Poitnina platana T so*ovliil. Leto LI. stev. Z81 f umiieni, v tora zo. gaga mi Ceno on r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, vejji inserati petit vrsta i.— Din. Popust po dogovor«. Inseratni davek posebej >Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. « Upravništvo: Knaflova ulica it 5, pritličje. —. Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 3094. Dohodnina se odpravi, drugi davki se zvišajo Pod prtiskom akcije kmečko-delavske koalicije je vlada sklenila, naj se 1. januarja 1929 ukine dohodnina, obenem pa povišajo drugi davki Beograd, 19. decembra. Ker je danes velik pravoslavni praznik sv. Nikole, vlada v Beogradu popolno politično zatišje. Min. predsednik g. Vukičević se je dopoldne kratko Časa mudil v svojem kabinetu, sicer pa ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Politični krogi komentirajo sklep včerajšnje dolgotrajne seje min, sveta, ki je sklenil ukinitev dohodnine s 1. januarjem 1929 in smatrajo to kot velik uspeh Kmečko-demo-fcratske koalicije, ki je s svojim odločnim nastopom prisilila vlado, da resno razmišlja o tem vprašanu in ukrene primerne korake, da zadosti vsaj glav- nim zahtevam opozicije po izenačenju davčnih bremen. Seveda pa se smatra odprava dohodnine povsem za iluzorno, ker je vlada istočasno sklenila, da poviša vse ostale davke za toliko, da bo krila primanjkljaj, ki nastane vsled odprave dohodnine. Da bodo pri tem znova najbolj prizadeti prečanski kraji, in spričo prakse sedanjega režima nobenega dvoma. Zato se v krogih Kmečko-demokratske koalicije naglasa, da ne bo opustila borbe, dokler ne izvojuje popolne enakopravnosti vseh pokrajin in vseh državljanov tako glede pravic kakor glede dolžnosti. Vlada se boji naraščajočega preča nskega pokreta Vladn krogi si zaman prizadevajo zabrisati globoki vtis koalicijske deklaracije. SDS in HSS pa odločno vztrajata na svoji akciji za dosego resnične ravnopravnosti vseh državljanov Beograd, 19. decembra. Vsi politični krogi živahno razpravljajo o deklaraciji, ki jo je prečital koncem zadnje seje Narodne skupščine v imenu Kmetsko - demokratske koalicije g. Svetozar Pri'bičević. Glavno zanimanje političnih krogov je osredotočeno na ukrepe, s katermi preti deklaracija za slučaj, da bi vladna večina ne sprejela njenih glavnih načel in postulatov, t. j. depolitizacija državne uprave in takojšnja izvedba popolne ravnopravnosti v političnem, gospodarskem in socijalnem življenju, zlasti pa glede izenačenja davkov Vladni krogi skušajo zabrisati vtis. ki ga ie napravila deklaracija v vsej politični javnosti, češ da si erg. Prib'čević in Radić ne bosta upala izvršiti svojih groženj, zla-st* z ozirom na težak položaj v zunanji politiki in glede na razmere v Južni Srbiji. V krogih Kmetsko - demokratske koalicije pa se naglasa, da je njeno nadaljno postopanje odvisno od stališča, ki ga bo zavzela vlada. Ce finančni zakon ne bo upošteval zahtev opozicije glede davčnih bremen in odprave dohodnine, ie dana tudi še možnost, da pred proglasitvi;o abstinence poostri opozicijo v skupščini do skrajnosti in eventualno preide v obstrukcijo. Vsekakor pa sta tako SDS kakor HSS trdno odločeni, da ne odnehata. Vlada ie napela lok do skrajnost: in dobiva sedai primeren odgovor. Z največjim zaničevanjem pa opazuje postopanje klerikalcev. Izjave, ki jih ie podal dr. Korošec v Zagrebu in ki so direktno naprejene proti živlienskim interesom Slovenije, so izzvale pri vseh prečanskih poslancih veliko ogorčenje. Današnji »Ponedeljek" Projekt zakona o občinah Med drugim priobčuje današnji «Po-nedeljek» poročilo o izidu občinskih volitev v Mariboru, pri katerih so dobili: SLS 14, SDS 6, socijalisti 12. Nemci 5, NRS, NSS. komunisti in obrtniki po 1 mandat. Nadalje priobčuje ^Ponedeljek* glasove beograjskih listov ter izjave vojvodinskih radikalov o akciji krnet-sko-demokratske koalicije za izenačenje davkov. Vsi prečanski kraji so solidarni s stališčem kmetsko-demokrat-ske koalicije. Iz strahu pred ogorčenjem naroda je vlada včeraj imela dolgotrajno sejo, na kateri je sklenila, da se tudi v prečanskih krajih odpravi dohodnina in sicer s 1. januarjem 1929. Tako naj bi prečani še celo leto 1928 plačevali krivični davek. — V Murski Soboti je pri občinskih volitvah dobila SLS samo 4 mandate, dočim so dosegli naprednia-ki 21 mandatov. — Dr . Puc podaja o novih oblastnih davkih daljšo izjavo, v kateri trdi, da bodo sedaj slovenski davkoplačevalci pod dvojnim vijakom. — Poročilo o predavanju prof. Makle-cova, ki se je vršilo včeraj na ljubljanski univerzi, razkriva strašen položaj zanemarjene dece v sovjetski Rusiji, kjer je 7 milijonov otrok brez nadzorstva in vzgoje. — « Ponedeljek* priobčuje tudi daljše poročilo o občnem zboru mične palače in stanov atlaškega poslopja Skuj>n1 slrožM za renoviranje palače znašajo 4 455.945 D)n. Od te svote ie kritega iz stavbnega fonda 3.960.19(8 Din. Ostanek 505.747 Din bo treba kriti z najetjem posojila Zbornica ie morala misliti tudi na to, da postavi stanovanjsko poslopje za svoje nameščence. Kupila je stavbišče na Bleiweisovi cesti in po načrtih arhitekta Vladimirja šubica projektirala zgradbo za "voto 2 milijona Din. Predsedstvo predlaga, naj se najame v kritje vseh teh izdatkov pri Mestni hranilnici ljubljanski posojilo v znesku do 3 milijonov dinarjev proti 8 letni amortizaciji in S% obrestim Na predlog dr. Radoslnva Pipusa je bil sprejet predlog za najetje posojila proti 15-letni amortizaciji. G .Ivan Reb^k je v imenu delegacije vrhovnesra obrtniškega sveta predlagal, naj =e ppstavi komisija, ki bi pregledala delovanje in račune zbornice v preteklem poslovnem letu. G. Ivan Avsenek je stavil protipredlog, naj se ta naloga poveri novoizvoljenim pregledovalcem računov. Ta predlog je bil seveda tudi sprejet. Tajnik g. Mohoric" je podal pregledno potonilo o problemu komercijalizaeije železnic, nakar so sledile volitve pod načelnikov v odsekih. V trgovskem odseku je bil izvoljen za podnafelnika g. Alojzij Sušnik iz Ljubljane, v obrtnem g. Miloš Hohnjec iz Celja, v industrijskem g. Alojzij KrejČi iz Ruš. Dalje r-o bili v plenumu na predlog posameznih odsekov izvoljeni za pregledovalce računov trg. Stanko FlorjančiČ (za •rgrovinski odsek), Jernej Ložar (za obrtni odsek) in Ignacij Florjančič (za industrijski odsek). Gosp. Gogala je v imenu manjšine protestiral, dn večina onemogoča sodelovanje manj Šine. Niti v odboru pregledovalrev računov ni večina dala manjšini zastopstva. S tem je torej onemogočeno objektivno delo v zbornici, karsno je še včeraj ob priliki svečane otvo ritve novih zborničnih prostorov priporočal veliki župan gosp. dr. Vodopivee. Na razpravo so prišli nato samostojni pred logi zborničnih članov, nakar je bila malo pred 2. uro zaključena. Mraz In sneg grozita s katastrofami Po celi Evropi pritiska izreden mraz« — Snežni zameti ovirajo železniški promet in rušijo brzojavne in telefonske zveze — Dunaj, 19. decembra. 2e tri dni vlada na Dunaju silen mraz. Najvišja temperatura zadnjih dni ie bila 13 stopinj izpod ničle. Ker dva dni že neprestano sneži, je promet cestne železnice zelo oviran. Nekatere ulice v starem delu mesta so tako zatrpane s snegom, da tudi promet z vozovi in avtomobili ni mogoč. Snežni zameti so povzročili številne defekte na električnih napeljavah, zlasti pri cestni železnici. Tudi električna železnica na progi Dunaj—Baden je morala včeraj ustaviti obratovanje. Na vseh ostalih progah imajo vlaki velike zamude. — Pariz, 19. decembra. V Parizu in v vsej Franciji je pritisnil zadnje dni hud mraz. Tudi večje reke so ponekod zamrznile. Most čez Seino je tako zagozden z ledom, da obstoja nevarnost, da ga pritisk ledenih mas poruši. Oblasti so poslale pijonirje, da led razstrele in skušajo rešiti most. Temperatura znaša povprečno 15 stopinj pod ničlo. — Beograd, 19. decembra. Tuka! vlada zadnje dni izredno oster mraz. Temperatura znaSa na solncu 15 stopinj pod ničlo. Kljnb solnčnemu vremenu pada danes ves dopoldne sneg, ki ga prinaša kosava iz banatskih poljan. Vlaki iz južne Srbije imajo večurne zamude, ker so vse proge zametane s snegom in so morali na vse strani razposlati pomožne lokomotive, da za silo očistijo vsaj glavne proge. — SkopIJe. 19 decembra. V vsej Srbiji vladajo od včeraj dalje silni snežni meteži. Ceste so vse tako zasute, da Je vsak promet nemogoč. Tudi železniški promet }e zelo otežkočen. Vlaki imajo velike zamude, na nekaterih manjših progah pa je tudi železniški promet popolnoma ustavl'en Viharji so porušili tudi številne telefonske zveze, tako da so cele pokrajine popolnoma odrezane od ostalega sveta. Temperatura Je zadnje dni zelo padla in znaša 15 do 18 stopinj pod ničlo. Nevzdržne razmere v Južni Srbiji — Beograd, 19. dec. Vlada g. Vukičeviča ima najtežje skrbi radi razmer, ki jih je partizanstvo radikalne stranke povzročilo v Južni Srbiji. Dnevno prihajajo nove pritožbe, češ da Je vsled pritiska radikalne stranke na vseh vodilnih mestih veliko Število nezmožnih elementov, ki Škodujejo ugledu države in preganjajo domače ljudstvo. G. Vukičevič Je v devetih mesecih svojega /ladanja to stanje le Še poslabšal. V odločilnih krogih prodira spoznanje, da je sedanja vlada nesposobna, da izleči te razmere. Ogorčenje demokratov radi mu slimansko-radikalskega pakta Beograd, 19. dec. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil na posredovanje ministrskega predsednika g. Vukičeviča dosežen med bosanskimi radikali hi muslimani sporazum, glasom katerega bosta obe stranki nastopali skupno v vseh bosanskih in hercegovskih oblastnih skupščinah. V političnih krogih je vzbudil ta korak muslimanov splolno pozornost. Razumljivo Jo, da le paktiranje muslimanov z radikali povzročilo veliko ogorčenje pri demokratih, ki vidijo v tem pričetek zbliževanja med muslimani in radikali, kar bi pomenilo konec Demokratske zajednice. Strašna rodbinska tragedija Praga, 19. decemb. V občini Frauen-thal se je dogodila strašna rodbinska tragedija. Trgovec Osoba iz Pardubic je prišel s svojo ženo in dvema sinovoma v kraj, od koder se je podal v gozd* kjer ie najprej z revolverjem ustrelil prvega sina. Ko je hotel streljati na dtrugega, mu je ta utekel. Nato je ustrelil svojo ženo in samega sebe v glavo. Vzrok krvavega dejanja so n-nancijelne težave. Polom madžarskih fašistov Budimpešta, 18. decembra. Veliko senzacijo v nacijonalistiinih krogih je vzbudila demisija Tiborja Eckharta na predsedniško mesto fašistične organizacije »Protru-jajočih se Madžarov«. Demisija Je bila sporočena javnosti potom letakov, ki jih je izdala skupina malkantentov m ki izjavljajo, da je demisija samo izffaz predsednikovega neraspoloženja napram ravnatelju Rakoc. zyju. V resnici pa pomeni ta demisija popoten poiorn organizacije, ki pri zadnjih parlamentarnih volitvah ni mogla dobiti niti enega mandala. Poleg teca pa je zailo društvo v take financijelne težfcoče, da ni moglo plačevati niti najemnine za svoje društvene prostore ter so ga morali deloikrati. Ker je društvo izgubilo popolno zaupanje med prebivalstvom, je hotelo premesti svoie delovanje v novo stranko madžarskih ni-cijonalistov, ki pa tudi ni naš^o odmeva, kar dokazuje njeno današnje protestno zborovanje proti izgredom romunskih dijakov v Transilvaniji. V veliki dvorani bivše poslanske zbornice se je zbralo jedva 200 ljudi, ki so brez navdušenja ploskali glavnemu govorniku, bivšemu univerzitetnemu profesorju dr. Plohlelu. Velika množica policije, ki je ščitila zborovanje, ni imela povoda aa intervencijo. Župančičeva proslava v Skoplju — Skoplje, 19 dec. VČera popoldne ob 4. je priredilo v tukajšnjem Sokolskera domu akademsko podporno društvo filozofske fakultete v Skoplju proslavo 501etnice pesnika Otona Zupančiča. Svečanost je otvo-ril predsednik podpornega društva g. Veli-bor Jovanovic, nato pa je imel g. Anton Smerdelj lepo predavanje o Zupančiču in o Slovemili sploh. To lepem koncertnem programu, ki so ga izvedli dijaki skopljanske fakultete s svojim zborom, se je razvila animirana zabava. Ljubljanska kronika Smrtna nesreča. — Tatovi in vlomilci na poslu. — Podjeten tat pod ključem. Jedva se je raznesla vest o tragični smrti mladeza kotlarja Franceta Cilarja na zorenjskem kolodvoru, žt je kronika v soboto zabeležila novo tragedijo. 2rtev lastne neprevidnosti in lahkomiselnosti jr postal zopet mlad fant, 23-letni Mdvard Colja. delavec, zaposlen pri zgradbi nove mestne stanovanjske hise za artilerijsko vojašnico. Na novi stavbi so se radi silnega mraza napravile precej velike ledene sveče. Zato je stavbni vodja naročil Colji. da naj sveče oklesti. odnosno odbije. Colja Je vbogal in pričel le raz balkona pod streho z dolgo železno palico lomiti ledene sveče. Zamahnil je dvakrat ali trikrat, nesreča pa je hotela, da je pri ponovnem zamahu zgrešil svečo in palica je prišla v stik z električno žico, ki vodi tik pod streho. Coljo je hipoma streslo, omahnil je in nezavesten obležal. Električni to-k ga je ubil. Delavci so o nesreči takoj obvestili rešilno postajo, na pomoč je bil pozvan tudi mestni fizik dr. Rus, toda vsaka pomoč Je bila prepozna. Pokojni Colja je imel tudi hudo srčno napako, ki je menda pospešila njegovo prerano smrt. Na kraj nesreče je kasneje prispel tudi policijski zdravnik dr. Avramović, na čigar odredbo so truplo ponesrečenca prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Colja je bil rodom baje Primorec in ni imel razen strica, ki biva v LJubljani, nobenih sorodnikov. Njegova tragična smn je vzbudila splošno sočutje. Vlomilci so zadnje čase zopet pridno na poslu, specijalizirali so se na vlome v lokale, stanovanja in gostilne. V noči od sobote na nedeljo sta bila izvršena zopet dva vloma v gostilne. Na Frankmpanskega cesti je bilo vlomljeno v gostilno Antonije KerSič Tatovi so odnesli 1000 Din gotovine in otroško pompaduro. Vloma sta osumljena dva rrutška, ki sta bila ob 20. v gostilni in nato odšla, ne da bi poravnala račun. Oba sta tudi osumljena, da sta vlomila v gostilno Antonije Tušar na Medvedovi cesti, kjer sta odnesla 1 gnjat in napravila vsega skupaj za 250 Din škode. Pri Keršiču sta vlomilca preskočila zid. odnosno ograjo, da sta prišla v hišo, dočim sta pri Tušarjevi razbila šipo. V soboto smo poročali, da je policija aretirala prezposelnega Antona Severja. ki je prodajal usnjen suknjič za 200 Din. Na policiji se Je sedaj javil lastnik ukradenega suknjiča. Je to poštni uradnik Miroslav L rbanec, v čigar stanovanje je bilo vlomljeno 14. t. m. Tat je odnesel tudi en dežnik. Dne 15. t. m. je bil v neki gostilni na Celovški cesti aretiran berač Josip Trebušak. Naročil j si je v gostilni četrt vina, ko pa Je plačal, mu je izpod suknje padel lep namizni prt. Trebušak sicer trdi. da ga je našel, toda policija mu tega ne verjame, ker je njen star znanec m je bil že desetkrat kaznovan. Neki podjetni tatovi so se za praznike že založili s pečenko. Tako so v soboto ponoči po-setili kurnik sluge Franca Ovna v Liplčevi ulic! in mu odnesli štiri kokoši, vredne 150 Din. — Tak nezaželjen obis* je dobil tudi Valentin Jan-čigaj, stanujoč na Realjevi cesti. Njemn so tatovi odnesli pet kokoši v vrednosti 180 Din. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA: Devize: Berlin 13.565—13.505 (13.58). Cu-rih 1094.50—1097.50 (1096.—), Dunaj 8 00—8.03 (8.015), London 276.75—277.55 (277.15). Newyork 56.70—56.72 (—). Praga 167.975—168.775 (168.375) Trst 307.25—309.25 (308 25). Efekti: Celjska 164, Ljubljanska kredima 133, Kreditni zavod 160, Vevče 133, Ruše 265— 2S0. Stavbna 56, Šešir 125. Lesni trg: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 6 vagonov in sicer pet vagonov bukovine, žamane, 15% kratkega blaga, freo. vagon skadišče po 375 ra 1 vagon borovih hlodov, 25 cm srednjega premera naprej, 4 m, freo. nakladna postaja po 205. Žitni trg: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.75 — 277.55, Newyork 56.616—56.816, Parie 222.87—224.87, Milan 307.10 -^309.10. Curih 1094.5 — 1097.5, Amsterdam 21.98.5—23.04.5. Berlin 1356.5—1359.5. Dunaj 800—803. Praga 167.97.5—168.775. EIdkti: 7% in v. pos. 1931 86.25—«6 50, 2lkV% drž. rente za rattru štetu 413.50— 414.50, ?Vi% državna r. ratna šteta 413— 413.50, Agrarna 53.50, Hrv. e*k. banka 90, Hkpotekarna banka 57.50, Ljubljanska kreditna 133—136, Jugo 95. Prastediona 875— 885, SeceTana. Osijek 575, Trboveljska 465 —470, Slavonija 13, Vevče 136, Drava 560 —570 INOZEMSKE BORZE. Devize: London 25.2776. Newyork 518.85, Pariz 30.316, M*1an 38.11, Berlin 123.72, Dunaj 7341. Đ*ogr«i 9.1». Praga Stran > •SLOVENSKI NAROD* dne 20. decembra W>7. Proračunska seja ljubljanske oblastne skupščine Danes dopoldne je začela skupščina generalno debato o proračunu za L 1928* - Utemeljena kritika opozžcijonalnih govornikov. Današnja seja ljubljanske oblastne Da aa nas, kajti opozicija ima ravno iste skupščine se je pričela ob 9. dopoldne. Pred | pravice vpogleda v proračun kakor večina. sejo se je oglasila pri predsedstvu skupšči' ne in načemikih posameznih klubov deputacija Zveze Šoferjev v Sloveniji, ki jim je fzročila ob tej priliki naslednjo protestno Izjavo: Protest Zveze šoferjev Zveza ioferjev Slovenije opozorjena po dnevnih časopisih glede nameravanih novih davkov na motorna vozila, posebno na avtomobile, prisiljena je izjaviti sledeče; Ako se bo nameravano obdavčenja avtomobilov v tem smislu uresničilo, kot to glasom časopisja namerava oblastni odbor, bo ogrožena s tem eksistenca večine naiih tovarišev Lastniki avtomobilov bodo prisiljeni, da krijejo izdatke kolikor mogoče na drugi strani, odnosno bodo mnogi kakor govorijo celo opustili avtomobile. Posledica bo v prvi vrsti reduciranje že itak skromnih plač. ali celo popolna opustitev nastavljenih šoferjev, torej se bo s tem brezposelnost delavskih slojev še bolj povečala Iz zgoraj navedenega razloga protestira podpisana zveza, proti nameravanem« obdavčenju avtomobilov, od katerih se že ftak danes, zlasti v Ljubljani plačujejo ogromne takse — Odbor. Ob otvoritvi je predsednik dr Natlačen ugotovil sklepčnost, naznanil, da so opravičili svoin odsotnost poslanci Avsenek, Rojina m Mohorič, pozdravil zastopnika vlade vi. svetnika dr. Borštnarja, ter prečital nato razne predloge, ki so se odka-zali pristojnim odsekom. Proračunska razprava Nato se Je pričela načelna razprava o proračunu ljubljanske oblasti. Prvotni pro-rsčun, ki je znašal 60,438 575 Din, je fin. odsek znižal na 55,941.575 Din. ker so se zmanjšale razne postavke tako med izdatki kakor dohodki z ozlrom na to. da ie večina bila prisiljena izpremeniti nove predložene finančne uredbe, s katerimi se uvajajo nove ofc!asrne davščine Poročevalec fin. odseka prof. J a r c ie v dališem govoru utemeljeval predloženi proračun, pri čemer ie naglašal važnost pospeševanja kmetijske produkcije in tozadevnih hrvesticij Zagovarjal ie nadalje davščine, katerih uvedbo je predlagal oblastni odbor. Seveda je označil vse davščine kot skrajno pravične. O davtku na motorna vozila ie izjavil da ie zbudil zato razburjenje, ker ga ljudje niso pravilno razumeli. Kljub temu pa ie večina prvotni predlog bistveno izpremenila. Po novem predlogu se davek na motorna vozila ne bo pobiral od HP, ampak od teže V splošnem je opravičeval uvedbo novih davščine z argumenti, obTavljenimi že v »Slovencu« V imenu kluba Naprednih poslancev je prvi govoril g. Ivan Tavčar Iri je naglašal, da je bil lanski proračun pogojen, ker so bile razmere ob njegovem sprejetju še, nejasne in ker se že oi videlo, ka tere posle bo država odstopila samoupravam. Razumljivo je bilo, da ho bile takrat proračunske postavke iznesene pavšalno. Tekom enega leta pa je bilo časa dovolj, zlasti po prenosu državnih poslov na samouprave, da bi se proračun sestavil drugače, kakor se je sestavil predloženi in zato opozicija s popolno pravico zahteva, da bi se morala vsaka postavka točno obeležiti, za kaj se bodo porabili izdatki, ker nima opo-sicija nobenega zastopstva niti v oblastnem odboru niti v predsedstvu oblastne skupščine. V odseku so bila podrobna pojasnila podana samo od strani referenta za zdravstvo, ostali referenti pa ni90 predložili nobenih pismenih poročil za posamezne postavke. Kako površno se je sestavil proračun, se je pokazalo pri dohodkih, na podlagi 25% do-klade na državni davek od dobička družb zavezanih k javnemu polaganju računov, ker je bila tozadevna postavka določena na 4^ milijona dinarjev, pa se je morala reducirati. Ni pravilno, da so postavke splošne. kajti vsaka bi 6e morala podrobno utemeljiti. (Medklic posl. Lebinperja* Za vas!) Imamo vtis, da predstavljajo mnoge postavke zgolj dispozicijske fonde. (Posl. Masovec: Saj so.) V proračunu je vse polno splošnih pestavk, poleg tega pa imamo še .proračunsko rezervo v znesku 1 milijona Din. V finančnem odseku se je reklo, da se bo ta proračunska rezerva reducirala na polovico, iz danes predloženega proračuna pa je razvidno, da se je obdržala prejšnja postavka 1 milijon Din, dasi tega finančni odbor ni sklenil. Ako hoče večina apelirati na lojalnost našega sodelovanja, ne sme večinskega principa izrabljati do skrajnosti. Če prestavlja opozicija veČino ljubljanskega prebivalstva bi bilo pričakovati, da bi ne naletela samo na gluha ušesa. Za Ljubljano v proračunu ni nobene postavke. Predlagal sem, naj se za regulacijo Ljubljanice da 500.000 Din. kar bi bilo v korist tudi agrarni ljubljanski okolici. Reklo pa se je, da se je za investicijo v proračun ne more ničesar dati, toda na drugi strani so se za investicije določile prav velike svote. Ob raznih prilikah se je povdarjalo, da je rešitev Slovenije iskati ravno v industriji in v pospeševanju trgovine. V proračunu pa je samo 50.000 Din za učence strokovnih šol ter je bil odklonjen predlog, naj se ta svota poviša na 150.000 Din. Podpiranje strokovnih šol je važno zato, da lahko vzposobimo naš delavski naraščaj za konkurenco s tujim delavstvom. Najslabše pa je v proračunu preskublje-oo za socijalno skrbstvo, kakor da bi bilo popolnoma odveč. Ce je v proračunu, ki izkazuje 55 milijonov izdatkov, določenih samo 1,500.000 Din za socijalno skubstvo, je to pač premalo. Ce bi živel med večino Krekov duh, bi bilo kaj takega nemogoče. Ako podpiramo kmete v slučaju elementarnih nezgod, je treba podpirati tudi delavce in nameščence, kadar pridejo v stisko in da imamo tudi za nje na razpolago kak fond. Oblastni odbor si je znal preskrbeti sredstva iz davščine na premog, ničesar pa ni poskrbel za liste, ki premog kopljejo Oblastna skupščina si je zagotovila pri borzah dela tretjinsko zastopstvo, za direktno podpiranje pa m ničesar poskrbela. Oosp\xije pri oblast-uem odboru so se ustrašili davka na produkcijo premoga in so ga 6edaj uvedli namesto na produkcijo na konzumente. Poročevalec g. Jarc je rekel, da se je to zgodilo na intervencijo Delavske zbornice. Intervencija Delavske zbornice pa se je izvršila v petek ob 9. zjutraj, dočim je TPD intervenirala že v Četrtek in je tudi finančni odbor že v četrtek popoldne sklenil, da se tozadevna uredba popolnoma izpremeni. Mero-dajna torej ni bila intervencija Delavske zbornice, ampak intervencija TPD. V finančnem odboru je bilo celo rečeno, da je TPD sporazumna z davkom na konzum in da ga akceptira. S tem ugotavljamo, da se z izpremembo tozadevne uredbe ni napravila posebna usluga trboveljskim rudarjem. Z novim davkom na premog bodo zlasti prizadeti Msti, ki vzdržujejo podjetja za splošni blagor, kakor ljubljanska mestna občina. Ljubljansko prebivalstvo bo pri tem obdavčeno dvakrat, davek bo plačevalo za lastno vporabo premoga, poleg tega pa še za premog mestnih podjetij. Nadalje je govornik naglašal, da naše vinogradništvo ne bo moglo prenesti novo oblastne davščine na vino. To je priznal celo član večine v finačnem odboru, ki je glasoval proti. Ce pa uvajamo višje takse na proizvode iz drugih oblasti, se izpostavljamo nevarnosti, da uvedejo za proizvode iz Slovenije tudi drugod davščine. Tako bi dobili države v državi. Mi imamo polno industrijskih proizvodov, ki jih uvažamo v druge oblasti in Če bi se onemogočil njihov izvoz, bi te industrije popolnoma propadle. Kar se tiče davka na kavarne in zabavišča, je treba povdariti. da io za tujske centrale gotove olajšave brezpogojno potrebne. Upoštevati imamo predvsem naša letovišča kakor Bled in Bohinj V ostalem pa ni verjetno, da bo ta davščina v resnici prinesla 500.000 Din. kakor je določeno v proračunu V Ljubljani po uvedbi nove davSčine po 1 uri ponoči ne bo nobena kavarna veČ odprta. V Splošnem se s proračunom ne strinjamo, ker aane- Jean de la H vre. 8c5 500 — Oprostite, moje razburjenje nI dostojno. Toda bilo je tako grozno, da kar drhtim, če se spomnim. Kai bomo zdaj počeli z niimi? — Pojasnite nam vendar, za božjo voljo! — *e vzkliknila Jeanna. — Pomiri se, Fortclus. in Dovej nam, kaj se ie zgodilo. — mu je prigjvarial Verneil. Fortclus je premagal svoie razburjanje in sedel v nasloniač. — Tri dni nisem tedel ne soal. Sam ne vem kai sem počel te dni in kako sem lih preživel. Da ni bilo GiM. bi zVaznel ali pa segel do samomorilnem orožiu. Pred tremi dnevi... Dobro, povem vam vse do vrsti. — D' Alhaniac ie odšel ziutrai iskat I e+Hio Vi Se ne veste, da ie Leticiia 7-^'?i nekam v rove. ko ie oo katistrtif* b^a'a nred Faultnnom. D' Albaniac ni hotel Tpnpstiti rudnika J >k!er ne naide ? 7\ve aM mrtve. ^e1 io ie iskat in vzel seboi Ctiffiia I ~ r^ & bi' n»*»eov tovariš" Oiro pri-rnv'en stražiti l menoj generala "nona. Drugi dan do d* Albaniacovem odhodu mi ie prišlo na misel ogledati si rudnike od zunai. ker sem domneval, da morajo imeti nekateri rovi posebne izhode. — In prav ste sklepali, — ga ie prekinil Kelios, — dvanajst rovov ima izhode v skalah, ki lih zakriva grmovje in drevie. Fortclus se je polagoma umiril m nadaljeval: — Mislil sem. da bi mogla zaoloditi v take rove Leticiia ali Fau-tton, a morda tudi d' Albaniac in Goffi. Vzel sem seboj daljnogled, odšel na teraso, kjer stoji naš aeroplan, in začel plezati ob prepadu. — Cez Četrt ure sem priplezal na skalo, od koder se ie videla globoka kotlina. — Poznam to kot!ino. — ie pripomnil Kelios. — Nazivati smo io Smrekov brlog kaifi na dnu rasto goste smreke. V to kotlino vodi Dot iz enega neStetib rovov. Pred šestimi aH sedmimi meseci sem bil navzoč, ko so maskirali ta zhod. — Torei — vidite! D' Albaniac in T etic'i* sta bi'a v tei koMfni. Z ntima na.. P^aVa'te veprlar ne wr»He m; v besedo1 Le^el sem na in ona-zoval z daljnogledom, kai se godi. VI- marja industrijalizacijo Slovenije, ker odreka vkaka pomoč Ljubljani, ker je v »oci-jalnem pogledu skrajno nazadnjaški in ker uvaja davke, ki bodo v prvi vrsti zadeli konzumenta. Zato bodo napredni poslanci glasovali proti proračunu. Nato je dobil besedo posl* dr. Dinko Puc ki je uvodoma povdaril pravilnost izjave predgovornika, da pomenja predloženi proračun zbiranje dispozicijskih fondov. Poročevalec prof. Jarc je sam priznal, da številke niso popolne, ker niso specificirane. Obstoji cela vrsta postavk, ki niso specificirane in celo osebni in materijelni izdatki niso podrobno določeni. Vsak proračun mora imeti vsaj nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, za kaj se porablja denar. Ne zadostuje izgovor, da so manjkali oblastnemu odboru podatki. Povedati bi bilo vsaj treba, koliko je uradnikov, koliko nameščencev itd. Razun v oddelku za zdravstvo ni nikjer drugod ničesar podrobnega razvidno. Da se je v zadnjem trenutku vtihotapil v proračun rezervni fond 1 milijona, pa je v resnici že nekoliko preveč. Reklo se je, da bo v proračunu posebna postavka tudi za ljubljansko univerzo. Toda v vsem proračunu ni ničesar določenega v to svrbo. Rečeno je pač, da se določa gotova vsota za povzdigo šolstva, ni pa določeno, koliko se ima dati za univerzo. Potrebno bi bilo, da se točno določi, koliko se odstopi za vseučiliški fond, Čeprav vemo, da niti taki fondi niso sigurni, ker vemo iz izkušnje, da je pred vojno višji deželni odbor porabil vseučiliški fond za povsem druge namene. V tem pogledu bi bilo pač več jasnosti potreba. Kakor je dejal g. poročevalec prof. Jarc, temelji proračun dohodkev na prispevkih od države in oblastnih davščinah. Prvotno je trdila večina, da bo varovala davkoplačevalce in da se bodo našli dohodki na drug način. To se pa ni zgodilo. Država je dala samo tako zvane dotacije, ki pa so premajhne in o katerih niti ne vemo, koliko Časa jih bomo dobivali. Uspešno gospodarstvo bi bilo le tedaj mogoče, ako bi država odstopila gotove davke, (medklic prof. Mazovca: Tega je kriv centralizem.) Poglejte finančni zakon za leto 1928/29 pa boste videli, kdo uganja centralizem. Ce pogledate proračun o javnih stavbah in zgradbah, boste videli, da je povsem nezadostno dotiran od strani države. Nihče nas ne bo prepričal, da bo uredba o prenosu državnih poslov na samouprave veljala nad eno leto. Mi vidimo v tej odredbi samo poskus današnjega režima, da nam naloži nova bremena, obdrži pa dohodke za njihovo kritje. Treba si je ogledati le zgodovino cestnih odborov, za katere bi morala prispevati država dve tretjini. Dočim je letos za ceste država pobrala mnogo več, je dala zanje samo 4,500.000 Din. Resno se je bati, da tudi z državnimi dotacijami ne bo šlo vse v redu. Za prihodnje leto sploh ne vemo, če bomo sploh kaj dobili. Morali bomo vzdrževati vse prevzete ustanove, razen tega pa i bemo morali plačevati še za srbijanske. Tako moramo sedaj plačevati za naše bolnice, poleg tega pa še za one v Srbiji. Enako je tudi s cestami. Naši cestni odbori imajo ogromne izdatke, dočim vemo na drugi stran!, da si je država obdržala od cestnih doklad velike milijone, ki jih ne vrača. Sedanji s;stem proračuna na podlagi dotacij ni pravičen. Ni prav, da smo se podali na pot samostojnih davščin Ce bi se postavili na stališče, da bi oblastne samouprave financirale samo one posle, za katere nam država v zadostni meri tudi odstopi dohodke, potem bi bili napram državi v položaju, da zahtevamo od nje najprej vire in da šele potem prevzamemo gotove posle. Sedaj pa je položaj ravno nasproten. Upoštevati je tudi treba, da je Slovenija obdavčena kakor nobena druga pokrajina in da zaradi tega le težko prenašamo nove davščine. Preti nevarnost, da bodo v Beogradu to celo izrabliali, češ Slovenija je dovoli bogata, sai si sama nalaga nove davščine. Iz naže Slovenije ne bomo nikdar napravili visoke agTame dežele. Ostala bo slej'koprej navezana na glavni vir dohodkov Iz industrije in tujskega prometa Naša industrija pa sedaj propada, ker preveliko obdavčenje zmanjšuje skupno moč konzuma Odpomo-*i se more samo z ra-cijonalnim gospodarstvom. Dobro vemo, da je kmet najvažnejši stan v naši državi, vemo pa tudi, da more kmet postaviti za naslednika na svojem domu samo enega 1 del sem dobro d' Albaniaca in Leticijo. Stala Sta Ob vznožju skale na nasorotni strani kotline. Predno sem iu opazil, sta očividno zabila v razpoke več klinov in si napravila nekako lestev. Kričal sem, oa me nista slišala. Naoeto sem ju opazoval. Kar sem zagledal Faultona... — Faultona! — so vzkliknili Kelios, Jeanna in Verneil v en glas. — Da! D' Albaniac in Leticiia sta mu pomagala plezati do klinih. Gofftja nisem videl. Ne vem. kai se ie z njim zgodilo in kam je izginil. D* Albaniac, Letic'ja in Faulton so plezali počasi po klinih. Sredi stene so se ustavili. D* Albaniac se ie spustil nazai. da bi odveza! vrv. Tedai,,. Fortclus ie umolknil, si obrisal potno čelo in nadaMeval: Tedai ie Faulton skočil na Leticijo. o prijel za noge in pade! z njo v prepad. — O! — Padla sta na d* Albaniaca. ki je skočil k steni, da bi iu prestregel in oslabi1, padec — A potem? — ie vprašaja Jeanna z 'rittefH* g'asom P-^em.. MisHI sem. da sta se V'oVl ser" kako so vsi trne ne-^remi^nn 'e*V; rJnrf n^ dr,'«r4*"* Pnh'-nogled se mi je tresel v rokah. Potem. sina, med tem ko mora ostale poslati v mesto, industrijo, obm in drugam. Zato ne smemo forsirati samo ene panoge, temveč moraino skrbeti za vse. Vsak udarec trgovini ali industriji pada nazaj na kmeta ah aelavca.. Vemo, da tudi kmetu ni dobro, ne bo pa boljše, dokler ne pridemo do ra-cijonalnega gospodarstva ki ga pa tudi ne bo prej, dokler ne sipozoajo Hrvati in Srbi potrebo enakopravnosti V početku smo radevoljno plačevali davke in dajali vse, kar nam je trilo naloženo. Danes vemo, da je Beograd obnovljen, da je Srbija popravljena, za-to pa je potrebno, da skrbimo sedaj za izenačenje bremen. Kar se tiče davkov na poset nočnih ka-varen in zabavišč, ugotavlja govornik, da goli večina v tem pogledu dvojno moralo, ker pravi, mi smo sicer za to, samo plačajo naj. Nekaj slifinega se je godilo tudi v srednjem veku s plačevanjem za odpustke. (Predsednik dr Natlačen: «Pro- 1 sim dr Puca, nai pusti odpustke v prora- j čunu pri miru.*) Če stojite na stališču, da I potem se je eno telo Zganilo in VStalO. Bil je Faulton. — Faulton! — Da! Spoznal sem ga. S težavo je vstal, stopil k studencu in si zmočil glavo. Po tem se je vrnil in dolgo gledal na d* Albaniaca in Leticiio, Naenkrat sva oba istočasno dvignila glave, kajti v zraku ie zašumelo. Aeroplan! — Da. Počasi ie letel nad kotlino. Faulton ie začel obupno mahati z rokami. Aeroplan se ie soustil k studencu. Faulton je stopil k letalcem. Odložili so maske, snrejeli Faultona in mu dali nekaj piti. Dolgo se ie pogovarial z njimi. Potem so stopili vsi k d' Albaniacu in Leticiii. Čez deset minut so privezi d' Albaniaca prvega k aeroplanu. — Kai ie bil živ? —- Da. Dva letalca sta ga držala pod pazduho FauUon ie ostal Dri Leticiji. Kmalu je Leticiia vstala in Faulton ji ie pomagal priti do aeroplana. Vsi so zavzeli v aeroplanu svoia mesta. Letalo se ie takoj dvignilo. Stisnil sem se k skali, da bi me ne opazili. Aeroplan ie odlete! nroti severozapadu. — V Pariz! — To ie vse! — ie deial Fortclus. V«ta! ?fa vz^innil in zamrmral: — Kako sem se vrnil v rudnik, sam ne vem. je ples nemoralnost, prepove] te sploh vse plese. Glede obdavčenja alkohola je naglašal govornik, da bo gotovo trpelo pod njhn v prvi vrsti vinogradništvo. Vsekakor pa se bo povzdignilo tihotapstvo. Tudi davek na premog bo zadel najairomašnejše prebivalce. G. poročevalec je rekel, da je tudi biv$i defekti odbor pobiral doklide, pa vendar ni prebivalstvo postalo siromašno, ampak je naše gospodar«tvo lepo prospe-valo. Toda zgodovina bvšega deželnega odbora ni bila končana, temveč samo presekana od svetovne vojne. Finančni efekt gospodarstva deželnega odbora bi se pokazal morebiti šele v 10 ali 15 letih, iu tedaj bi se še le videlo, ali Je bik) to gospodarstvo pravimo. Govornik le končno izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Nato je govoril v imenu SKS posl. Bukovec, k! je Isto tako izjavil, da bo glasoval proti proračunu, Seia se ob 13. še nadaljuje. Dolgo je bilo vse tiho. Kelios je razmišljal. Verneil In Qerin nista odvrnila pogleda od ortclusa. ki je hotil ves raz-burien 00 kabinetu. Naenkrat ie Kelios vstal. Na obrazu se mu ie poznala odločnost. • Fortclus. naša tovariša d' Albaniac in Leticiia sta v Faultonovih rokah, general Enone pa v naših. Zdai oade v naši igri zadnji as. Ali imate tu še kaj opraviti? — Ne... Ne vem sicer, kai se ie zgo- Dve vojni posvetovanji. V rudniku Gauzankar so se zbrali vsi častniki z Neznancem, Jeanno in Ke'iosom na vojno posvetovanje, da bi našli izhod iz kritičnega položaja. Po dolgi debati in razmišljanju je prišel Kelios do zaključka: — Poleteti moram v Pariz in preprečiti zadnji napad, ki ga snu1*ejo oblasti proti nam. Da pa dosežem ta cilj. rabim... Kdor hoče premakniti goro. mora imeti ročai. Kdo ml da ta ročaj? — Jaz ti povem. — se ie oglasil« Jeanna. Kelios Jo je začudeno pogledal. — Govori! Jeanna ie ie nasmehnila. — Pozabil si na tajne gentrala Enona Pisane zgodbe iz naših krajev Samomor orožnika. — Svoji hčerki oskrunil. — Žalostna zgodba Medjimurke v Zagrebu. Včeraj je orožnik Stjepan Karaš iz Kozarevca vstal kakor običajno ob šestih. Nihče ni na njem opazil kake izpr^-membe. Ko so se njegovi tovariši umivali v kuhinji, je šel Karaš v tretjo sobo. Kuharico Barico je poslal iz sobe. Komaj je zaprla vrata za seboj, je že za-donei strel. Orožniki so pohiteli v tretjo sobo. kjer se jim je nudil grozen prizor. Mlad orožnik je ležal med dvetria po-steljema. Kraj njega je ležala vojaška puška. Ustrelil se je tako, da je sprožil sedeč na tleh. puško s prstom na nosi. Postelji in stene so bile oskrop-tjene s krvjo. Naboj mu je popolnoma razmesa-ril glavo. Komandir je telefonično poklical rešilno postajo. Zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Nihče ne ve, kaj je gnalo mladega in vestnega orožnika v smrt. Pri orožnikih je bil zelo priljubljen. Zapustil je tudi pismo, v katerem se poslavlja od svojih tovarišev in rodbine. Prosi, naj mu oproste, da si je končal življenje. ★ Iz Vinkovcev so včeraj odpeljali v Osijek 47letnega črevarja in izdelovalca mila Lajoša Posovca. ki je posilil svoji dve hčerki Marijo in Ružico. Obdolženec pravi, da je storil gnusen čin v popolnoma pijanem stanju. Obe hčerki je oskrunil, ko sta bili še mladoletni, nekaj nad 10 let stari. S hčerko Marijo je živel dolgo kot z ženo. Nedavno se je sama zastrupila stara 21 let. Posovec je razen tega živel v divjem zakonu z neko Marijo Sitar. Svojo zakonito ženo je pa pustil v Budimpešti od koder se je priselil v Vinkovce. V Pešti ima še sina. Prvič je hčerki zlorabil na poti iz Budimpešte do Vinkovcev, ko je šel po nje, da ju pripelje iz Madžarske v Jugoslavijo. Nafprej je šel po pokojno Marijo, pred štirimi leti pa po malo Ružico. Sumi se tudi, da se je starejša hčerka Marija zastrupila, ker je bila nosna. Zato bodo njeno truplo izkopali in dognali, koliko je na tem resnice. Posovec je priznal svoje gnusno dejanje na ooliciji in pred okrožnim sodiščem. Državno pravdništvo še nadaljuie preiskavo. * Jelena Lilek je 181etna devojka iz Mediimurja. majhna, debela, kakor so vse njene tovarišice, ki prenašajo opeko na stavbiščih v Zagrebu in delajo ves dan za par kovačev. Medjimurci in Medjimurke spe v skupinah na periferiji. Njihova prenočišča so bedna in siromašna, vlažna. Nimajo postelj in leže kar na slami. Nikoli nimajo tople hrane. V soboto odidejo iz Zagreba domov, in prineso trdo zaslužen denar materi, očetu ali ženi. V pondeljek se zopet vrnejo s culo, v kateri je kruha in slanine za ves teden. Bolj srečna je bila Jelena Lilek. Ni tako trpela, kakor njeni rojaki. Dobila je mesto sobarice pri nekem advokatu v Bogovičevi ul. Hotela se je pogospoditi Zagabila se ji je kmetska obleka in brskala je nekoč omare svoje gospodarice, da obleče lepo damsko obleko in se pokaže prijateljicam. Odnesla je več obleiVin še 100 Din gotovine. Ni pa dobro skrila ukradene robe in gospodar ji je prišel na sled. Stražnik je Jeteno aretiral. Pri zaslišanju Je priznala, da je odnesla svojemu gospodarju nekaj obleke. Denar 100 Din je pa dala služkmii Mariji Krepak, da ga pošlje njeni materi v Prelog. Jelena je lepa devojka in ni čuda, da se je začel zanrmati za njo neki prebrisan delavec, ki ji je gotovo obetal nebesa na zemlji. Razmerje med njima je rmelo neprijetne posledice. Je-lenino ljubezen je bog blagoslovil z otro-čičem. Delavec je seveda izginil in se ni brigal za otroka, ki ga je Jelena dala materi v rejo. Ukradeni denar je poslala materi za otroka, ker ji od plače ni toliko ostalo, da bi vzdrževala z nio tudi otroka. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Ponedelek, 19. decembra 1927; katoličani: Vladimir; pravoslavni: 6. dec. Nikola. Jutri; Torek, 20. decembra 1927; katoličani: Kristian; pravoslavni: 7. decembra. Ambrosie. DANA&NJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Regina«. Kino Dvor: »Strah na Sokolskem graduc. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; BakaT-čič Sv. Jakoba trg. Prosveta DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. 19. decembra, ponedeljek: zaprto. 20. decembra, torek: Dva bregova. Red D. 21. decembra, sreda: BoIJSi gospod. Red A. OPERA. Začetek ob po 20. uri zvečer 19. decembra, ponedeljek: zaprto. 20. decembra, torek: Trubadur. Red C. 21. decembra, sreda: zaprto. * Današnja operna predstava odpovedana. Abonente reda C opozarjamo, da J« današnja predstava »Zaljubjen v tri oranic« odpovedana vsled obolelosti g Sablja Zato pa imajo abonenti reda C svojo predstavo jutri zvečer in sicer Verdijevega »Trubadurla« z go Zdenko Vilfan-Kunčevo v vlogi Leonore. Premijera Mozartove »Čarobne piičall« v ljubljanski oper! se vrsi v Četrtek, dne 22. t. m. za premijerski abonma. Zasedba tega najslavnejšega Mozartovega dela je sledeča: Sarasto — z. Betetto, Tamino — g. Banovec. Prvi govornik — g. Subelj, Drugi govornik — g. Jelnikar, Kraljica noči — ga Danilova, Pamfna. njena hfl — gna ThaJerjeva, tri dame po}o gna Majdičeva, ga Mitrovičeva in ga Medvedova, dečke pa ga Ribičeva, gna RamŠakova in gna španova, Papageno je g. Janko, Papagena pa ga Poličeva. Zamorca Monastosa poje g. Mohorič. oba oboro-ženca pa gg- Jarc in Vlah. Dekoracije je naslikal po osnutkih arhitekta Rohrmana gledališki slikar g. Vaclav Skružnv. Opero je naStudiral in zrežiral operni ravnatelj g. Mirko Polič. Predstava se vrši na premierski abonma. Abonente reda B opozarjamo, da vfcled obolelosti nekaterih članov odpade totedenska operna predstava in jo dobe takoj po praznikih. 5tev >87. •SLOVENSKI NAR OD» dne 20. decembra 1927. Strto 3. I Tordka „u1ELR" d. z o. z. otuaria spEcijalno modno irgoolno SfimOUEZNIC - KRHVHT dne 20. t. m. na Dunajski cest! 9. dnevne vesti. VA Ljubljani, dne 19. decembra 1927. — Napredovanje v naši vojski in mornarici. Napredovali so v pehoti za podpolkovnika major Franjo Karlovic za kapetane II. klase poročniki Vilko Hren, Vladimir Vodopivec, Anton Vrtovšek, Alojzij Rot, Ivan Oblak, Andrej Kvaternik, Ivan Srijenc, Josip Dežman, Vladimir Jaklič, Avgust Pretnar, Stanislav Kajfež, Franjo Hribar in Vekoslav Adamič; v artiljeriji za kapetana II klase poročnik Janko Potočnik, za administrativne poročnike artilje-rijsko-tehnične stroke podporočniki Ivao Kos, Hinko Peček, Metod Mohor, Marko Ancel, Radoslav Vodlak, Anton Mazalik, Franjo Sedej, Franjo Jorga in Franjo Žmaher; v zrakoplovstvu za kapetana I. klase kapetan II. klase Ivo Konjar, za kapetane II. klase poročniki Anton Kervin, Franjo Pire in Adolf Tudor, za poročnika podporočnik Stane Kveder; v sanitetni stroki za podpolkovnika majorja dr. An--drej Arnšek in dr. Jožef Kiš; v inženjerski stroki za kapetana I. klase kapetan II. klase Josip Klajič; v sodni stroki za kapetana II klase poročnik Štefan Koprivšek; v veterinarski stroki za kapetana L klase kapetan II. klase Marijan Ferjančič; v mornarici za poročnike vojnega broda I. klase poročniki vojnega broda IL klase Zdenko Papež. Karel Levičnik in Fianjo Vrabec, za mornariško tehnične kapetane II. klase poročniki Dušan Polič, Bernard Šušteršič in Anton Ribič, za mornariško-tehničnega poročnika podporočnik Adolf Cižmek, za administrativna poročnika ekonomske stroke podporočnika Filip Krpan in Anton ^parovec. — Recepcija na našem poslaništvu v Pragi. Naš poslanik v Pragi Branko La-zarević je priredil s svojo soprogo na kraljev rojstni dan recepcijo, katere so se udeležili člani praškega diplomatskega zbora, župan dr. Baxa, znani publicist Holeček in generaliteta, zastopniki oficirskega zbora praške garnizHe ter številni predstavniki znanstvenih in umetniških krogov. Poslanik je sprejemal čestitke k rojstnemu dnevu kralja Aleksandra. — Odhod našega poslanika na Dunaju. Vse naše kulturne in nacijonaine organizacije na Dunaju so priredile v petek poslaniku Milojeviču povodom odhoda z Dunaja poslovilni večer, ki je pokazal, kako je bil poslanik priljubljen med člani jugosloven-ske kolonije. Predstavniki poedinih organizacij so izročili poslaniku krasen album, v katerem so podpisani vsi člani kolonije. — Vpokojitev v ministrstvu socijalne pofttike Z zadnjim ukazom ministra za socijalno politiko je vpokojen načelnik direkcije državne statistike Jovan Antič. — Kolarčevo ljudsko vseučilišče. Prosvetni minister dr. Kumanndi se le sestal včeraj s člani odbora Kolarčeve ustanove. Na tem sestanku se je govorilo o uveljav. ljenju n vega zakma o ustanovitvi Kolar-čevega ljudskega vseučilišča, ki ga je Narodna skupščina soglasno sprejela. — Napredovanje rezervnih oficirjev. Na predlog vojnega ministra je kralj podpisal ukaz o napredovanju mnogih nižjih rezervnih oficirjev za poročnike, odnosno kapitane I In II. klase ter dijakov-nared-nikov v čin rezervnih podporočnikov. — Reorganizacija prometnega ministrstva. Prometno ministrstvo namerava v kratkem izdati n-tvo uredbo o ustrojstvu tega ministrstva in sicer v skladu z načeli, ki jih vsebuje novi osnutek zakona o centralni upravi. Vse kaže, da bo komaj ustanovljena direkcija za pomorski in rečni promet ukinjena in da se ustanovita namesto nje dva posebna oddelka. — Iz državne službe. Vpokojeni so: pod šum a rja šumske uprave v Bohinjski Bistrici Vinko Avzer in Vinko Meršal ter podšumarja šumske uprave v Kostanjevici Franc Gorlevc in Miroslav Hanzlovsfci. — Iz Novega mesta nam pišejo, da vodovodne cevi zopet delujejo in da je mesto zopet preskrbljeno z vodo. — Smrtna kosa. V Stobu pri Domžalah je preminula v soboto popoldne soproga posestnika in vinskega trgovca ga. Frančiška M fil 1 e r. Kakor njen simpatičen in agilen soprog, tako je bila tudi ona splošno priljubliena. Danes popoldne so jo spremili številni znanci in prijatelji k večnemu počitku na pokopališče v Domžalah. Blag ji spomin1 Žalujoči rodbini naše iskreno so-žalje! _ Zbornik za umetnostno zgodovino. Doslej je izšel prvi zvezek letošnjega letnika naše umetnostne revije Zaradi nepremagljivih ovir izidejo ostali trije zvezki sedmega letnika skupaj ob Novem letu. Obveščamo o tem naročnike in jih prosimo potrpljenja. Umetno^tno-zgodovinsko društvo. — Vsak se veseli božičnih praznikov, da pa bomr tudi mi slepi deležni tega ve--elia. prosimo p. n. javnost da se nas v Ineh pred Božičem ^oomni s kakim daresn. Milodare sprejema Podporno društvo sle-Mh LJubljana. VVolfova 12. Iz Ljubljane —lj Zlata nedelja. Včeraj je bila tkzv. »zlata nedelja«. To ime je gotovo še iz onih »zlatih« časov, ko vlada ni vsako leto navijala davkov in ko še niso obstojale oblastne skupščine, ki bi tekmovale z vlado v nalaganju novih davčnih bremen. Pretežni večini trgovcev se niti ni splačalo, da so sploh imeli odprte trgovine in žgali luč. Je pač tako, da se tudi na božičnih darilih vedno bolj pozna gospodarska kriza. Niti meščani niti deželani nimajo več denarja za tak »luksuz« in se omejujejo zgolj na praktične potrebe. Trgovci pravijo, da bi letošnja »zlata nedelja« mnogo bolj zaslužila naziv »suha nedelja«. —lj Lepa zimsko - športna nedelja. Včerajšnja nedelja je bila za zimske športnike naravnost idealna. Smučarji, sankači in drsalci so prišli v polni meri na svoj račun. V Tivoliju, pod Rožnikom, na Rožniku, na Oradu m Golovcu — povsod je vladalo živahno vrvenje in življenje. Z'e-sti živahno je bilo pod Rožnikom, kjer je rajala deca v zimski naravi. Tam so trenirali tudi Številni smučarji - začetniki, dočim so jo »profesijonali« večinoma že v soboto popoldne ali pa v nedeljo tjdtraj mahali v bližnjo in daljno okolico na ugodnejši teren za smuko. Agilna Ilirija je že včeraj * otvorila obe svoji drsališči, dočim bo mestno drsališče odprto še tekom tega tedna, če mraz ne poneha. —lj Hud mraz. Mraz, ki je pritisni: v soboto, se je tekom včerajšnjega dne še stopnjeval. Dočim je kaz.u v soboto 'ermo-ireter 9° C pod ničlo, je včeraj temperatura padla na 12* C pod ničlo, danes zutraj pa je kazal termometer celo 151 C pod ničlo! Barometer se ie nekoliko dvignil in je beležil porast 5 milimetrov. Dočim ^e v soboto kazal 731 miliemtrov, je danes beležil 736 milimetr. Opoldne je temperatura padla in je znašala 10° pod ničlo. Vremenska poročila pravijo, da bo suho severno vreme prevladalo in da se nam obeta huda zima. —lj Opozarjamo na novo otvoritev špecerijske trgovine na Dunajski cesti št. 7. Simon Jurčič. —lj Največjo izbiro bluz, otroških obleke in plaščkov nudi ceno Kristofič-Bučar. 191-T —lj Brez sledu izginil. Marija Piahutnik, žena krojaškega pomočnika, je prijavila policiji, da je dne 13. t. m. ob 7. zjutraj odšel njen mož z dela, rekoč, da se vrne. Od tega trenutka dalje o njem ni sledu. Ker ie bil Piahutnik že dlje časa brez dela in zaslužka in je živel v veliki bedi, poleg tega ima skrbeti za tri otroke, ni izklučeno, da je v obupu izvršil samomor. Piahutnik je* srednje postave, oblečen je bil v siv površnik črno obleko, na glavi je imel športno čepico. —lj Žrtvi zime. V ljubljansko bolnico so včeraj dopoldne z rešilnim avtom prepeljali 15letno Tilko Brusovo in 271etno Ivanko Nagodetovo, ki sta v diviem snežnem vrtincu tavali več ur v gozdovih Notranjske in končno onemogli obležali. Obe sta popolnnma prezebli in je njuno stanje zelo kritično Iz bolnice nam javljajo, da je nevarnost, da bodo morali Nagodetovi amputirati nogo. —lj Prepoden tat. Kakor znano, so se lani dogajale po šolah često tatvine sukenj, končno pa je policiji uspelo prijeti drznega tatu. Tudi te dni je neki lopov poskušal svojo srečo. Tako se je dne 15. t. m. okoli pol 12. pojavil na moščanski šoli v Vodmatu neki moški, pobral raz obešalnik več dekliških plaščev in jo hotel neopaženo od-kuriti. V tem hipu ie stopila na hodnik učenka Cvetka Novak. Tat se je deklice tako ustrašil, da je vrgel vse plašče proč, nato pa izginil brez sledu. Zadeva je bila prijavljena policiji, ki sedaj išče podjetnega lopova. —lj Drobiž policijske kronike. Radi beračenja ie bil aretiran France H. Nadalje sta bili podani dve ovadbi radi vloma, 1 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi prekorače-nnja policijske ure, 1 radi zglaševalnih predpisov in 1 radi bega od doma. Iz Celja —c Izprememba posesti. Te dni je bilo na javni dražbi prodano hmeljarsko podjetje g. Vinka Vabiča v 2alcu. Kupila ga je Savinjska hmeljarna za 1,299.000 Din. —c Božlčnica. Včeraj se je vršila v evangelijski cerkvi božićnica. Otrcci so predvajali igro pri jaslicah. V cerkvi je bilo pos-tavljeno lepo božično drevo. Po končani cerkveni svečanosti je biio obdarovanje otrok evangelijske in katoliške veroizpovedi. —c Gozd na Joževovem hribu je sedaj že skoro popolnoma posekan. Stoji Še nekaj smrek ob poti za hribom ob Teppejevem skladišču lesa. Te smreke bi se menda lahko začasno še pustile, ker ni nevarnosti, da bi jih kaka burja podrla. Je pa tudi čedno, če stoji še vsaj nekaj drevja. Je to kras za okolico, pa tudi novi stanovalci Jo- žef o vega hriba se lahko ob vročih poletnih dneh zatečejo v senco. To željo izražajo lastniki novih hiš in prosilo, da bi se jo upoštevalo. Na Kalvariji se misli urediti majhen park. To se podravlja hvaležno. Nasproti novih hi§ stoj! majhen nasad smrek. Tudi ta nasad naj bi ostal, ker bi nudil is to tako majhen park. Čude se, da se za dotično parcelo potegujejo nakupov alci, kl bi tam zidali. Nasad naj bi vendar ostal, ker je drevje že precej visoko in bi se tam kmalu lahko uredil majhen park. Te želje naj upoštevajo merodatjni faktorji. Iz Maribora —m Občinske volitve v Mariboru so potekle včeraj popolnoma mirno, kar je na vsezadnje tudi pripisovati prepovedi alkohola hn hudemu mrazu. Pred volišči je bilo popolnoma prazno, pa tudi po gostilnah je bilo vse tiho in mirno. Rezultat volitev pa dokazuje, da se politične razmere tudi v Mariboru vedno bolj konsolidiralo. Volil-ci se vedno bolj oklepajo velikih strank, dočim male strančice dobivajo vedno manj. Tudi tokrat so porasle SDS. socijalisti fcn klerikalna stranka, dočim so radikali, komunisti in Nemci občutno nazadovali. Kandidatura obrtnikov se ni obnesla in je to le dokaz, da smo še daleč od tega, da bi Imeli stanovske zastope. Porast klerikal- nih glasov ie več ali manj brezpomemben, ker gre večinoma le za komuniste in ljudi, ki so oblazili že vse stranke ih se znašli končno tudi v objemu s klerikalci. Dobili so: SLS 1858 glasov (14 mandatov), NRS 334 glasov (1 mandat), SDS 881 glasov (6 mandatov), NSS 172 glasov (1 mandat), komunisti 147 glasov (1 mandat), Nemr« 736 glasov (5 mandatov), socijalisti 1737 glasov (12 mandatov) in obrtniška lista 290 glasov (1 mandat). —m «Marburger Zeitung* zapleojena. Nedeljsko številko tukajšnjega nemškega lista «Marbuger Zeitung» je policija radi neke notice o dvornem plesu zaplenila. Policijski stražniki so hodili od trafike do trafike in tudj na kolodvoru zasegli vse izvode lista, namenjene naročnikom. To je po dolgem času v Mariboru prva konfiskacija, —m Zimsko veselje na Pohorju. Mraz. ki je pritisnil zadnje dni v največje veselje vseh zimskih športnikov, je zvabil na Pohorje ne samo mariborske smučarje, marveč rudi navdušene oboževalce Pohorja iz Zagreba in Gradca. Pri Mariborski in Ruški koči je včeraj kar mrgolelo posetni-kov, ki so komaj našli prostora v obeh zavetiščih. Tako Mariborska kakor Ruška koča sta se pripravili za zimsko sezono in so Wli vsi izletniki s postrežbo prav zadovoljni. Protesti proti novim davščinam se množe Gremij trgovcev v Ljubljani je poslal predsedstvu ljubljanske oblastne skuoščine spomenico, v kateri energično protestira proti oblastnim dokladam na opojne pijače* Gremij trgovcev v Ljubljani je poslal predsedstvu ljubljanske oblastne skupščine v zadevi povišanja oblastnih doklad sledečo vlogo. Z odrom na predlog Uredbe o pobiranju oblastne davščine k državni trošarini na opojne pijače, ki ga je predložil oblastni odbor oblastni skupščini je čast podpisanemu načelstvu kot interesnemu zastopniku trgovcev, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač uljudno sporočiti, da so interesenti na svojem sestanku vprašanje novih oblastnih taks razpravljali in sklenili sledeče: Predlog oblastne skupščine, ki določa v § 2 da znaša doklada na domača vina, dalje na Pivo, žganje, alkohol, špirit, rum, konjak in likerje 100% državne trošarine ljubljanski trgovci odločno odklanjajo in so proti vsakemu povišku dosedanje trošarine. Z obžalovanjem ugotavljajo, da se k razpravi o predogu ni pritegnilo interesente ki bi gotovo dali oblastni skupščini potrebne pripomočke kako najti primerne dohodke za kritje stroškov oblastne skupščine Trgovci z alkoholnimi pijačami se Ze od nekdai ostro bojujejo proti raznim avtonomnim dokladam in trošarinam, ki iih nalaga mestna občina vedno le trgovcem z alkoholnimi pijačami medtem ko se druge panoge popolnoma izločijo od teh bremen. Stojijo na stališču, da ne odrekajo oblastni skupščini potrebnih sredstev, ki iih potrebuje za izvršitev socijalnih nalog in humanitarnih naprav, vendar zahtevajo, da se vsa bremena sorazmerno porazdele na vsj panoge našega naroda, ki bodo v vsakem primeru znosljiva. • Jasno je, da se z novimi dokladami na alkoholne pijače, ki se jih je naprtilo le trgovcem z alkoholnimi pijačami pijančevanje nikakor ne bo omejilo in moramo z objektivnega stališča in kot poznavalci naših razmer, trditev oblastnega odbora odločno zavračati. Prekomerno uživanje alkohola se VTši večinoma po deželi, tam kjer kmetje kuhajo žganje ne da bi plačevali državno trošarino in druge doklade. Prosto kuhanje žganja je vzrok, da se to prodaja po raznih gostilnah in trgovinah po smešni ceni medtem ko ga naši trgovci prodajajo po cenah s pribi tkom raznih doklad in trošarin, ki ubijajo sleherno ree'no trgovino. Interesenti povdarjajo, da se bo z novo oblastno davščino tihotapstvo žganja še v iznatnejši meri pomnožilo, kar bi še občutneje škodovalo naši legalni trgovini. Člen 3 uredbe določa, da so od vseh ostalih vin, ki se uvažajo v ljubljansko oblast občastna doklada 200% na državno trošarino. Trditev oblastnega odbora, da vina iz Dalmacije m Vojvodine ogrožajo obstanek domačih vinogradnikov ie popolnoma napačna, ker se bodo uh'as:t:e skupščine drugih pokrajin poslužile ravno te mere in določile za vino izvoženo iz Slovenije posebno davščino. Ako te to v svojih predlogih izvedejo je v bodoče izključena vsaka trgovina, ker je jasno, da druge oblasti v državi ne bodo zato, da bi se v Sloveniji pobirale večje doklade na njihovo uvoženo blago in bodo tudi te povišale dosedanje doklade na slovenska proizvode in s tem onemogočile vs?ko proda:Q v druge oblasti naŠ2 države. Odločno protestirajo proti čl. 4 uredbe oblastne skupščine, ki določa, da mora kupec opojne pijače v roku 24 ur petem, ko je pijače vkletil, odnosno postavil v shra-nišče, prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole vrsto in množino vkletene a.i shranjene pijače ter obenem plačati določeno oblastno doklado. Zahtevajo, da se člen spremeni v smislu določil pravilnika o trošarini na vino pred-• pisan od ministra za finance na podstavi v čl. 168 finančnega zakona za leto 1920/19T1 z naredbo z dne 7. septembra 1920 štev. 10.801, ter preurejen z naredbo z dne 4. novembra 1920 št. 11.370 in sicer čl. 5, ki se glasi: Trošarino je plačati ob nastopu Cav-kovnega dejanja, pri katerem trošarina zapade. Zapade pa trošarina, ko »premč iz lastne ali iz tuje zaloge ali od producenta; plačajo trošarino zasebniki, ko prejmejo vino za neposredni konsjm ali ps za prodajo na drobno. Plačajo torej rošarino prodajalci na drobno in točilci, 1 o prevzamejo vino v točilno klet, bodisi da ga prejaiejo vino, prodajalci vina na debelo, ko prevzamejo vino za lastno porabo iz svoje aH iz tuje zaloge ali od producenta, producent sam pa, če toči vino pod vejo, za vino, kolikor mu ga je dovoljenega za to točenje In zato separiranega. Množina prejetega vina ni merodajna. Plačati je trošarino na vsako mno/ino vina, prejeto za malo prodajo in za neposredni konsum. Mala prodaja je prodaja, posredujoča neposredni konsum; zaradi tega je prejem za malo prodajo prav tako obdačiti, kakor prejem za neposredni konsum.« Najodločneje protestirajo prod č!. 5 oblastne uredbe, ki določa, da morajo oddelki finančne kontrole w*sati na dan 1. januarja 1928 zalogo vkleten'i pijač rer takoj pobirati oblastno takso in i o iz razlaga, ker proračun oblastne skupščine yd finančnega ministra Se ni potrjen. Prosimo, da blagovolite visoka oblastna skupščina predložeče pridiInteresentov upoštevati, uredbo oblastni skupščine začasno umakniti ter izda novo v sporazumu z gospodarskimi krogi Smrt prestolonaslednika Rudolfa Nove podrobnosti o zagonetni smrti prestolonaslednika Rudolfa. — Zdravniki so dobili od avstrijskega dvora migljaj, naj sestavijo protokol tako, kakor je bilo v interesu dvornih krogov. Vse inozemsko, zlasti pa praško in dunajsko časopisje se zadnje čase zopet obširno bavi s tragedijo v Mayerlingu. Povod temu so dala senzacijonalna odkritja v nekem praškem dnevniku, v katerih avtor navaja, da je bil prestolonaslednik Rudolf ubit. Nedeljska dunajska »Neue Freie Presse« prinaša izpod peresa profesorja dr. Gustava Gartner-ja sledeče podrobnosti o prestalo nasled-nikovi smrti: Smrt prestolonaslednika tvori se vedno vir raznih misterijoznih vesti. Od mojega šefa profesorja Stricherja, o čigar resnicoljubnosti in verodostojnosti ni mogoče dvomiti, sem zvedel o groznem dogodku zelo zanimive podrobnosti. Drugega dne po nesreči mi je profesor Stricher, čigar asistent sem bil, povedal, kaj se je odigralo v prostorih patološkega zavoda, kjer se je nahajala tudi naša stolica. Dvor je »namigni;« obema profesorjema dr. Kundratu In dr. Hofmannu. ki sta imela izvršiti obduk- cijo, da je kot vzrok smrti navesti »srčno kap«. Oba gospoda sta stopila v stik s profesorjem Stricherjem in profesoi-jem Ludwigom, ki sta zagovarjala njuno stališče, da je bolje odstopiti nego dati laži svoj podpis. Ni izključeno, da se je tega posvetovanja udeležil tudi profesor dr. Edward Albert, k»ajti vso petorico je vezalo prisrčno prijatelj-stvo. ^ 'fPB Ta sklep sta obducenta javila gospodom na dvoru in tako se je sestavil protokol, da je rezultat obdukcije ta. da si je prestolonaslednik z lovsko puško sam pognal kroglo v sence. Strahovito razmesarjenje glave je bilo s tem pojasnjeno. Ker si je prestolo-naslenik pritisnil cev na sence, ni prodrl v glavo samo projektil, marveč tudi nastali plini in tKso lobanjo strano vito razmesarili. To razmesarjenje je bilo povod čestim neutemeljenim vestem in trditvam, da je bil prestolonaslednik ubit s puškinim kopitom ali sličnim orodjem. Obdukcijski protokod sta podpisala Kun- rat in rioimann in cesarjev telesni zdravnUc baron VVlederhofer. na kar ga je objavila »VViener Zeitung«. V posebni izdaji je bil javnosti podan resnični potek dogodkov. Popre je so navedli nesrečo na lovu kot vzrok smrti. Na podlagi teh ugotovitev, ki se ujemajo z vsemi zanesljivimi poročili, so vse ostale verzije o smrti prestolonaslednika bajka. — Pobožna katoliška rodbina Habsburžanov seveda ni hotela, da pokojnikovo dušo teži smrtni greh, to je samomor. V poročilu sekciiskega protokola je bilo tudi navedeno, da so nastale v možganih spremembe, ki ne izključujejo možnosti duševne zmedenosti. Seveda iz tega ni izvajati kakršnihkoli zaključkov o prestolonaslednikovi smrti. Kakor mi je izjavil profesor Stricher, se je že od nekdaj prakticiralo, da se je pri katoliških samomorilcih iskalo patološke spremembe v možganih, da so se mogle cerkvene oblasti na ta način izogniti zadržkom in dovoliti cerkven pogreb. Ce se ne motim, se je to zgodilo z izrecnim dovoljenjem papeža tudi povodom smrti Rudolfa Habsburškega. Mož umoril ženo in sina 14. t. m. je prišel v Chrudim na Češkem Rudolf Osoba s svojo ženo in dvema sinovoma. Rudolfom in Karlom. Rodbina se je nastanila v hotelu in še istega dne je imela važno rodbinsko po-I svetovanje v posebni sobi, ki jo je dal hotelir na razpolago. Drugi dan je odšel oče s sinom Rudolfom v bližnji gozd, ! kjer je na cesti sina ustrelil in zavlekel i njegovo truplo v grmovje. Mimoidoči gozdar Stransky je zasačil očeta v hipu, ko je hotel sinovo truplo pokriti z listjem. Na vprašanje, kaj se je zgodilo, je oče mirno odgovoril, da se je sin sam ustrelil. Gozdarju se je zdelo to sumljivo in zato je potegnil revolver ter pozval moža, naj mu sledi. Ko sta prišla v bližnjo vas, je poklical gozdar orožniškega stražmojstra, ki ga pa slučajno ni bilo doma in to priliko je Osoba porabil, da je pobegnil. Gozdar ga je zasledoval in opazil, da se je pridružil begunec blizu gozda svoji ženi in mlajšemu sinu in da skupno beže. Gozdar je zakričal, da je bil izvršen umor, na kar je sin zapustil očeta in mater, ki sta bežala v gozd. od koder se je kmalu začul strel. Gozdar je pri-hitel ves upehan do bližnje hiše in obvestil nekega zidarja, ki je takoj hitel k orožnikom. Orožniki in kmetje so odšli v gozd, kjer so našli soprogo Rudolfa Osobe mrtvo. Orožnik je videl bežeče-ga moža in ga začel zasledovati. Ko je Osoba videl, da so mu za petami, je potegnil revolver in si pognal kroglo v glavo. Vse tri rodbinske člane so prepeljali v mrtvašnico. Kaj je vzrok strašne rodbinske tragedije, ni znano. Roparski napad na poštarja V Czinkoti blizu Budimpešte je bil izvršen v petek zjutraj roparski napad na poštarja Jožefa Kokayja, ki je prevzel na kolodvoru pošto, v kateri je bi-j lo tudi denarno pismo z 2000 pengo. Blizu kolodvora je neki mladenič udaril poštarja po glavi tako, da se je one-sveščen zgrudil na tla. Drugi napadalec je hitro pokleknil k onesveščenemu poštarju in mu hotel vzeti denarno pismo. Slučajno so pa železničarji opazili napadalca ter ju začeli zasledovati. Pri železniškem prelazu sta se morala napadalca ustaviti, ker je ravno vozil mimo vlak in tako so ju železničarji prijeli in izročili orožnikom. Javnost je bila zelo presenečena, ko se je izkazalo, da sta napadalca sinova uglednih in premožnih madžarskih rodbin. Prvi je 25-letni sin vpokojenega ministrskega uradnika Edmund Tolnav, drugi pa sin privantega uradnika Arpa-da Nagvja. Mladeniča sta na orožniški postaji priznala svoj zločin in izjavila, da sta hotela poštarja umoriti. V njunem stanovanju so našli razno vlomilsko orodje. Aretirana mladeniča sta tudi priznala, da sta vlomila nedavno v neko občinsko blagajno. Moderni maharadže Tudi Indija se je že naveličala plačevati svojim mogotcem apanaže, ki po-žro velik del narodnega premoženja, Maharadže se prav nič ne sramujejo seči svojim podložnikom globoko v žep. Tako porabi n. pr. maharadža iz Alvara od vseh državnih dohodkov v znesku 1,687.500 dolarjev zase 1,012.500 dolarjev. Za avtomobile izda letno 187.750, za vzdrževanje garaž pa 137.515 dolarjev. Za šole v njegovi državi se porabi Jemo samo 37.509 dolarjev, dočim polre ma-haradževa kuhinja sama 56.250 dolarjev. Lani ju porabil mahurad'ža alvarski 262 tisoč 500 dolarjev samo za gostije. Tudi žene indijskih mogotcev so se zelo modernizirale. Do novejšega časa se je dala vdova s svojim mojem segati. Zdaj o sežiganju vdov po maha-radži ne more biti več govora. Soproga maharadže Indira iz bengalske države Cooch i3ehar živi sedaj v Angliji, kjer hodi na lov in razne plesne prireditve. Odlična indijska žena je moderno ostrižena, pleše na čajankah z angleškimi ka-valirji, kadi in sploh se vede kakor nio-Jerna evropska žena. Njen mož, ki je pred leti umri, in njeni bratje so studi-ali na evropskih univerzah in mlada žena se je navadila med njimi nastopati I vsaka bogata Jama v Evropi. Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Stran 4 .SLOVENSKI NAR OD» dne 20. decembr* 1927. Ste v /87 Obupno stanje našega gospodarstva V nada 1 jak i številki beograjskega »Trgovinskega Gl&snikac j« mani narodni gospodar, VMuSilittni profesor dr. Velimir Bajki«, objavil zanimiv Manek o štednji v na-šem gospodarskem proračunu. Uvodoma razpravlja o principu prilagoditve proračuna »tanju narodnega gospodarstva, ki ga je finančni minister proglasil za svojo vodilno idejo. Ce pa besede primerjamo z dejanji ▼klimo, da gre le ta puhle fraze in meglene teorije. Vsa ta naduta frazeologija pa naj pove, da se je stanje našega gospodarstva poslabšalo in da je treba proračun reducirati. V javnosti se je poudarjalo, da je nov proračun večji, finančni minister pa je dokazoval, da je v splošni državni upravi pri-itedil 400 milijonov Din. Kdo ima prav? Na to vprašanje se ne more tako lahko odgovoriti. Štednja po sebi ni nikaka finančna operacija. Će mora biti najvišja modrost finančnega ministra čim večja čtednja, potem se za finančnega ministra lahko postavi človek, ki nima pojma o nauku o financah. Za racijonalno štednjo je potrebno znanje javnega in predvsem administrativnega prava. Finančna zgodovina posameznih držav nam dokazuje, da so forsirano in aktivno štednjo izvedli vedno le ljudje, ki so bili predvsem dobri organizatorji uprave. Nemčija ima danes celo svojega diktatorja za štednjo (ReichskommissSr fur Ersparun-gen), ki je prvovrsten organizator. Tehnično se mora štednja izvesti tako, da se ne zmanjša vrednost dela odnosno uslug, ki jih vr5i kak nrad, pri katerem je treba izvesti štednjo. Potrebno je globoko poznavanje do-tičnega mehanizma, kajti drugače se lahko dogodi, da državni aparat postane Še dražji. Kdor pregleda ekapoceje posameznih ministrov pa najde tam trditev, da štednja ogroža normalno in koristno funkcioniranje dotične panoge državne uprave. Štednja je slična operaciji na organizmu in za njo je potrebno mnogo znanja in rutine, kajti drugače se lahko dogodi, da umrje pacijent. Jasno je torej, da more biti štednja koristna ali pa tudi škodljiva in da dejstvo zmanjšanja izdatkov prav nič ne dokazuje. —g Vinska razstava in vinski sejem se bo vršil v Ljutomeru dne 6. in 7. januarja 1928 dnevno od 10. do 18. ure in sicer v dvorani predsednika gostilniearske zadruge g. Julija Strasser. Razstava je namenjena predvsem ljutomerskim vinogradnikom v svrho čim boljega spoznavanja in negovanja svojega vinskega pridelka, vinski sejem pa v dosego Čim ožjih stikov z vinskimi odjemalci, ki so navajeni na izborna ljutomerska vina. Poset ljutomerske vinske razstave se zlasti priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem iz tu- in inozemstva. Kajti samoob-sebi je umevno, da se pristna vinska kapljica naroča najbolje v kraju pridelovanja in ne drugod. Za drugi dan razstave je predvideno nazorno predavanje o vinogradih in sadnih škodljivcih s filmom po ameriškem vzoru, kar utegne pravtako vzbuditi vsestransko zanimanje. Da se poset te razstave o-mogeči čim širši publiki, je razstavni odbor določil vstopnino s katalogom in kupico vred na Dia 10. V interesu vsakega ljutomerskega vinogradnika je, da ratttavi svoje vino in prispeva s tem po svojih močeh k uspehu prireditve. Prijateljem naeih vinogradnikov pa se nudi najlepša prilika, da poskusijo proizvode slovitih ljutomerskih goric in obiščejo to razstavo, bodisi na praznik Treh Kraljev, dne 6. januarja, ali pa naslednji dan, ko se vrši tudi zgoraj omenjeno predavanje. Oblačila tvrdke i MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša io najcenejša. BES ——m - — Prehlada Vas ocuvajo snežni čevlji znane svetovne znamke „RIGA OUAORAT , katere prodajamo izključno mi, za ceno Din 199- moške galoSe » 129-ženske galoše „ 99- NARODNA KNJIGARNA, d. z o. c knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi Ib Šolskimi potrebščinami, Lfahljgm, Stftarleva ollca Stev. 2. Oblastno dovoljena A Z P A J A vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do sreda februarja 1928. Znatno znižane cene — Ugodna prilika rs kntrfnicr in drnce lnT*»rr*prte van m iD m Šivalni stroji! Izborna konstrukcija tn elegantna Izvršitev iz lastne tov srne 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno Pisalni stroji «Adler». Kolesa tz prvih tovarn «Durkopp» «Kayser». «Styria». cWaffenrad» (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles In šivalnih strojev. — Daje se tudi os obroke. — Ceniki zastonj tn franka 32 L Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Bog vsemogočni je poklical mojo nenadomestljivo, nepozabno soprogo, oziroma zlato našo mamico, sestro in svakinjo, gospo Frančiško Mtiller aejnrepo posestolca in vlasbesa trgovca danes ob 13. uri v boljše življenje. Pogreb blagopokojnice se vrši v ponedeljek 19. t. m. ob 15. uri na fupno pokopališče v Domžalah. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Domžalah. Nepozabno priporočamo vsem prijateljem in znancem v Ha* si>om:n in molitev. V Stofou, dne 17. decembra 1927. Anton Miiller mlajši, soprog. Zvonko, Vladko, Janko, Drago, sinovi. Anica, Minka, Majdka, hčere in ostali sorodniki Otvoril sem na Dunajski cesti št. 7 špecerifsko trgovino Točna postrežba. Sveže blago. Solidne cene. Specijaliteta: pšenična moka. Priporočam se: SJflOn Surl\C GON iek proti kapavici (tn» perju, gnojenju) tci ra» starelem kroničnem gno* jenju triperja in vnetja sečnega mehurja Za popolno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Cen* * navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja ir razpošilja po pošti lekarna PEN1Ć, Zaprešić. /*\ Najboljši premog CEBIN. Ljubljana, Wolfova uli. ca 1/2. 2884 Stanovanje obstoječe iz 4 sob. kopalnice in pritiklin v I. nadstropju Miklo* š i če ve ceste št 13. fn poslovni lokali v Selenburgovi ulici 7/1 — se oddajo s 1. jtn 1928. Naslov v upravi «S1. Naroda*. 3172 Najlepša drva CEBIN. VVolfova ulica 1/2 Trboveljski premog, suha drva. — POGAČNIK. Bohoričeva ulica 5. — Telefon št. 2050. 3181 Prodam gostilno, mesnico, 7 oralov remije, pri državni cesti farni cerkvi, ▼ najlepšem prometnem kraju v Sloveniji. — Slivar. Ljutomer. Mala sobica, svetla m zračna, v Zeleni jami se odda takoj mirnemu gospo* dm, ki je ves dan odsoten. — Ponudbe na upravo «Slov. Na* roda» pod »Sobica '3105». II Znjgne cene do ifBožiča1* etn« znižane }l VplilfA IT Hi M • žcpn h robce%r- rokavic. NOGAVIC FLOR In VOLNEN . r ko V trllKd l£UIIa. pciia za dame »n gospode. — Srajce. ovr>inike, kravat«-DIŠEČA 'VILA. — Kompleti e potrebščine za Šivilje, kioiače čevljarje in iape;n*: pri Josip Peteline, L'ubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. - Oglejte si trgovino, prepriča te sel - Uvajaj* Josip Zapanflč. — Zrn aNarodoo tiskarno*; Fran Jesetriefc. — Za up - >eratai del krta: Oton Ch ris tuf. - Vm v Ljubljani.