Cerkvene zadeve. Novi zvonovi v Lembahu. Kaj boš rekel, dragi čitatelj, kdo zamore zdaj v teh žaloslnib in revnib časib, in slabib letinab o veselji govoriti ali pisati! In še posebno kmet, ki tiči do grla v dolgih in niina druga, kakor delo in irpljonjo in na vse slrani veliko plačila, brez konca in kraja. .laz pa reeem: Je, predragi krisljan, je vesoljo ludi še na lein svetu, ali iskati in najti ga jo Ireba. In tako vesclje je obbajala poštena in daleč okoli znana LcmbaSka fara 12. tega rožnika, to je na praznik sv. Trojice, ko je dobila štiri lepe nove zvonove, katerib je bila potrebna, pa tudi vredna naša prelepa cerkev. Že dolgo smo želeli dobiti novo in boljše zvoncnje, kakor ga iinajo že sosednje fare več let. Ali odkod dobili toliko denarja, da bi se toliki stroški poravnali; ker vinogradi, nekdaj naša najboljša poinoe do denarja, nam že vee let kljubujejo in od drugod ni dobiti donarja še za navadne potrebe. Ali kar Hog boee in dobri ljudje, lo se vse lahko zgodi. Tako se je posrečilo ludi naSemu č. gosp. župniku najti takib dobrotnikov, kateri so v kratkem spravili toliko denarja skupaj, da se je zamoglo vse poravnati, ako je ravno bilo blizo 7000 fl. sli-oškov. Nekaj daroval je vsak pošteni faran, ki ima srce na pravein mostu. A vse to bilo je lc trobica proli svoli, kalcro jo darovala dobrolljiva roka že daleč okoli znanega velikega dobrolnika in visoko spošlovanega g. Janoza 1'abernika, posestnika in lesotržca v Vubredu. <)n ima ludi v tukajšnji fari veliko poseslev, posebno vinogradov, in menda med vsemi posestniki 1'ekerskib gorie najbolj polne kleli samc žlablne vinske kapljice. Pa ludi inila gospa soproga je iz poštene Robičove rodovine, katera je tudi daleč okoli znana. Ona sia darovala celo 4600 11., res lep dar, ki zasluži veliko bvalo lukaj, večno plačilo pa v ncbesih. Svečanost in sprejem zvonov vršila se je po sledet-om redu. Ko se nam je hinknšlni ponedeljek naznanilo, da bode prihodnjo soboto sprejem novib zvonov, priskrbelo in opravilo se je v.se, kar je le mogoče. Napravili smo dva slavoloka, postavili okinčana drevcsainvse dmg-o za lo potrebno. Pred peto uro zvečer se je zbralo veliko število ljudstva, in okoli 100 ovenčanih d<>klet., in podali smo se vproccsiji do križa na .polji. Zdaj pripeljajo vozniki z navlašč za to pripravljonimi in lepo okinčanimi vozi jako lepo okinčane zvonove. Ko se ustavijo, jih č. g. župnik primerno pozdravijo in nagovorijo: Kain se podale Vi, lepi zvonovi in poslanci božji? Odgovor: Mi smo pripravljeni in somkaj poslani za vaSo eerkev, bodemo lanikaj v stolp potegnjeni, in lam opravljali bomo svojo službo. Vabili bodomo krisljane k službi božji, klicali verne k molitvi, in opominjali greSnike k pokori. Naznanjali budo uro in požar, mrtviin boino peli slovo iz tegn sveta, in srečni pot v večnost. Tako vas pa sprejmcmo mi za svojc ljube prijatelje, in bomo Boga prosili, da so izpolnijo Vaše in tudi naše želje. — Zdaj se opravi molilev in potem se zaO:ne pomikati cela pi-ocosija z zvonovi vred proli cerkvi: spredaj inoški, zadaj žonske, v sredi pa ovenčana dekleta. Tudi požarna bramba iz Pekra in velerani s svojo zastavo so se pridružili. Tako korakajo naprej med godbo in močno strelbo, vse se ozira z vesoljom na li-pi kinč na vozili, še eelo lepi in vrli konjički go<--p. Pabernika in llobiča so veseli in nekako prevzeti, kakor da bi res vedeli, da lako imcnilho blago peljajo. Ko dospejo do cerkve, postavijo zvone na odločeno mesto, ljudstvo se pa poda v cerkvo; tam se opravijo večer- nice, in potem se poda v.sak na svoj dom, da bi bil lepi red in mir po noči. In res vse je bilo tibo inmirno, le po hribih so goreli kresi in pokali možnarji. Na Lazničkein vrbu je krcs gorel, in možnaiji so pokali na čast gospodu Paberniku in njegovim, ki so tain blizo počivali. V nedeljo jutro zgodaj zagroinijo možnar.ji, godci zagodejo jutcrnico in vso ,je od veselja liii.ro" na nogali. Ljudslva zbralo se je ogromno žtevilo sknpaj, domačih in lujib, ob šeslili bila je sv. maša za farane po sv. niaši sc zahvalijo č. g. župnik najprej hogu za lepo vreine, ker vso dni poprej je deževalo a la dan je bil, kakor nalašč za to vstvarjen, lep in pri.je1.cn, da jo bilo veselje še veii.je. Poteni zabvalijo vse, kateri so kaj pomagali k temu. 1'osebno pa se zalivalijo gospodu P.ibcrniku za njegovo veliko pomcu";, kal.ero je sl.oril golovo iz pi-avega krščanskega nainena i.n jnave pobožnosti. G. g. župnik mu tudi obljubijo: dokler bodo slišali Leinbaške zvonove zvoniti, se bodo pii vsaki molilvi in sv. niaSi tudi njega spominjali in prosili lioga, da bi inu tudi enkrat, nebegki zvon zapel v •(•no plačilo v nebesib. Ob pol deveti uri se je zarelo blngoslovljvnje zvonov; blagoslovili so jib protonolar msg. Ig. Orožen, polem se je zapela pesein novib zvonov in je bila ]>ridiga, pri kateri so nain naš priljubljeni vld g. kanonik Merg l>rav po domače in razundjivo razložili pmneii in začctek zvonov. Sv. mažo služili so vč. g. dekan Kožane. Gosp. Denzl je pa la eas dobro porabil tcr je zvone v zvonik spravil in jib priredil, da se je zamoglo k večernicam vabiti in vkup zvoniti. .lako razvoselilo se je ljudslvo, ko je zasliSalo mili glas novili zvonov, posebno ko so prišli izurjeni Hušanci in so nam parkral.i lepo zatrijančkali, bvala ludi njim za lo! Zvone vlil in vse delo k teinu vodil je gospod Denzl v Mariboni. Tcblajo vsi štirje 70 slarih centov. Zato mu bodi lukaj bvala izrečena. Lepa bvala tedaj i. g. župniku, ki so inieli loliko ski-bij in ]>otov in so po vseb opovirab vendar vsn srcčno dognali. Najverjo bvalo pa, kakor se tudi spodobi, iziekam v iincnu vscli občinskib zaslopov cele LeinbaSke (are, ljiibljeneinu g. Pabeiniku in obljubiino, da mu bodemo bvaležni do smrLi za prelepi dar, katerega niu ludi dobroLljivi l.og naj Iukaj in enkrnt v ncibesib obilno povrne! .ložef Možman. V spoinin vlč. g. Mai*tina Scvnikn, /upnika SentIVterskega. I. Dne 8. avgusla sc je sklenil grob nad zemoljskiini ostanki vrlega moža, ki zasluži, da spregovorimo o njein tudi v »Slov. Gospodarjn«, kaleremu je bil tako rekof: za bolra. Ko smo namreč jiremišljali, kako bi za verno sloven.sko ljudslvo osnovali list, ki l>i mu podajal zdravo duSno brano, in nam je denarjcv z<;lo pomanjkovalo, so položili rajni vlč. gospod — peldesclak na mizo in ho rekli: »Toliko za zdaj!« Ravno lako so storili ludi njibov srčni prijalelj, preč. g. .lanez liosina, dckan Kozjanski. Hvaležnost jo Hogu ljuba in vspm pošlenini Ijndem draga; za lo se zalivaljnjeino vilinui gosj)odonia že enkrat sodaj po dva in dvajslih letib s krščan.sko zabvalnico: »Hog plati!« Vlč. g. Martin Sevnik so se rodili v Pišccah dne 13. maja 1813. leta. Že v domači Soli so se odlikovali po svo.ji živabnosti in bistrotnnnosti. Zn to so jili poslali v lalinsko šolo Mariboi-.skc, da bi so za inašnika izšolali. V našcin meslu so stanovali v Šlaniičevein nilinu v koroškein predmcsiju ; poseslvo ,je prišlo po/.nejo v roke preč. kapitola lavantinskega. Ker slovenski dcrck nemšuinc ni dobro zmagoval, so mu skrbni oče nai-n- čili pomočnika, nemškega gimnazijca Krausz-a, ki je bil silno bistrega uina, vedno vedrega liea in pa srca pobožnega. OlI njega so se navzeli prisrčne pobožnosti ne sanio naš So.vnik, ampak tudi njibovi prijatelji in tovarši, Franc Kežinan, poznejši alolni dekan, Franc Zorčie, ki so uinrli kot stolni prošt, in pa rajni Janez Kunaj, župnik Cadrainski, ki po svoji Ijubeznjivosti in gogloljubnosli še sedaj slovijo za Sotljo in Dravinjo. Za mašnika so bili Sevnik posvečeni dne 31. julija 1836. Prvo kaplansko slnžbo so jiin mil. škof odkazali v Šniariji." Pel dnij so se iičili, eden dan v tednu so pa porabljali za obiskovanje svojib dubovskib sosedov, da so se ž njiini iazvesdjevali in pa o zadevab svojega stami prijatcljsko pogovarjali. Kedar je prišla nudelja, dan Gospodov, tedaj so pridno spovedovali, dokler niso pričeli božje bcssede oznanjevali. Sevnika je vse rado poslušalo, kajti bili so vsi polni dubovske gorečnosli; bili so učeni pa tudi }>uljudni in priljudni. liilo jib jc pa tudi veselje glcdati, ker so bili ravni, kakor sveča, živi, kakor iski-a in pa sokolovega pogleda. Neko posebno junaštvo pa je oznanjeval njiliov orlovski nos, pa krcpka njibova boja. Njiliova postava je bila vojaška, bislra glava učenjaška, živo srce pa je gorelo za ve.ro, doni, eesarja.