek in o tej zadevi zaslišali. Med tem naj se pa naprava za jedno leto preloži.
Vojni minister na to nekoliko nevoljen vpraša, ali naj z današnjimi puškami mar kak boj začnemo, da se bomo prepričali, da niso zadosti dobre. Enkrat smo že bili v takem položaji, a takrat (leta 1866) smo se prekasno prepričali, da so zadovke zdatno boljše, kakor pa naše sprednjače. Po drugi strani pa tudi ne moremo čakati na novo francosko-nemško
LISTEK.
Letni občni zbor „gospejinega društva krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega".
Iz Ljubljane, 25. novembra.
Upam, da vstrežem čitateljem „Slovenca", ako jim kratko opišem letni zbor „g o s p e j i n e g a društva krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega", kteri se je vršil danes popoludno ob štirih v veliki sobani L i c h t e n t h u r n o v o dekliške sirotišnice.
Po litanijah z blagoslovom v sirotišnični kapeli , ktere je opravil velečastui gospod kanonik Urbas, zbere se nad 50 gospa in gospic obeh na-rodnostij — pa o narodnosti pri tem društvu prav za prav ni govora — kar popolno odobrujemo — v omenjeni sobani. Ob 4. uri dospe tudi premil. gosp. knezo-škof dr. Jakob Missia, ki ne zamudi nobene prilike, kedar veljii vtrditi ter pokrep-čati v dobrem, ob enem pa tudi oveseliti ter nav-
dušiti za sveto stvar udane mu ovčice. V njegovi navzočnosti toraj, kakor tudi mil. gosp. prošta dr. Jarca, kanonikov Urba sa in Zamejca, prof. Zupana ter spirituala Flisa prične se zborovanje.
Glavni vodja družbe, velečastni gospod kanonik iu stolni župnik Anton Urbas, stavi najprvo v živih barvah zbranim pred oči dve zgodovinski podobi: — stari ajdovski Rim pa novi krščanski Rim. Opiše v zgodovinskih podatkih starega Rima bogastvo, krasoto, lišp, razkošnost, uživanje, — pa njega grdo trdosrčnost, grozovitost, krvoželjnost, ki se nam vzlasti kažejo v gladiatorskih in živalskih bitkah, nad kterimi so se po živinsko radovali ajdovski Rimljani. Tej podobi nasproti pa postavi krščanski Rim. Revni ali ljubezni do Boga in do bližnjega vneti židovski ribič Peter, pa prebrisani Gamalijelov učenec Pavel sta glavna junaka ua tej podobi; s svojim naukom, ki je bil Židom pohujšanje, a paganom neumnost, spreobrneta volkove v jagnjeta, nevernike v vernike, sovražnike križa Kristusovega v junaške nasledovalce Gospodove. Bili so namreč tudi med kristijani bogataši ; da, ti so najprvi sprejeli vero Gospodovo, kakor nam priča cerkvena zgodovina; a mesto
egoizma, grozovitosti, razkošja in zapravljivosti gledamo v njih ponižnost, zatajevanje samega sebe ter dejansko ljubezen do bližnjega. Zato vidimo na tej podobi pri sv. Petru in Pavlu bogato pa usmiljeno krščansko družino sv. Pudenta; njega sina Timoteja, ter hčere Praksedes in Pudenti-jano. Tako je spremenilo krščanstvo vse mišljenje, čutenje ter dejanje ljudij. Hudobnost peklenska, ki se je šopirila v paganstvu, bila je premagana v krščanstvu, kar nam očividno priča tudi grozna smrt Simona Mag a, ki je hotel s svojimi čarodejstvi z novega oživiti paganstvo; a na ponižno molitev sv. Petra ter njegovih vernikov bil je osramoten, kajti telebnil je pričo številne množice z zračnih višav, kamor se je bil vzdignil, s peklensko močjo, na trdo zemljo, da si je zdrobil kosti ter mrtev obležal.
Kvas krščanstva prešinil je vso človeško družbo. Na razvalinah starega Rima vzdignil se je novi, krščanski, vedno mladi Rim, ki s svojimi nauki in z milostjo božjo prešinja tudi še daues ves krščanski svet, neti ter budi ljubezen do Boga iu do bli/.? njega. Tudi naša družba krščanskih gospii je pte-šinjena te ljubezni in z božjo pomočjo bo fruh",
vojsko, da bi videli, kedo bo tepen. Pa tudi nič pravega bi ne zvedeli, ker se obe državi ravnokar pečate z vpeljavo pušek repetirk, s kterimi si bote brž ko ne že v bodoči vojski nasproti stopile. Kje pa je porok, da nam morda ne bo treba samim že poprej za puško prijeti, preden bi si iz škode druzih lahko kaj prida pridobili?! Kar se tiče misli, da bi vse izumitelje z njihovimi puškami semkaj vabili, kjer naj nam svoje blago pokažejo in svoje mnenje razodenejo, pravi minister, da res ne ve, kako si gospod delegat to predstavlja. Prišli bi že vsi, toda vsak bi hvalil svojo puško, da je boljša, kakor pa Manlicherjeva, ktero je vojna komisija natančno poskusila. Konečno prišlo bi tako daleč, da bi imeli gospodje delegatje na tehničnem areopagu voliti med menoj in med gospodi izumitelji. Take konference bi se pa vojni minister nikakor ne mogel vdeležiti. Kar se tiče poskušanja druzih pušek, pravi vojni minister, da sta jih skušala komisija in vojna stre-ljalna šola in sta se oba izrazila, da so nekaj posebnega v tehničnem oziru, za vojsko pa kot vojne puške nerabljive in se zarad tega ne morejo sprejeti. Tudi glede odlašanja vpeljave za jedno vojni minister ne more prevzeti nobene odgovornosti.
Beothy na to pravi, da zgubljena bitka pri Sadovi leta 1866 ni bila le vojaška, temveč tudi politična nesreča. Med političnimi faktorji je tudi gmotni položaj, v kterem se država ravno nahaja, velikega pomena. On ne govori morda na korist kakega izumitelja, temveč na korist države, če jo svari pred neprevdarjenimi tako ogromnimi stroški.
Še so na to marsikaj o tem govorili razni delegatje, ki pa ni ne posebno važno in ne zanimivo; zatoraj tudi tisto vse preskočimo z opombo, da je konečno vendar le beseda vojnega ministra obveljala in so mu vsi dovolili armado z novimi puškami preskrbeti. Kolikor jih je bilo, nihče ni hotel prevzeti odgovornosti, ki bi ga morda svoje dni zadela, če bi se zarad njega ta naprava zavlekla, ker ob zamotani današnji politiki nihče ne ve, kaj da nas v najbližnji bodočnosti čaka. Najpametneje v takih okoliščinah je ravnati se po starorimljanskem reku: „Si vis pacem, para bellum!" (če hočeš mir, pripravljen bodi za vojsko)! Potem naj pa pride, kar hoče, preskrbljeni smo na vsak način.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. novembra. Notranje dežele.
V zlati JPragi so imeli te dni volitve v mestni zastop in so bili vseskozi narodnjaki izvoljeni z veliko večino po vsih razredih in po vsih okrajih. Nemci nikakor niso rok križem držali, temveč so strastno agitirali za svoje ljudi; nobeno sredstvo jim ni bilo preslabo, nobena pot predolga in noben čas prepozen! Kjer se je bilo le količkaj vspeha nadjati, ondi so pritiskali, prosili, grozili se, pa vse zastonj! Ni jim bilo mogoče dokazati, da je nemščina v Pragi še tako krepka, da bi si prisilila primerno zastopništvo v mestnem odboru. Lansko leto se jim je sicer posrečilo, da so v enem mestnem okraji zmagali, toda ne vsled svoje moči, temveč edino Ie vsled — slovanske nesloge, ki je ondi med češkimi volilci nastala. Letos so bili čehi složni, od tod na nemški
krščanske ljubezni do bližnjega vladal v njej tudi na dalje, da posuši še mnogo solzi, zaceli še mnogo ran v čast božjo in društvenikom v časno in večno korist.
Po tem govoru prečita zapisnikarica društva, gospodičina baroninja Evelina Lazarini letno sporočilo, ter v glavnih potezah to-le pove:
Pri lanskem zboru, 19. novembra 1885, položil nam je bil mil. g. knezo-škof vzlasti na srce, naj, obiskovaje bolnike, ne skrbimo samo za njihovo telo, marveč ob enem tudi za njihove duše.
Ravnajoč se po tem, smo si vzlasti prizadevale za to le troje: obiskovale ter podpirale smo bolnike in reveže, vzlasti one, ki so bili kot neozdravljivi odpuščeni iz bolnišnice, pa se zarad pomanjkanja prostora niso mogli vsprejeti v hiralnico. Podpiranih je bilo letos 120 revežev; umrlo je 38 odraščenih in 6 otrok.
Dekliško zavetišče obiskovalo je letos 30 deklic, ki so dobivale skozi vse leto opoludanšno hrano ter malico. Bile so vedno, kadar so bile doma, pod nadzorstvom ene usmiljenke, ki je ž njimi delala, molila, je v cerkev vodila ter jim kuhala. Jedi razdeljevala jim je pa vsak dan jedna društvenih gospa
strani poraz. Ta poraz je najsijajneji dokaz, da je zlata Praga prav tako eminentno slovansko mesto, kakor bela Ljubljana. Ta poraz je pa ondašnjim Smeykalom ob enem tudi najboljši dokaz, da brez sporazumljenja s Čehi ne bodo nikdar več prišli v mestni zastop. čehi so jim letos na podlagi sporazumljenja ponudili nekaj odborniških mest. Nemci so jih trdovratno odbili in — so se tudi goropadno strmoglavili. Iz tega sledi pa tudi za vse avstrijske Slovane jako lep nauk, da če bomo med saboj edini, se nam ni nikogar bati!
Med Avstrijo in Rusijo se je v Galiciji prav na meji nekaj zgodilo, kar vtegne v neugodnem slučaju silno pomenljive nasledke imeti. Med Bary-lovem in Volico prišel je dne 19. t. m. rusk inženir s tremi pomočniki, in je jel državno mejo iz novega zaznačevati. Zaznačil jo je pa tako, da je vzel ga-liškim kmetom tri orale zemlje in jo je ruski državi vtelesil. Da bi se nova državna meja bolje poznala, je dal ondi precej veliko zemlje nasuti. Novica je s tem uradno potrjena, da je to spremembo meje že občinski župan Kamionskemu okrajnemu glavarju in mejni carinski urad pa svoji gosposki objavil. Oe pomislimo, da so prestavljeni mejniki dostikrat povod smrtnemu sovraštvu in brezkončnim pravdam med sosedi in posamičnimi občinami, je prav lahko, da, če bi Rusija v tem oziru ne dala popolnega zadostenja, bi se vojska začela za te tri orale avstrijske zemlje. Mogoče je, (če je vse resnično), da je šel kak prenapet ruski inženir iz tega vzroka državno mejo kvarit, da bi se na ta način napravil „casus beli i", v kterem bi Avstrija osamljena Rusu nasproti stala. A v tem slučaji bi Rusija gotovo ne pritrdila samovoljnemu dejanju prenapetneža; da bi bil inženir na povelje Rusije to delal, se nam zelo neverjetno zdi, da bi mogočna Rusija s tako malenkostjo „casus belli" iskala; saj se vendar lahko vojska napove na sto vredniših načinov. Počakajmo toraj drugih poročil.
Konferencije obeh ministerstev trgovine zarad obnovljenja carinske pogodbe s Rumunijo imele so, kakor se objavlja, srečen vspeh. Zedinili so se o iuštrukcijah, ktere imajo dati zastopnikom obeh vlad. Minister Baccjuehem se je vrnil na Dunaj, a poročevalci strokovnjaki so še v Budapeštu, da razpravljajo podrobnosti onih inštrukcij. Mislijo, da bodo imeli v Budapeštu razprave, ko minejo delegacije, v kterih bodo pripravili potrebne pogodbe za sklenitev vpričo rumunskega ministra.
Vnanje države.
Velevlasti jele so se pogajati o kandidaturi kneza Mingrelskega na bolgarski prestol. Vsem je na tem ležeče, da bi se sitna stvar čem prej tem bolje rešila na občno zadovoljnost. Kakor najnovejše vesti sporočajo, je Rusija princa Mingrelskega velesilam kot svojega kandidata objavila, ne sicer uradno, vendar pa po svojih zastopnikih na bolj zaupljiv način. Ostale velesile pravijo, da ga bodo tudi takoj pripoznale, kakor hitro Rusija svoje misli spremeni nasproti bolgarskemu sobranju. Velesile toraj zahtevajo, da naj Rusija sobranje pri-pozmi, in naj mu ob enem tudi svetuje takoj drugo volitev pričeti. Misel ni napačna in bi bila v resnici sposobna mir narediti v nesrečni pokrajini. Ob enem bodo ob priliki volitve novega kneza velesile med seboj določile razmerje, v kterem naj bo v bodoče Iztočna Rumelija z Bolgarijo. Ali se bo Rusija še dolgo vpirala skupnim željam velesil ali ne, to dokazala bo najbližnja bodočnost, če ji je res na ohranenji miru ležeče, se bo pač morala vdati skupni želji in to tem več, ker se iz Berolina sporoča, da so po prizadevanji angleške kraljice iu nemškega prestolonaslednika ter njegove soproge Avstrija, Angleška in Nemška sklenile zvezo na skupno obrambo. Namen te zveze je menda medsebojne koristi skupno braniti in na Berolinsko pogodbo paziti. — Zanimiva je izjava nekega bolgarskega poslanca, povzeta iz zasobnega pisma, ki je
ali gospic. Ob četrtkih in nedeljah izobraževale so se v šolskih predmetih, pri kterih ste jim pomagali gospa OtilijaRubana in Avgusta Zupanova.
V šivalni šoli bilo je 15 do 20 šoli odraščenih deklic, ki so pod vodstvom jedne usmiljenke dobro napredovale, kakor so pričali na ogled postavljeni izdelki.
Sredi meseca septembra oživilo se je tudi zavetišče za služkinje za čas, kedar so brez službe. Proti malemu plačilu 10—15 kr na dan dobivajo stanovanje in hrano ter se urijo v delih svoje službe. Ob enem so pa obvarovane pred mnogimi nevarnostmi za svoje dušno iu telesno zdravje. Sprejemlje se za sedaj 4—6 oseb, ker za več ni prostora, včasi tudi bolehne osebe za toliko časa, da se okrepčajo.
Po tem poročilu, ki se je vzelo z veseljem na znanje, prečita blagajničarica gospica Marija Zupan letni račun. Dohodkov je imelo društvo znatno svoto 2756 gl. 80 kr. Od teh se je potrošilo 646 gl. 71 kr. za zavetišče in šivalno šolo; za bolnike in reževe 1886 gld. 4 kr., za druge izdatke 68 gld. 78 kr., tako da ostane za prihodnje leto še 155 gld. 27 kr. Račun je pač jasen dokaz, koliko dobrot društvo
d~1: rrvlacf!	RAmlclimn J, nni3r\ir<> ««111./,
eil, »iinali v.o pomislimo, u<» puupua »cliivO UuuiOt-
prišlo vrednikom „Times''-nim v roke. Ondi omenjeni poslanec trdi, da bo bolgarsko sobranje le tedaj kneza Mingrelskega ali kakega druzega ruskega kandidata na bolgarski prestol volilo, če bo Rusija pred volitvijo uradno pripoznala zjedinjenje Bolgarije z Iztočno Rumelijo, sicer pa nikakor ne! Za vsak slučaj mislijo pa na Bolgarskem 250.000 mož narodne vojske oborožiti, s ktero hočejo do poslednje kaplje krvi braniti svojo prostost in neodvisnost. Med tem so pa v Šumli med ondašnjimi topniškimi častniki prišli zaroti na sled, ktero so še v pravem času zadušili. Zapleteni so bili vanjo vsi častniki Šumljanskega topniškega polka in vsi so morali svoje službe popustiti in oditi. Nekaj so jih tudi pognali iz dežele. Nadporočnika Todorov in Panev morala sta na Turško. Potisnili so ju v Dri-nopoljski vilajet. Vojaški zdravnik dr. Totev jo je nameraval preko Ruščuka na Rumunsko popihati. V Ruščuku so ga pa spoznali in ker je bila stvar že brzojavno razglašena, dal ga je načelnik Mantov prijeti. Vojni v minister Nikolajev ukazal je strogo preiskavo. — Ze mogoče, da je izjava poslanca resnična, a kolike veljave je, je pa vse drugo vprašanje. Saj menda vojske začeti si mala Bolgarija z ruskim velikanom ne bode upala.
Iz Petrograda se je francoskemu listu „Soleil" pisalo, da je vojska med Rusom in Avstrijo neizogibljiva in se bo prav v kratkem začela. Rus je menda že pripravljen, da vdari, kedar bo treba; le nekaj malega mora še pripraviti. No, morebiti bo tisto malo zadostovalo, da si bo še enkrat spre-mislil, preden bo nas napadel. Saj nima še pisma, da se mu bo kdo ve kako srečno obnesla. Človek se dostikrat tudi lahko zmoti; nikjer pa ne tako lahko, kakor pri proračunu pred dokončano ali celo začeto vojsko. Sicer pa ne verjamemo, da bi bila rusko-avstrijska vojska tako blizo, sicer bi tudi naša vlada kake priprave delala, kar pa do sedaj še ni videti.
Turčija je dovršila svoje utrditve pri Drino-polju in ob rumelijski meji. O tej priliki je spustila domu vse tiste vojake, ki so že svoja leta do-služili, ter jih je nadomestila z novimi mladimi močmi, s kterimi je obkolila vso iztočno-rumelijsko mejo, Macedonijo in pa Solun. Iz Drinopolja odšlo je na mejo že zopet več železniških voz streliva, živeža in orožja, ter sploh vsega, kar se potrebuje v vojski. Tudi 600 konjikov poslali so v Macedonijo, pravijo, da zarad tega, ker se je ondi silno veliko roparjev zaredilo. Je že mogoče, toda za zalezovanje in preganjanje roparjev, ki se le bolj po gorah potikajo, zdč se nam pešci veliko bolj umestni, kakor konjiki, ki po skalovji niti za njimi ne morejo. Teh 600 konjikov ima v Macedoniji prej ko ne vse drugo nalogo, kakor pa roparje iskati.
Pri slavnosti v spomin poraza garibaldija-uov pri Mentani v Italiji so govorniki tolikanj udrihali po papežtvu in po katoliški cerkvi, da se tako počenjanje gnjusi vsakemu, kdor ima količkaj spoštovauja — ne rečemo do katoliške cerkve — temuč do papeža, ki ga čisla in spoštuje ne le katoliški, temuč tudi protestantski svet. Zanimivo je pa to, da se laška vlada nič ne zmeni za tako očitno zasmehovanje, dasiravno je v garancijski postavi omenjeno, da se ima oseba sv. očeta spoštovati. Posebno so pa pri tej svečanosti imeli oporekati besedi, ktero je kralj izrekel: „Roma e intangibile" (Rim je nedotakljiv). — Prihodnost bo pokazala, je le-ta beseda resnična ali ne? „Reduci di Mentana" (tisti, ki niso bili ubiti pri Mentani) so sklenili poslati zboru ogromno peticijo, tam bodo zahtevali: 1. Jamstvene postave se imajo odpraviti; 2. klerikalne šole popolnoma zapreti; 3. obstoječe postave imajo se rabiti strogo, kar je le mogoče, da se zatarejo cerkveni redi iz laških okrajev, in 4. se imajo odpraviti iz države jezuitje. — „Popolo Romano", list ministerskega predsednika, je natisnil vse govore zoper papeža in cerkev, a ni pristavil ničesa. — Laška vlada živi o milosti radikalcev, za to taka pri-
nikov in dobrotnic tudi z jedili, obleko, knjigami itd. blagotvorno to društvo.
Vsem dobrotnikom se je na to predsednica društvu visokorodna gospa grofinja Sofija Auersperg, ki je s svojima hčerama, grof. Gabrijelo in Marijano, duša vsemu društvu, prav toplo zahvalila ter pričujoče vnemala, naj ne opešajo v lepem delu, ampak naj si prizadevajo, da še veče število Ljubljanskih gospa in gospic pridobe za to društvo. Revščine je v mostu obilo; skrbeti za reveže je naša dolžnost, a tudi sladko plačilo. Kako pomirjeno je srce, ko je tolaži zavest, da smo trpečim svojim bratom in sestram služeč, dobro delo storili Gospodu samemu.
Konečno izrazi še prem. gosp. knezo-škot svoje veselje, vidoč, da društvo raste in se krepi. Vsem dobrotnikom društva, zlasti pa delujočim go-spem in gospicam zahvali se tudi on v imenu revežev. Prejele bodo svoje plačilo že na tem svetu v sladki tolažbi, da so revnim in bolnim sobratom in sosestram poslajšale mnogo grenkih ur, ob enem pa tudi odvrnile od njih mnogo hudega za dušo in telo. Naj toraj tudi v prihodnje pomagajo tako junaško nositi teško breme revnim in bolnim; naj je
zanesljivost; igrajo se z ognjem, — nevarno je. vtegne se kaj vneti.
Sedanje rumunsko ministerstvo, čegar načelnik je Bratiano, Rusom tudi prav tako malo ugaja, kakor bolgarska vlada in se ruski listi že čudijo, kako da ga Rusija sploh še gleda. Po njihovih mislih morala bi ruska vlada že zdavnej za to skrbeti, da bi v Bukareštu drugi možje na krmilu sedeli. Oe je Avstrija zadosti trdna, da ne pusti v Srbiji Rističevega kabineta na površje, tako povdar-jajo ruski listi, zakaj bi pač ne zadostovala besedica iz ust ruskega cara, da bi se takoj odstranilo Bratianovo ministerstvo v Rumuniji, kakor se je že marsikako drugo Rusom sovražno ministerstvo umakniti moralo. Da so Rusi na Bratianovo ministerstvo kar h krati tako piko dobili, bo vzrok najnovejša pogodba med Bolgarijo in Rumunijo sklenjena glede političnih begunov bolgarskih, ktere Rumunija bolgarskim vladarjem izroča. Osemindvajset jih je do sedaj menda že prijela in v Sofijo poslala. Častniki in voditelji zarote so se pa na Rusko umaknili, kamor so v veliki revščini dospeli. Se jim pač ne bo dolgo slabo godilo, ker se je nadjati, da jim bo Rusija preskrbela primerne službe v svojih polkih.
Izvirni dopisi.
Iz Postojnskega okraja, 23. novembra. (Volilni shod Postojnski) je bil že v „Slovencu" precej obširno in natančno popisan; zato hočem jaz še nekaj dostaviti in bolj pojasniti, ker mislim, da polna resnica je vselej najboljša. Najprvo govoril je g. dr. Ferjančič, ter na široko razvijal svoj program. Njegovi pristaši so mu vedno prikimovali, z rokami ploskali in navdušeno „živio" vpili; pristaši Globočnikovi pa so bili lepo tiho, ter so le v mislih sem ter tje kako opazko naredili, kar pa, se ve da, gospoda govornika in njegove poslušalce ni prav nič motilo. Ko se pa gosp. predsednik Sajovie oglasi, in v domači besedi volilnim možem pripoveduje o zaslugah gosp. Globočnika, ali mislite, da so bili pregoreči častilci dr. Ferjančiča tudi tako dostojno tiho, kakor smo bili mi popred? O kaj še! Nepretrgano so nekteri govorili, se smijali in delali razne opazke, med njimi nektere zelo nedostojne. Govor g. Sajovica res ni bil osoljen s praznimi frazami, kakor navadno govore druge stranke, a zdel se nam je toliko bolj tečen.
Po dokončanem dobro premišljenem govoru g. Sajovica stopi mogočnih in gotovih korakov k mizi mož, ki ga tii ne poznamo še, pokloni se gospodu predsedniku ter prosi besede. Po danem dovoljenju obrne se mož proti občinstvu — bil je Logaški notar, gosp. Gruntar — in brez usmiljenja vdriha z rokama — po zraku. Nevihta ni bila tako huda, kakor smo mislili. Trajala je le toliko časa, da je izustil te-le besede: Gospod župnik Sajovie nam je slikal zasluge gospoda Globočnika; jaz pa pravim, da to niso zasluge (?), ampak, ako je on kaj storil kot okrajni glavar, je bila to njegova dolžnost; v dvaindvajsetih letih se pa tudi kaj stori. Zivio uaš kandidat dr. Ferjančič! Res logičen sklep! Mi smo mislili, Bog vedi, kaj bo gospod notar povedal; pa kaj je povedal? Gole fraze.
Ko smo prestali ta strašni prizor, stavili so mogočni gospodje iz Logaškega okraja — ako se ne motim — predlog, naj se glasuje za gosp. dr.
pa nosijo ne samo zato, ker jim njih blago srce to veleva, ker je to nagon njih plemenite natore; ne samo zato, ker je človekoljubno ter moderno. O človekoljubji »humanizmu" se dandanes toliko govori, iz človekoljubja se tudi veliko stori. Ali kristjanu to ni dovolj. Človekoljubni so bili tudi nekteri nevernimi; človekoljubni so tudi, — ali vsaj pravijo da so — prostozidarji. Kristjan naj dobro dela v luči sv. vere; iz čeznatorne ljubezni do Boga in do bližnjega delajmo dobro, sušimo sobratom mokre oči; celimo jim zevajoče rane, skrbimo, da jim pomagamo v dušni in telesni lakoti in žeji. Z radostjo čul sem, da ste obrnile ljubeznjivo svojo skrb tudi na zapuščene posle. Priporočim vam to zadevo prav toplo. V večjih mestih so posebne verske družbe (kongregacije), ki imajo glavni namen vsprejemati ter odgojevati posle, kedar so brez službe, da jim tako pomagajo v sili, in jih ob enem varujejo mnogih nevarnosti. Da iz malega začetka doraste razmeram primerno zavetišče za poštene posle, to je moja prav goreča želja. V spolnjenje njeno pa pomozi Bog!
Prejemši škofov blagoslov, smo se veselega srca razšli.
Ferjančiča in gosp. Globočnika. Nepristranski gosp. predsednik jim to dovoli. Glasovalo se je najpred za g. dr. Ferjančiča. Res, veliko je bilo vzdignjenih rok za g. dr. Ferjančiča; manj pa za g. Globočnika. Pa to naj nikar ne bega in ne straši ne g. Globočnika in ne njemu udanih volilnih mož. To glasovanje je bilo prav brez pomena, kajti smem trditi, da je bilo vsaj polovico nepoklicanih gostov, hočem reči, takih, ki niso volilni možje. Ravno ti so se najbolj repenčili in visoko vzdignili svoje roke. Smešno!
Naj še to omenim, da smo potrpežljivost gosp. predsednika vsi občudovali, čast mu! Konečno naj pristavim še te-le besede: 21. novembra je imela Ferjančičeva stranka praznik, 6. decembra upamo ga pa mi imeti, volilci g. Globočnika. Volilni možje! Ostanite „mož-beseda" in brez dvombe zaklicali bomo na dan volitve: „Živio naš državni poslanec Anton Globočnik!"
Z Rake, 24. novembra. Trinajst mesecev je minulo, kar so naš čast. gosp. Anton Tavčar umrli; ljubili so oni nas in mi njih; ostali nam bodo v dragem spominu. Upali smo, da dobimo po njih smrti kmalo druzega župnika; govorilo se je že o predpustu. da so naš župnik že imenovani na Dunaji, toda mesec za mesecem mine, in Ie ga ni. Kdo preračuni škodo, ktero prestaja dotično gospodarstvo, in še povrh pa v duhovnem oziru? Imeli smo dva vrla dušna pastirja, kterima vsa čast! toda glave vendar le ni! Še višje službe ne ostajajo tako dolgo izpraznjene! Pa kaj bom — zdaj imamo novega g. dušnega pastirja. 18. novembra so prišli čast. gosp. Janez Dolinar kot naš novi dušni pastir in mi smo jih kar mogoče slovesno sprejeli. V nedeljo 21. novembra je bil pa pravi dan veselja; lep solnčen dan je privabil ne samo Raških župljanov ampak tudi sosednjih; prostorna cerkev je bila kar natlačena. Ob 10. uri je spremljalo 14 čč. gg. sobratov g. župnika v cerkev, in naš prečast. gosp. dekan dr. Sterbenc so nam v dolgem pa mičnem govoru predstavljali novega dušnega pastirja kot apostolskega naslednika v preimenitnem poslu kot ozna-novalca sv. evangelija iu delivca božjih milost. Po službi božji smo se pa zbrali pri obedu, ter se v raznih napitnicah spominjali navzočih in nenavzočih, da se nam je le prehitro dan nagnil. Bog nam ohrani novega gospoda župnika mnoga leta!
Iz Leskovca pri Krškem, 24. novembra. Včeraj je naša župnija zgubila občeljubljenega kaplana č. g. Antona V e r b a j s - a , ki se je preselil na svoje mu odločeno mesto — v Cerklje na Gorenjsko. Tukaj je služboval štiri leta. S svojim prijaznim občevanjem do župljanov pridobil si je srca vseh. Le škoda, da nam je tako naglo odvzet! V njegovi osebi zgubimo vnetega duhovnika za službo božjo; prijatelji ga bodo teško pogrešali kot pravega in vdanega prijatelja, ki je marsikteremu kaj dobrega svetoval.
Krški pevski zbor žaluje po njem, kot najboljšim tenoristu — slavčeku! Skoro pri vsaki veči pevski slavnosti je prihitel na pomoč Krškim pevcem, za kar mu ostanejo vedno hvaležni. Leskovčani se imajo le njemu zahvaliti, da je Krški pevski zbor v farni cerkvi pri službi božji pod vodstvom Antonovega prijatelja, sedanjega svetovalca deželne vlade, g. Vencajza, tolikokrat popeval. Kot sploh vnet duhovnik je g. Anton delal vedno tudi na to, da bi se v Leskovški farni cerkvi zboljšalo cerkveno petje.
Cerkljanski fari pa čestitamo, da je z novim gosp. kaplanom Antonom dobila tako izvrstnega gospoda.
Dragi gosp. Anton! Od nas ste se ločili, a v trajnem spominu Vas bodo ohranili farani Leskovški — in cel Krški pevski zbor! Hvala za ves trud, ki ste ga imeli z nami! Z Bogom !
Leskovčan.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani imela je dne 5. oktobra t. 1. redno sejo pod predsedstvom g. zborničnega predsednika J. Kušarja; navzočni bili so naslednji gg. odborniki: Iv. Baumgartner, Oroslav Dolenec, Franc Hren, A. Jenko, Makso Krenner, Karol Luckmann, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vaso Petričič, Josip Ribič, Franc Ksav. Souvan in Jarnej Žitnik.
G. zbornični predsednik konstatuje sklepčnost zbornice, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Alojzija Jenka in Maksa Krennerja.
Dalje naznani, da je povodom Najvišjega imendana Nj. c. kr. apostoljskega Veličanstva naprosil gosp. deželnega predsednika barona Winklerja, naj izvoli zbornično čestitanje naznaniti našemu pre-milostivemu cesarju.
Zborniki to naznanilo vzemo stoječi v znanje.
I.	Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.	G. Franc Ksav. Souvan v imenu odseka poroča o ukazu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva gledč prošnje, ktero so stavili do njega nekteri trgovci, naj bi bil po analogiji § 14., zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39 nastop trgovskega obrta zavisen od dokaza sposobnosti, kakor se je to vpeljalo za rokodelske obrte.
Zbornica se je že v predzadnji seji načelno izrekla za dokaz sposobnosti pri trgovskem obrtu.
Odsek je vprašanja, ktera je o tem predmetu predložila c. kr. deželna vlada zbornici, temeljito pretresaval ter z ozirom na razmere v Kranjski na-nja odgovoril. Odsek toraj predlaga:
Slavna zbornica naj na ta vprašanja tako-le odgovori.
Predno se prične posvetovanje o posamičnih vprašanjih, izjavi gosp. zbornik Karol Luckmann, da pri tem vprašanji zavzima stališče, na ktero se je postavil odsek v predzadnji seji. On in njegovi somišljeniki menijo, da se dokaz sposobnosti pri rokodelskih obrtih v marsikterem oziru more opravičiti, da-si se nikakor ne more opaziti, da bi se bilo število rokodelskih obrtov za veljave novele k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883 zmanjšalo in bi se bila konkurenca skrčila. Neumeven je toraj dokaz sposobnosti pri trgovskem obrtu, ker so razmere pri tem povsem drugačne, nego pri rokodelskih obrtih. Govornik in njegovi somišljeniki smatrajo dokaz sposobnosti pri trgovskem obrtu nepotrebnim ter izjavljajo, da se ne udeleže razgovora o posamičnih vprašanjih.
G. zbornični svetnik Vaso Petričič meni, da je dokaz sposobnosti tudi pri trgovskem obrtu potreben ter omenja, da se bode pri prošnjah za nastop in samosvojno zvrševanje trgovskega obrta gotovo vselej oziralo na opravičene in temeljne želje.
Ko je še poročevalec pojasnil stališče odsekovo, pričel je odgovarjati, na posamična vprašanja.
Prvo vprašanje: ls Kaj razumijo prosilci pod pojmom „trgovski obrt?" — Odgovor: Pod pojmom „trgovski obrt" se razumijo oni obrti, kteri oskrbujejo posredovanje izmenje blaga v nespremenjeni obliki, izdelke in blago od drugih prevzemajo, da jih zopet dalje razpečavajo.
a)	Ali se misli, da naj bi se za nastop vsakega trgovskega obrta dokazala sposobnost? — Ne.
b)	ali samo za posamične vrste trgovinskih obrtov? — Da.
V	slednjem slučaji:
a) naj bi se li omejil dokaz sposobnosti na trgovske obrte, ktere zvršujejo protokolirani trgovci? — Ne.
Č) ali naj bi se razširil tudi na druge trgovske obrte? — Da.
V	zadnjem slučaji, na ktere? namreč:
7) na trgovske obrte, kteri se bavijo samo s prodajanjem blaga določenih vrst, n. pr. na trgovino: 1. z železnino, 2. s steklenino, 3. z glinenino (lon-čarnino), 4. z vinom, 5. s predivom, 6. s prejo, 7. z oblačili, 8. s prtenino, 9. z bombaževino, 10. s svilenino, 11. s suknom, 12. z volno, 13. s sukancem, 14. z lesom, 15. z usnjem, 16. s papirjem itd.? — Ne.
2) ali tudi na trgovske obrte, kteri se zvršujejo pod skupnim (kolektivnim imenom)? Kot taki bi bili posebno: trgovina: 1. z materijalnim blagom (diša-varji, trgovci z materijalnim blagom in barvili), 2. s špecerijskim in kolonijalnim blagom, 3. z mešanim blagom, 4. s krojnim blagom (vsakdanjim ali roko-delnim blagom), 5. z belim perilom, 6. z lepotnin-skim (galanterijskim blagom), 7. z narnberškim blagom, 8. s surovino (surovimi pridelki), 9. kramarji, 10. prteninarji, 11. branjevci, prodajalci živeža, 12. pšenarji, 13. prodajalci mešanega blaga.
Odgovor: Na trgovske obrte, kteri se zvršujejo pod skupnim (kolektivnim) imenom, in sicer na one pod J 1 do vštetega 7 imenovane. — Za nastop tii pod 8 do vštetega 13 imenovanih trgovskih obrtov bi no bilo treba dokazati sposobnosti, ker za njih zvrševanje praviloma ni treba one trgovske naobražbe, kakor pri drugih gori imenovanih trgovskih obrtih,
dalje ker jih navadno izvršujejo take osebe, ktere niso imele prilike, pridobiti si trgovinsko naobražbo in ker bi se z zahtevo, naj se dokaže sposobnost, v mnogih slučajih onemogočil nastop teh obrtov in bi se mnogim osebam vzela prilika pridobiti si vsakdanji kruh in bi se tako ti obrti na najnižje število zmanjšali, kar gotovo ni koristno za promet.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Imenovanje) novega Krškega knezoškofa menda že ni več daleč. Solnograški nadškof in Koroška vlada sta se že med sabo dogovorila in je že so-stavljen predlog, ki se bo predložil presvitlemu cesarju.
(O mladi nadvojvodinji) Mariji Josipini, soprogi nadvojvode Otona v Celovci, čuje se jako lepa in posnemanja vredna lastnost. Visoka gospa hodi vsak dan v stolno cerkev k sveti maši, ktere se vselej z vzorno pobožnostjo vdeležuje. Dne 14. novembra je bila ondi pri pridigi in pri veliki maši. Tako življenje je njej izvestno le na čast, drugim vernikom pa v spodbudo.
(Predrznost tatov) v Ljubljani presega že naj-bujnejo domišljijo in bi jo pač kdo iskal mnogo preje v kakem amerikan6kem romanu, kakor pa v slovenskem glavnem mestu. Z vozom so se pripeljali nocoj pred Prdanovo prodajalnico, ki je na najbolj živahnem kraju Ljubljane, na trgu ce-sarja Josipa, ter so lepo s ključem od znotraj vijata odprli, kave in sladkorja naložili, drobiž iz predalca pobrali, na sredi prodajalnice „spominek" postavili, ga z lečo potresli, prodajalnico lepo zaprli in hi, bistagor got se v najlepšem miru odpeljali z naloženim blagom v daljni svet. Ključ od prodajalnice vrgli so pred Šenklavžem proč. To vse, pravijo, da se je godilo okoli 4. ure zjutraj. — V deželni bolnišnici vlomili so včeraj neznani tatovi v mrtvašnici pod streho, kjer je spravljena obleka tistih, ki v bolnišnici umrjo. Tatje so jo skrbno preiskali, boljšo pobrali, slabšo pustili.
Prvi slučaj je že tolikanj izreden za Ljubljano, da je z njim jasno dokazano, da ima Ljubljana več nego za polovico premalo redarjev. Mestni očetje naj ne štedijo, kjer mora biti! Oe se drugače ne d& denar dobiti, nalože naj ga na luksus, na ekvipaže, na konje za ježo itd., ali dobiti se mora. Sedaj ima Ljubljana dvajset redarjev, potrebuje jih pa šestdeset, če hoče biti le za silo zavarovana. Toliko, kar jih je sedaj, jih je komaj zadosti, da berače vganjajo, postopačem pa že več ne pridejo do živega. Tatovi Vam zunaj rotovža lahko hišo za hišo iz Ljubljane odneso, če bi se ravno dvigniti dala, pa teh šest ali sedem redarjev, ki imajo sedaj ponočno službo, niti vedelo ne bo do zjutraj, da je tu ali tam hiše zmanjkalo. Ljubljanski meščani imajo odločno pravico za-se in za svoje imetje največjo varnost zahtevati, ki jo jim sploh mestni magistrat dati more. Mestnih očetov dolžnost je pa, da ga v tem po svoji moči podpirajo. Kar mora biti, mora biti!
(Posojihiieo) ustanovili so si v Št. Lenartu v Slov. Goricah dne 19. t. m. V ravnateljstvu so ti-le gg.: Matija Polič, posestnik v Št. Lenartu, je predsednik; Peter Mesarec, župan v Št. Juriju; Janez Krautič v Malskem Bregu; Janez Strah, župnik v Št. Rupertu in An t o n V o g r i n , župan v Spodnji Volčini. V nadzorstvu sta pa gg.: dr. Anton S u h a č , župnik pri sv. Ani in Franc Jesovnik, posestnik v Spoonji Volčini.
(Cvetoče slive) imajo na več vrtovih v Hotenji vasi na Štajarskem.
(O drznih tatovih) je iz Štajarskega vedno več pritožeb. Po Ormoških goricah so jeli silno vino krasti. Ključavnice odpirajo na ta način, da vrata okoli njih navrtajo in potem ključavnice iz-žagajo, na kar vina vkradejo, kolikor se jim ga ravno primerno zdi. Na tak način šo ga menda že 12 štrtinjakov pokradli. Svetovali bi gospodarjem, ki imajo hrame, da si dajo duri s ploščevino okovati.
Telegrami.
Budapešt, 2G. nov. V odseku za zunanje zadeve ogersko delegacije razkladal je An-
drassy, da se obe delegaciji glede zunanje politike popolnoma vjemate; priznaval je tudi, da hočete obe polovici države mir, toda mir ob popolnej varnosti naših natančno določenih koristij. Po njegovih mislih si naše in ruske koristi niso tolikanj navskriž, da bi bila vojska neogibno potrebna. Avstrija nič takega ne namerava, da bi se bilo Rusiji bati za svoje koristi. Govornik je to dokazal iz preteklosti, konečno pa tudi povdarjal, da se vendar ne more o naši državi misliti, da bi ona Rusom malomarno dovolila stališče, iz kterega bi nas potem mogočni nasprotnik na svojem stoječ in na odvisne balkanske državice opirajoč se, napadal, kakor bi se mu ljubilo. Andrassy potem preiskuje vprašanje, če vitalne koristi Rusije morda zahtevajo, da bi obe državi druga v drugo treščili in dokazuje, da tudi teh ni nikjer. Pač pa bi bilo Rusiji le na škodo, če bi se še dalje po Balkanu razprostrla; kajti oropala bi se sama sedanjih strategičnih prednosti in pa njen dosedanji vplih na balkanske narode bi šel po vodi.
Berolin, 26. nov. Nemška armada se bo za 41.000 mož pomnožila, kar bo v okroglem 26 milijonov mark na leto več veljalo.
Umrli so:
22. nov. Flora Brus, učiteljica, 27 let, Lingove ulice št. 7, jetika. — Karol Kovačič, pisarjev sin, 2 mes., Dunajska cesta št. 7, božjast.
1 23. nov. Marija Malli, delavčeva hči, 2 leti, Kolezijske ulice št. 12, Bronchitis.
T nje i.
24. novembra.
Pri Maliču: Blau, Stern, Schwarz, Heller, Hausner, Hauk, Polak in Decker, trgovci, z Dunaja. — Mojzes Iman, zasebnik, iz Sarajeva. — Jombart, posestnica, iz Dolenjskega.
Pri Slonu: Adolf VVagner, višji nadzornik, z Dunaja.
—	Jiglitsch, Sruh, Bach, Fruchter in Sachs, trgovci, z Dunaja.
—	Ludovik Prettner, c. k sodnijski pristav, iz Gornje Štajarskega. — Štefan Ladstatter, trgovec, iz Temešvara. — V. Levstik, učitelj, iz Vrhnike.
Pri Tavčarji: Jožef Maurer, zasebnik, z Dunaja. — ' J. Skarsa, potovalee, iz Zagreba.
Pri Južnem kolodvoru: VV. Wanderer, potovalec, z Dunaja. — Sermaier in Kalvaš, zasebnika, iz Prage. — P. Vranerič, posestnik, iz Metlike.
Vremensko »porodilo.
O • et	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v m
opazovanja		zrakoraera v ram	toplomera po Celzija			
25.	7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvee.	74414 742-62 742-44	- 0-2 + 4 0 + 20	sl. vzh. sl. vzh. sl. vzh.	del. jasno sk.jasno jasno	o-oo
Čez dan deloma, zvečer popolnoma jasno. Srednja temperatura 0 6° C., za 2 0° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 26. novembra
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka)	S4 gl.	05
Sreberna „ 5% „ 100., (s 16% davka)	84	„	80
4% avstr. zlata renta, davka prosta	114	,	50
Papirna renta, davka prosta .	101	„	20
Akcije avstr.-ogerske banke .	888	„	—
Kreditne akcije . . .	293	„	60
London.......126	„	05
Srebro..... .	—	„	—
Francoski napoleond. ...	9	„	95
Ces. cekini . . . . .	5	„	93
Nemške marke ....	61	„	80
kr.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljeni oče oziroma brat
Janez Lavrač IW~"""
j) po domače „.
posestnik in oštir,
danes zjutraj ob 6. uri po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode 26. t. m. zjutraj ob 9 uri. Dragi ranjki se priporoča v blagi spomin in molitev.
Krašče pri Moravčah, dne 2i. novbr. 1886.
Franc Lavrač,
brat.
Ivan Lavrač,	Marija Lavrač.
sin.	hči.
Išee se!
ter sprejme za večo k m e t i j o zanesljiv, oženjen možak, ki si razume na gospodarstvo. Dobil bi kmečko hrano, kurjavo, svečavo in pa stanovanje za se in za družino. Plačo po pogodbi. Vpokojeui nižji cesarski služabniki, ki znajo nemški in slovenski, imajo prednost.
Več se izve v Ljubljani na Resljevi cesti št. 18, I. nadstropje ca desni.	(i)
Nova izdaja.
V podpisani bukvami izšla je ravnokar nova Izdaja
i t
T katere naj se kleče opravljajo, po ukazu papeža Leona XIII., v vseh cerkvah sveta po vsaki tihi sv. maši."
Obsega tudi najnovejšo invokacijo k sv. nadangelju Mihaelu. — Tiskane so molitve na prav lične podobice in veljii 100 komadov 2 gld.
Katoliška bukvama «4*
(12)	v Ljubljani,
stolni trg štev. 6.
Naznanilo in priporočilo.
Udano podpisani dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjati, da se moja
knjigoveznica
od 10. maja t. I. nadalje nahaja na sv. Petru cesti štev. 6, nasproti gostilne pri ,,Avstrijskem cesarju".
Priporočam se vsem, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skerbel bodem naročnikom vselej naglo in dobro postreči. Priporočam se prečastiti duhovščini za pr e vezo vanj e „Missale Komanum", „Brevirjev" in vseh druzih i i t u r g i e n i h knjig; učiteljem in čitalnicam za vezanje šolskih in knjižničnih knjig; uradnijam in župani jam za vezanje uradnih knjig. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vožne ali druge stroške; Ljubljanskim naročnikom pa, kterim čas ne dopušča zarad oddaljenosti tu sem priti, pridem ali pošljem sam po delo, naj mi le po dopisnici ali kakor si bodi, naznanijo dan in uro, kdaj da pošljem, ali pridem po delo Vedno bodem pripravljen, vsako, tudi najmanje delo prevzeti in ga ročno izvršiti. Konečno se priporočam tudi še za galanterijska in kartona ž n a dela z zagotovilom nizke ceno in ličnega dela.

(20)
Z odličnim spoštovanjem
Fran Dežman,
bukvovez

Jj^F" Žrebanje že prihodnji mesec.
K
INCSEM SREČKE
srečk
samo
Glavni dobitek v gotovini
gld. 50.000 gld.
10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem W
/fi^ttU denarnih 4-«(3C5 dobitkov.
(28)	Kincsem-src6ke dobivajo se
v loterijskem Imreau ogerskega Joekey-kluba: Budapešta, TVaitznergasse
G.