PRIMORSKI DNEVNIK A.bhm2L.IflaCana v BOitOVtal /'l prt !• **>b. postale i grunpo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 11 (6595) TRST, sobota, 14. januarja 1967 RAZLIČNA STALIŠČA V ODNOSVDO VLADNE^ POLITIKE Danes na zasedanju CK PSU ločeno poročata De Martino in Tanassi Predvidena nova stavka železničarjev - Možnost stavke državnih uslužbencev - Redni profesorji univerz ne bodo opravili izpitov n 13. — Jutri ob 10. uri se bo pričelo zasedanje central- vain komiteja združene socialistične stranke, ki se bo nadalje-smo v-nedelj° in zaključilo šele v ponedeljek dopoldne. Kot De ra3 že Poročali, bosta na zasedanju poročala tajnika e Martino in *** do ustvaritve večine in I? komiteja. Tanassi, kar tudi pomeni, da bo prišlo do gla-manjšine v okviru central- Sklep o dveh poročilih jevče- riniQSpfejel° sodstvo stranke po ro .urni razpravi, med kate-ra»ml Je Ukazalo, da so velike De Ar tmed stališčem skupine vi r‘artlna in Tanassi j a, saj pr-n,i.?u?ovarja odločen in nepoln «1 v.odnos do KD z možnost-licii > • ^a sedanje vladne koa-litev ln Predhodnega razpisa vo-m-L medtem ko Tanassi take mpeevSti zavrača. Proms us Nennija, da bi našli kom-kot«?1? rešltev. tako da bi on imel i),redsednik stranke poročal, ni da oroSpeha' Ugotovili so namreč, vlnrtr,; za razpravo o vladi in o poro? . Politiki, o čemer ne more naiiriii .na zasedanju stranke eden viariJ5?eJšii> in najbolj odgovornih V7?h Predstavnikov, tudi %Predno s temi spori je prišlo videno različnih stališč glede pred. hodni zahteve, da se skliče pred-atveme rankin kongres. Na zdru-nili d”1 kongresu so namreč skle- zastopani paritetično z enakim številom socialdemokrati in socialisti, odnosno je centralni komite vsota bivših vodstev dveh strank. Podobno načelo velja v vseh drugih organih, zaradi česar sta tudi še vedno dva tajnika. Do dejanske združitve in spojitve dveh strank naj bi prišlo šele po političnih volitvah pomladi prihodnjega leta, ko bo sklican kongres, na katerem ne bo več veljalo načelo paritete temveč število glasov in demokratična izvolitev delegatov. Sedaj pa močna skupina v stranki zahteva, da se takoj skliče izreden kongres, ki naj prekine škodljivo prakso dvojnosti v strankinih organih. Tudi tu ne gre samo za formalne zadeve, temveč za odgovor na politična vpraša, nja razdelitve sil v okviru vodstva stranke, ker je bolj levo usmerjena skupina prepričana, da bi imela na kongresu večjo težo, kot jo ima v okviru obstoječega vodstva. Predsednik vlade Moro je danes sklical sestanek odgovornih ministrov, ki so razpravljali o gospodar tako 7? se ohranijo dvojni organi, «a so v centralnem komiteju ................(minulimi.llllllllllllll.umi.Illlllllllimillllllllllll ^MOSKVO BO ODPOTOVAL RAVNATELJ ENI Pogajanja o metanovodu Sibirija-Trst Sporno vprašanje o premeru cevi ■ Sovjeti zohtevajo izredno velik premer: 48 palcev pT,. *Dd našega dopisnika) ENt d ~ Generalni ravnatelj niih j^aele Girotti bo v prihod-nad ,.ah odpotoval v Moskvo, da F hi?- e Pogajanja o metanovodu v ‘*-Trst. Razpravljali bodo pred dnVio i? Prer>ieru cevi in o ceni za tani. S1' Phn, kot tudi o krediti-Ju- Do sedaj še ni znana dolži-r ■ Jhotanovoda niti področje, kje bo P£lde v Italijo. Znano pa je, da bičniif dobavljala 150 milijard ku-let , metr°v plina, in to nekaj 4ež?ePlaČil°- - • vj, Je vprašanje premera ce- cev ba morajo imeti 48 pal- znašaPraemera' in tore-i 8 več' b°t zahoHniu sedaJ oajvečji premer v da ,„nih . državah. Sovjeti pravijo, p- .j. Pripravljeni prodati podjetju izvorin^ iz baranta licenco za pro-lir ? za 6 milijard 200 milijonov Pin .da so opravili vse preizkuse. 40 nai er Pa vztraja na premeru jo jn ?ev’ bi ga sedaj že proizvaja-tanovn,]1 so ga že uporabili pri mejo jn < u SEV. Minister za industri-Pred i-Za bbn SZ Kordunov pa je čeli ^bim izjavil, da bodo pri-48 r,or^Jabinsku proizvajati cevi za C1 Premera, ki bodo služile Aziip t0v°d za povezavo osrednje V tu evroPsbimi področji SZ. s (..--^bvi sedaj razpravljajo tudi ^2ffvask°in lijsV^ ’z metanovoda Sibirija-Ita-zak,n zveza želi čimprej tev m ‘u razgovore, ker je gradi-ni nari-fani0voda vbljučena v petlet-riščan;-1, ki predvideva boljše izko-Turkn-- . ezi®č v Uzbekistanu in z Avstrijo o d'bavah plina, ki bi ga U, zrnenistanu. Kot smo že poroča eiio ,za ta -o------------i_ ?.Ja’ ki bi ta plin zanima tudi Fran-na na"r-v*-morebiti bila pripravlje-^uiti odcen \i. Trsta na rvo- Je 07o^.Yiu odcep iz Trsta na svo-°Zetnlje. m. D. ge za narod z zlatim vencem katerim ga je predsednik republike odlikoval ob njegovi 80 letnici za njegove zasluge za književni in kulturnopolitični razvoj jugoslovanske skupnosti. V Ljubljani od 13. do 22. t.m. «Moda 67» skih in finančnih vprašanjih, ki so povezana z evropsko gospodarsko skupnostjo, po drugi plati pa z bližnjim obiskom britanskega predsednika vlade Wilsona v Italijo. Iz Firenc poročajo, da je osem funkcionarjev in tehnikov ENEL imenovalo za zagovornika predsednika odvetniške zbornice odv^ Gui-da Carllja. Funkcionarje lahko ob-dolže poneverbe javnih dokumentov in nenamerne povzročitve škode. Do preiskave je verjetno prišlo na osnovi treh prijav sen. Terracl-nija, občine Arezzo in oddelka za javna dela v Piši. Kot smo včeraj že poročali, so ugotovili, da so beležke o odpiranju in zapiranju zapornic drugačne v različnih uradih. V Rimu so se sestala tajništva sindikalnih organizacij železničarjev, ki so razpravljala o nadaljnji stavkovni borbi voznega osebja državnih železnic. Ponovno se bodo sestali v ponedeljek in je verjetno, da bodo za konec meseca proglasili novo stavko. Predsedstvo vsedržavnega sveta rednih univerzitetnih profesorjev, je sklenilo, da profesorji ne bodo opravili v februarskem roku izpitov, če se ne bodo pričele resne priprave za reorganizacijo univerz. Istočasno zahtevajo od vlade stvarna zagotovila na sestanku, ki bo s predsednikom Morom 17. januarja. Zaostruje se tudi položaj glede državnih uslužbencev in njih sindikat CGIL je že proglasil stavkovno gibanje. Minister za trgovinsko mornarico Natali se Je danes sestal s sindikalnimi predstavniki delavcev o vprašanjih, zaradi katerih je prišlo do sindikalnega spora, in je obrazložil sindikalnim predstavnikom nekatere predloge. Sindikati -bodo odgovorili ministru v začetku prihodnjega tedna, ko bo nov sestanek. nima nič opraviti s pravim marksizmom in leninizmom)). .Omenil je zatem, da se je večina komunističnih strank izrekla za sklicanje tretje mednarodne -komunistične konference in da se KP SZ s tem strinja. Pripomnil pa je, da je treba sestanek skrbno pripraviti. Govoril Je zatem o nevarnosti revanšizma v Zahodni Nemčiji, ki postaja vedno nevarnejši. Pripomnil je, da nova zahodnonemška vlada govori o želji, da bi prispevala k zmanjšanju napetosti v Evropi, toda gre samo za besede, ker so smotri zahodnonemškega imperializma nespremenjeni. Brezpogojno priznanje Vzhodne Nemčije kot neodvisne in suverene države je eden temeljnih pogojev, ki jih je treba sprejeti, če se hoče dejansko normalizirati stanje v Evropi. Omenil je zadevne predloge članov varšavskega pakta v Bukarešti lanskega julija. Nato Je nadaljeval: ((Skoraj povsod v Evropi se začenja zavzemati novo stališče do vprašanj celine. Najjasnejši dokaz o tem je v izboljšanju odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo. Z zadovoljstvom lahko izjavljamo, da navezujemo' stike tudi z drugimi evropskimi državami. Velike važnosti je v tem okviru stalno boljšanje naših odnosov z Italijo. Vojaški udar v Togu LOME, 13. — Načelnik glavnega štaba oboroženih sil v Togu polkovnik Eyadema je davi sporočil po radiu, da so vojaki prevzeli oblast zaradi težavnega gospodarskega stanja v državi. V svojem proglasu je sporočil, da prevzema vojska vso odgovornost, da je ustava ukinjena, poslanska zbornica razpuščena in prepovedana je vsaka politična dejavnost. Dodal je, da bodo ustanovili odbor za narodno spravo, da se dogovorijo o ustanovah, ki naj jih ustanovijo v prihodnjih treh mesecih, da lahko razpišejo svobodne volitve. Pripomnil je, da se vojaki obvezujejo vrniti oblast civilistom. Predsednik Grunicki, ki je po trditvah časnikov podal ostavko v današnjih prvih jutranjih urah, je pozneje govoril po radiu in izjavil: '(Zapuščam mesto predsednika z dvignjeno glavo, ker sem vodil po litiko sprave in enotnosti.)) Dodal je, da je načelnik glavnega štaba oboroženih sil Eyadema prevzel vso oblast, in zaupanje, ki ga je vojska imela vanj, in tega zaupanja ni nikoli izdal. Na koncu je pozval prebivalstvo, naj ostane združeno in mimo. Grunicki bo sporazumno z vojsko lahko še dalje ostal v svoji sedanji rezidenci v prestolnici Lome. Polkovnik Eyadema je izjavil, da je vojska prevzela oblast tudi zaradi stalnega primanjkljaja v državnem proračunu. Dodal je, da vlada ni bila sposobna vzdrževati reda in varnosti; zato je vojska sklenila prevzeti oblast, «da napravi konec politične zmede, ki je ustvarjala psihozo bližnje državljanske vojne«. Manj kakor dva meseca po neuspelem državnem udaru 21. novembra 1966 in štiri leta po umoru bivšega predsednika Olimpia (13. januarja 1963) je bil danes izvršen nov državni udar. Prav ob podpori polkovnika Eyademe je Grunicki lanskega novembra lahko zatrl poskus državnega udara. Vendar Eyadema ni bil zadovoljen s spremembami v vladi, ki jih je pozneje izvedel Grunicki. PO POTEGNITVI VOJSKE V «KULTURNO REVQLUCIJ0» Aretirali so več častnikov kar kaže na razcep v vojski V Šanghaju še nejasno - Maocetung namerava sklicati kongres stranke? PEKING, 13. — Danes je nad tisoč vojakov korakalo ob bobnanju bobnov po pekinških ulicah, da proslavijo ustanovitev skupine ^kulturne revolucije« v vojski. Vojaki so mahali z rdečo knjižico, ki vsebuje citate iz Maocetungovih del. V poučenih krogih se je zvedelo, da so aretirali in javno vodili po ulicah več kitajskih častnikov, ki jih obtožujejo, da so «buržoazni reakcionarji«. Ti dogodki kažejo, da vojska ni strnjena, temveč da je razcepljena na dve skupini. Prav zaradi te razcepljenosti bi po mnenju opazovalcev utegnili nastati mnogo hujši incidenti, kakršni so bili dosedanji. Pekinški radio je nocoj javil, da so ((revolucionarni delavci« prevzeli upravo železnic v Šanghaju. Radio je dalje javil, da so revolucionarni delavci« bili hudo bitko z drugimi železničarji, da si zagotovijo nadzorstvo neke železniške postaje. Pozneje so se ob spodbudi centralnega komiteja KP v Pekingu polastili vsega železniškega o-mrežja v Šanghaju, tako da so revolucionarni delavci« lahko zagotovili popolno obnovitev železniške službe. Pekinški radio je tudi sporočil, da je bil v četrtek odbit poskus «buržoaznih elementov«, da bi se polastili električne centrale v Jang Suče. Pekinški dopisnik japonskega lista «Mainichi« piše, da je po nje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimriiiiiiiiiiiiiiiiiHiii FRANCOSKO-NEMŠKI ODNOSI LJUBLJANA, 13. — Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so nocoj odprli 12. mednarodni sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarske industrije in drugih modnih artiklov — «Moda 1967». Na sejmu, ki bo odprt do 22. januarja, sodeluje 174 razstavljavcev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. Za časa sejma bodo na dveh modnih revijah dnevno prikazani barve, modeli in risani vzorci za pomlad in poletje 1967. BONN, 13. — Bonska vlada Je izjavila, da so bili nedavni pogovori v Pragi med delegacijo zahodno-nemške vlade in češkoslovaškimi voditelji »koristni in iskreni«. Brežnjev napada kitajske voditelje GORKI, 13. — Prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev se je danes udeležil slovesnosti, na kateri so mestu podelili odlikovanje Leninovega reda. Ob tej priložnosti je imel Brežnjev daljši govor, v katerem je poudaril, da je najbolj pereče politično vprašanje sedaj vietnamsko vprašanje, ki se je še bolj zapletlo zaradi ameriškega bombardiranja Obljudenih področij Hanoja. Ob tej priložnosti so washin-gtonski voditelji pokazali svoj pravd obraz. Sedaj ne more nihče verjeti v njihove trditve, da želijo mir, ko te besede spremljajo nova izzivanja, ki -postavljajo nove ovire na poti rešitve vietnamskega vprašanja. V zvezi z vietnamskim vprašanjem je Brežnjev znova napadel -kitajske voditelje, da škodujejo Hanoju in osvobodilni vojski, ker odklanjajo sodelovanje za ustvaritev enotne protiimperialistične fronte. Obsodil je nato ideološko in politično linijo sedanjih kitajskih voditeljev in je pripomnil, da «se ne borimo proti KP Kitajske ln proti Kitajski ljudski republiki, temveč, da bi se KP Kitajska povrnila k internaciona-lizmu, se pridružila drugim bratskim strankam na načelih marksizma in -leninizma ln na splošni liniji mednarodnega komunizma. Sedanja kitajska politika Kiesinger in Brandt v Parizu na posvetovanju z de Gauliom Na obeh straneh izjavljajo, da so z dosedanjimi pogovori «ze!o zadovoljni» PARIZ, 13. — Zahodnonemški kancler Kiesinger je prišel danes v spremstvu zunanjega ministra Brandta v Pariz na dvodnevni uraden obisk. Na letališču sta ju sprejela predsednik vlade Pompidou in zunanji minister de Murville. Takoj po prihodu v Pariz je Kie-singerja sprejel predsednik republike de Gaulle. V istem času sta se sestala zunanja ministra Brandt in de Murville in se pogovarjala eno uro in en četrt. Pozneje je Brandt izjavil, da Sta govorila o Evropi, o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o zahodnih vprašanjih. General de Gaulle je po pogovoru v Elizejski s Kiesingerjem priredil palači kosilo. Takoj po kosilu se je začel njun drugi pogovor, ki so se ga udeležili tudi Pompidou, de Murville in Brandt. Na kosilu je general de Gaulle imel kratek govor, v katerem je poudaril »veliko važnost« periodičnih prijateljskih stikov med francoskimi in nemškimi voditelji. Med drugim je de Gaulle izjavil, da bo zahodnonemška vlada našla pri francoski vladi najboljšo pripravljenost za sodelovanje. Kancler Kieslinger je v svojem mm,„1,111,llllllllllllll11.Hlinili...............m..111111,1.muiiilimiiiiiiuiiiimiHiimmii« OB DELTI REKE MEKONG Ameriiani sistematično uničujejo vasi v železnem trikotniku» 2aiwi ODeh zvez se sestajata ^govorili vsake^a Jeta, da bi se Sestanek sindikalistov in Avstrije JeLdat^JAIfA’ 13- — v Ljubljano ZastonnTL Uspela na razgovore z (jp/M Jugoslovanskih sindika-tov, e®acija avstrijskih sindika-^ružhon anevnem redu sestanka so vPrašan?0“PoUtldna ln gospodarska ®todikB)i ’ ^ katerimi se ukvarjajo ,ariJe držav, in pa v-pra- ,avcev vP?slitve jugoslovanskih de-^u8oslov0^y®trlJi- Sodelovanje med SkatiVitkimi in avstrijskimi sin-^etoi?B^iii e veC tet uspešno razvija. °b Zn!wll °beh zvez se sestajata > >c li z: u zaon?i'i?‘uvl.Je sklenila sporazum sklh in zaščiti jugoslovan- V0diio yaZcev v Avstriji. Plodno se Ut h sr>r, azk°vorl o sklenitvi podob- r*h driiD»?u,?ov s sindikati nekate-“•rugih držav. Jos’P Ribičič odlikovan ku jiftLJANA’ I3- — Književni-v hVylPu Ribičiču je bil danes na-vzofilneTn svetu Avenije v 9a orih0sti Predsednice glavne-Podt,SZDL Vide Tomšič. ka Ri,n,?nika sk-uPščine Jan-sveta il'a’ članov izvršnega knji?-,,1™, zastopnikov Društva alkov izročen red zaslu- tov V a katerimi je Zveza sindika- O RlrlprHla cnnrnTiim Sklenili so spremeniti to področje v pogorišče osvobodilne vojske v lanskem letu - Niemoiler SAJGON, 13. — Ameriške in sajgonske čete so začele sistematično uničevanje vasi v tako imenovanem železnem trikotniku na pragozdnem goratem področju kakih 35 km od Sajgona. Namen sedanje ameriške ofenzive je spremeniti to področje v pogorišče in puščavo, ali kakor pravijo v ameriškem povelj-stvu «nevtralizirati ga za vedno». S tega področja so odpeija-li 8000 prebivalcev v koncentracijska taborišča. Do sedaj so uničili 182 hiš in šte-vilne obrambne naprave osvobodil- ne vojske. Po ameriških poročilih je do sedaj padlo 237 partizanov na tem področju, 51 pa so jih ujeli. Zaplenili so 2.100 ton riža. Danes so to področje ponovno bombardirali z bombniki «B 52». Na drugi strani pa so enote o-svobodilne vojske na tem področju napadle ameriško patruljo in jo uničile. V današnjih prvih jutranjih urah pa so osvobodilne čete napadle z minometi sajgonsko postojan-ko v Kan Tanhu približno 600 km severno od Sajgona in drugi dve bližji postojanki. Sajgonske čete so imele velike izgube. Ameriško vojaško poveljstvo pa je javilo, da so ameriške enote danes prvikrat prispele v novo stalno ameriško oporišče na področju delte reke Mekong, 60 km jugozahodno od Sajgona. Narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama je danes uradno sporočila, da so osvobodilne sile v letu 1966 začele 40.000 bojev, ubile, ranile ali ujele so 268.000 nasprotnikov, od katerih 100.000 Američanov in 10.000 plačancev Dalje javlja a-gencija, da je v lanskem letu dezertiralo iz sajgonske vojske 100.000 vojakov. Sestreljenih je bilo 2.130 letal, uničenih 3.300 vozil in 742 mostov. Predsednik ameriškega senotnega pododbora za pomoč tujini senator Gruening je izjavil, da je bilo najmanj 20 odstotkov ameriških pošiljk, ki so jih lani poslali v Južni Vietnam kot pomoč v skupni vrednosti 91 milijonov dolarjev, ukradenih ali poslanih drugam. Dodal je, da po mnenju nekaterih opazovalcev presega ta odstotek 50 odstotkov. Zadevno uradno poročilo, ki so ga pred dnevi izročili predsedniku Johnsonu, pa pravi, da gre za 5 ali 6 odstotkov ukradenih ali drugam poslanih pošiljk. Severnovietnamska tiskovna agencija poroča, da je prva preiskava, ki jo vodi mednarodno sodišče za vojne zločine, katerega je ustanovil Bertrand Russell, omogočila ugotovitev, da ZDA vodijo napadalno vojno proti Vietnamu. Sodišče vodi francoski advokat Leon Matarasso, ki je na tiskovni konferenci v Hanoju izjavil, da so Američani sabotirali ženevske sporazume iz leta 1954, ki so bili zakonita podlaga viet. namskega vprašanja. Agencija dodaia. da so člani sodišča lahko zbrali številne dokaze o vojnih dejanjih ameriških imperialistov z namernimi napadi na obljudena področja, šole, bolnišnice, jezove in namakalne naprave. Poleg tega so dobili dokaze, da so ZDA in puščavo • Veliki uspehi o pogovoru s Hošiminhom uporabljale orožje, ki ga prepoveduje mednarodni zakon, kakor na primer fosforne in napalmske bombe ter rušilne bombe. Glasilo sevemovietnamske komunistične stranke piše v zvezi z Johnsonovo poslanico o stanju v državi, da gre za izjavo, ki napoveduje zaostritev in razširitev vojne v Vietnamu. Zahodnonemški luteranski pastor Martin Niemoiler, časnikar Franz Lutz in tolmač Walter Diehl, ki so bili od 2. januarja na obisku v Severnem Vietnamu in se sestali tudi s predsednikom Hošiminhom, so prispeli preteklo noč na rimsko letališče ter so danes nadaljevali pot v Milan ln od tu v Frankfurt. Na rimskem letališču je Niemoiler odgovarjal na razna vprašanja nemških in ameriških časnikarjev. Glede razgovora s Hošiminhom je izjavil, da je trajal poldrugo uro in da je bil zelo odkrit in prijateljski. Dejal je, da Hošiminh ni noben fanatik, toda je močan in odločen človek. Ko je govoril o Vietnamu, je bil zelo jasen. Dejal je, da morajo Američani zapustiti Vietnam. Ko bodo to storili, bo vse drugo zelo lahko. Prvi pogoj za pogajanja je, da preneha letalsko bombardiranje, kajti šele tedaj bo moč odkrito govoriti tudi o znanih štirih točkah in se sporazumeti o drugih pogojih za mir. Hošiminh in vsi Vietnamci želijo mir, toda na-dalievali bodo borbo, dokler se bo nadaljevalo bombardiranje. Hošiminh je poudaril, da morajo Američani absolutno zapustiti Vietnam. Zatem je Nienmoller govoril o bom-bRrd^aniu Hanoja in je dejal, da je trikrat bil priča bombardiranja. odgovoru poudaril, da je med današnjim pogovorom znova dobil u-panje, da Francija in Nemčija lahko v svojih odnosih «znova pridobita zgubljeni čas«. Pripomnil je, da je njih obisk posebne važnosti, ker on in zunanji minister Brandt predstavljata dve veliki stranki Bundestaga «in večino nemškega ljudstva«. Zatem je izjavil, da se je v preteklosti mnogo govorilo o francoskonemški pogodbi o sodelovanju, toda sedaj so najvažnejši ((praktični ukrepi«, ki naj omogočijo, da Francija in Nemčija vodita skupno politiko v Evropi in za Evropo, predvsem tam, kjer se njuni interesi skladajo. Tako na francoski kakor na nemški strani zatrjujejo, da so «zelo zadovoljni z današnjimi pogovori«. Nocoj je kancler Kiesinger izjavil tisku: »Pregledali smo mednarodni položaj, zatem pa smo zelo naglo proučili konkretne probleme evropske politike. Vtis imam, da čeprav nimamo enakih pogledov na nekatera vprašanja, je široko področje, glede katerega se strinjamo.« Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Danes so zlasti govorili o Evropi, o pomirjenju med Vzhodom in Zahodom s posebnim ozirom na nem. ško vprašanje in o odnosih z neevropskimi državami. S tem v zvezi se je govorilo o odnosih skupnega tržišča z Veliko Britanijo. Prav tako so govorili o mednarodnih denarnih vprašanjih. Zaključil je: ((Ozračje je bilo zelo prijetno in proučujemo konkretna vprašanja.« Zunanji minister Brandt pa je govoril tisku o svojih pogovorih z de Murvillom. Dejal je, da so obširno govorili o odnosih skupnega tržišča z drugimi državami ali z državami, ki niso še članice tržišča, ter da so govorih o možnosti sodelovanja s Francijo glede podpore za razvoj. Razgovore bodo nadaljevali jutri zjutraj. Predstavnik nemške delegacije Je izjavil, da o sedanjih razgovorih ne bodo objavili uradnega poročila. škodovalo nadaljnjim naporom. Newyorški dopisnik bazelskega sta »National Zeitung« piše, da v obveščenih krogih v Združenih narodih zvedel, da so v teku tajni pogovori med ZDA in Severnim Vietnamom, toda ne neposredno temveč s posredovanjem U Tanta in alžirskega zunanjega ministrstva. Dopisnik trdi, da so se pogovori zače li , ker je ameriška vlada sporočila, da je pripravljena prekiniti za nekaj časa bombardiranje Severnega Vietnama. Nove pobude za mir v Vietnamu NOVI DELHI, 13. — Uradni predstavnik indijske vlade je izjavil, da so se v Indiji začela tajna posvetovanja o možnosti rešitve vietnamskega spora. Pred dnevi je glavni tajnik indijskega zunanjega ministrstva ločeno sprejel ameriškega poslanika in svetovalca severnoviet-namskega poslaništva. Posvetovanja so v zvezi s poskusi obnovitve dejavnosti mednarodne nadzorstvene komisije za Vietnam, ki jo sestavljajo Indija, Kanada in Poljska. Predstavniki treh držav so sklenili, da se bodo sestali, da proučijo možnost akcije te komisije za mir. Filipinski zunanji minister Ramos je danes izjavil, da so Filipini začeli korake za nove napore za mir v Vietnamu. Pripomnil je, da ne more nič povedati, ker bi to lahko ŽENEVA, 13. - Generalni tajnik evropskega odbora za koordinacijo društev za borbo proti gobavosti Pierre Van den Wijngaert, je izjavil, da je potrebno veliko dobre volje, da bi se človeštvo uspešno bo rilo proti tej hudi bolezni. Na svetu je danes še enajst milijonov ljudi, ki so bolni za gobavostjo. Po statistikah zdravniki na svetu zdravijo na korenit način samo dva milijo na bolnikov. Evropski odbor je že obiskal razna središča v Maroku in Indiji ter bo razširil svojo dejavnost tudi na Nepal, Kamerun in Turčijo. govem mnenju kulturna revolucija dosegla odločilno fazo v borbi proti skupini, ki jo vodita Liu Šao Ci in glavni tajnik stranke. Dopisnik piše, da so Maocetungovi nasprotniki sedaj na slabšem. Okrepitev varnostnih ukrepov in reorganizacija vojske kažeta, da se skupina, ki jo vodita Maocetung in minister za o-brambo Lin Piao, pripravlja na končen napad proti glavnim nasprotnikom. Oba pa se zavedata, da njuni nasprotniki še vedno lahko uporabijo skrajne ukrepe in imajo še vedno na razpolago močna sredstva, zlasti na nekaterih področjih države. Hongkonški list «China Mail« piše, da so rdeči gardisti a-retirali v Hankovu načelnika propagande centralnega komiteja Tao Čuja, ko je bil na poti v Kanton. Japonski radio pa poroča, da je bil razrešen ravnatelj agencije «Nova Kitajska«, ki je bil imenovan lansko leto. Razrešii so ga, ker je lanskega oktobra objavil fotomontažo, ki je kazala predsednika Maoce-tunga ob strani predsednika republike Liu Šao Čija na tribuni za oblasti na glavnem trgu v Pekingu. Agencija «Nova Kitajska« javlja, da so »revolucionarni uporniki« na včerajšnjem velikem zborovanju v Šanghaju odobrili resolucijo, s katero se zahvaljujejo Maocetungu zaradi podpore, ki jim jo je izrekel. Resolucija pravi dalje, da »uporniške skupine« zadržujejo «krvoločen napad« pristašev buržoazne linije, ter poudarja, da hoče enkrat za vselej napraviti konec kontrarevolucionarnim teorijam, med katerimi je tudi «ekonomizem». Zdi se, da Mao-cetungova skupina ni še v celoti zavladala v Šanghaju, ker je v o-menjeni resoluciji med drugim rečeno: «Peščica ljudi, ki je na oblasti in ki je krenila po buržoazni poti, tisti, ki še vedno sedijo v občinskem odboru v Šanghaju, so bili razkrinkani in obkroženi po revolucionarnih množicah. Ti ljudje so na tem, da podležejo, toda obupno skušajo razbiti enotnost revolucionarnih skupin tega mesta in povzročiti spore med njimi v upanju, da pridobijo na času in znova pridobijo moč. Ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo.« Na nekaterih lepakih, kx so jih danes nalepili po pekinških ulicah, omenjajo Maocetungov govor pred odborom za kulturno revolucijo v centralnem komiteju. Maocetung je sicer hvalil delavce in revolucionarne organizme v Šanghaju, toda je hkrati poudaril, da je bila vedno njegova želja združiti sile levice s silami centra in da se ne strinja s tezo tistih, ki bi hoteli prepustiti revolucijo samo levici. Lepaki pripisujejo Maocetungu mnenje, da je bolje pustiti na njihovih mestih (čeprav pod nadzorstvom množic) na mesto da bi jih odstavili, nekatere osebe, ki so delale napake. Češkoslovaška tiskovna agencija javlja iz Pekinga, da so davi razdelili po Pekingu manifeste, ki vsebujejo Maocetungov zaključni govor na zadnjem zasedanju centralnega komiteja. Baje je Maocetung rekel: «Sedaj je potrebno pripraviti IX. kongres, ki bo prihodnje leto.« Zad nji kongres KP Kitajske je bil 27. septembra 1956. Dalje je Maocetung baje izjavil, da bo prihodnost pokazala, ali so sklepi, ki so jih sprejeli na XI. plenarnem zasedanju CK, pravilni. Dodal je, da se zdi, da množice ugodno sprejemajo, kar je bilo sklenjeno, ter da je izvajanje sklepov odvisno od sedanjih voditeljev na vseh ravneh, to je ali se hočejo naslanjati na množice ali ne. Nova država v Indiji Indijska sklenila NOVI DELHI, 13. — vlada je sporočila, da je spremeniti pokrajino Asam v zvezno državo z notranjo avtonomijo. Na ta način je vlada zadovoljila plemena Garos, Lušais, Hasis in Jaindias, ki bodo imela poseben statut, neodvisno zakonodajo in neodvisen ministrski svet. Nova zvezna država bo imela približno milijon 300.000 prebivalcev. Erhard ne bo kandidiral za predsednika BONN, 13. — Demokrščanska i stranka je zanikala govorice o mo- i rebitni kandidaturi bivšega kancler- i ja Erharda za predsednika republi- I ke leta 1969. V demokristjanskih • krogih ugotavljajo, da se je ta dom- ; neva postavljala, ko je bil Erhard še kancler, toda z njegovo ostavko , se je stanje popolnoma menjalo. Novi zahodnonemški finančni mi- j nister Franz Joseph Strauss je skle-nil zapustiti predsedstvo parlamentarne skupine bavarske krščansko ' socialne zveze zaradi svojih obvez- ! nosti v vladi. 49 krščansko socialnih poslancev v Bundestagu se bo sestalo 19. februarja, da izvolijo , novega predsednika skupine. iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiia V neki komuni blizu Kantona so v znamenju «kultume revolucije« še bolj zaostrili vojaško vzgojo. Približno 11.000 mladeničev od 10. do 19. leta se udeležuje vaj z orožjem, ki so združene s študiranjem Maocetungovega nauka Včerajšnji prvi uradni obisk bon* skega kanclerja Kiesingerja in zunanjega ministra Brandta je bil bree dvoma najvažnejši dogodek v Evropi. Govorili so o Evropi, o pomirjenju med vzhodom in zahodom s posebnim ozirom na nemško vprašanje ter o odnosih z neevropskimi državami, o denarnih vprašanjih in o odnosih Anglije do skupnega tržišča. Pomen razgovorov pa izhaja verjetno predvsem iz kanclerjeve izjave, da se je «v preteklosti mnogo govorilo« o francosko-nemški pogodbi, sedaj pa so najvažnejši «praktični ukrepi«, ki naj omogočijo obema državama skupno politiko «v Evropi in za Evropo«. Važen je tudi tisti del kanclerjeve izjave, ko je dejal: «Vtis imam. da čeprav nimamo enakih pogledov na nekatera vprašanja, je široko področje, glede katerega se strinjamo.* Sicer pa je še vedno v ospredju vse tisto, kar se dogaja na Kitaj, skem, kjer se zdi, da so Maocetungovi nasprotniki sedaj na slabšem po okrepitvi varnostnih ukrepov in reorganizaciji vojske, tako da se govori, da minister za obrambo Lin Piao pripravlja končen napad proti nasprotnikom. Značilno pa je pri tem, da je Maocetung na zadnjem zasedanju CK KP Kitajske baje dejal, da je tiste, ki so delali napake bolje pustiti na njihovih mestih pod nadzorstvom množic, namesto da bi jih odstavili, in je izjavil, da je potrebno pripraviti IX. kongres KP Kitajske, ki naj bi bil prihodnje leto; zadnji je bil namreč pred davnimi 11 leti. Južnovietnamski partizani vztrajno napadajo Američane in njihove zaveznike, medtem ko se nadaljuje operacija teh v «železnem trikotniku« blizu Sajgona. kjer so začeli sistematično uničevati vasi. Osvobodilna fronta pa je objavila uradne podatke, da so osvobodilne sile v lanskem letu ubile, ranile ali ujele 268.000 sovražnikov, od katerih je 100.000 Američanov in 10.000 plačancev, medtem ko je iz sajgonske vojske dezertiralo okrog 100.000 vojakov; sestreljenih je bilo 2130 ameriških letal, uničenih 3300 vozil in 742 mostov. Luteranski pastor Nie-moller, ki se je sestal s Hošiminhom, je izjavil, da je prvi pogoj za pogajanja prekinitev bombardiranja in šele nato se bo lahko govorilo o znanih štirih točkah Hanoja. Pastor je poudaril, da Hošiminh in vsi Vietnamci želijo mir. O Vietnamu je govoril včeraj tudi Brežnjev. ki ga je označil za trenutno najbolj pereče politično vprašanje, ki se je še bolj zapletlo zaradi bombardiranja obljudenih področij Hanoja. Napadel je kitajske voditelje, da škodujejo Hanoju in osvobodilni vojski, ker odklanjajo sodelovanje v enotni protiimperia-listični fronti. Za odnose z novo bonsko vlado je ponovil nujnost priznanja Vzhodne Nemčije, če se hoče normalizirati stanje v Evropi, ter je med drugim omenil veliko važnost izboljšanja odnosov SZ z Italijo. Komentatorji trdijo, da je bil glavni namen Brežnjeva podpreti nasprotnike Maocetunga, ker je postavil na eno stran vodilno skupino na Kitajskem, na drugo pa partijo. V afriški državi Togo je načelnik glavnega štaba vojske prevzet vso oblast, ukinil ustavo, razpustil parlament in prepovedal sleherno politično dejavnost in seveda odsta. vil predsednika Grumickega, ki je v lanskem novembru s pomočjo istega načelnika glavnega štaba zatrl poskus državnega udara, ki je bil dejansko drugi udar; prvi je bil namreč pred 4 leti, ko so umorili predsednika Olimpia. Togo je majhna država, ki šteje samo milijon in pol prebivalcev. RAZLASTITEV BELGIJSKE DRUŽBE «UNION MINIERE» Nadaljnji brali k samostojnosti Konga Zadnji dan minulega leta Je vlada generala Mo bu tuj a sklenila odvzeti belgijski družbi Union Mi-nlere koncesije za izkoriščanje rudnih bogastev v Katangi ter brez nadomestila zaplenila njeno Imetje na kongovskem ozemlju. Poslovanje, koncesije in Imetje te družbe, ki je 60 let suvereno vladala in Izkoriščala velikanska ležišča bakra, kobalta, urana in drugih plemenitih kovin v Katangi, Je prevzela novo ustanovljena «sploš-na kongovska rudniška družba«. S tem so se z odločnim in enostranskim sklepom generala Mobutuja končala večmesečna maratonska pogajanja, ko so kongovske oblasti brez uspeha zahtevale, da se «Unlon Mlniere« preseli Iz Bruslja v Ktnšaso (prejšnji Leopoldville) In podredi poslovanje družbe nacionalni zakonodaji te afriške države. Ta sklep je nedvomno med najvažnejšimi in tudi najbolj daljnosežnimi v šestletni hudi, pretresov, tragedij, protislovij in tujega vmešavanja polni zgodovini neodvisnega Konga, obenem pa je tudi sestavni del velike širše zasnovane akcije sedanje vladajoče ekipe za gospodarsko osamosvojitev države. Združitev vseh naravnih bogastev v enotno ekonomijo, podrejeno koristim narodne skupnosti, modernizacija vseh sektorjev proizvodnje in obračanje dobička najbolj rentabilnih gospodarskih panog za potrebe ljudstva — tak je približno koncept politike ((gospodarske neodvisnosti«, ki ga Je Junija lani, ob obletnici osvoboditve Konga, oblikoval general Mobutu. Najprej je zaitrl upor na severu države in vstajo katanšklh orožnikov ter odstranil iz političnega dogajanja o-sebnosti, kakršne so Mals Combe ln tudi nekateri bližnji Mobutujevi sodelavci v vojski. Nato pa je general — predsednik rehabilitiral ne le Patricea I.umumbe, ((.prvega mučenika kongovske neodvisnosti, ki je padel kot žrtev kolonialističnih mahinacij«, ampak je nekatera njegova politična načela vključil tudi v svojo politično akcijo. Mobutu je namreč prvi kongovski premier po Lumumbl, ki Je ramuzel ali hotel razumeti pomen ekonomske samostojnosti države. Brez tega Je namreč politična samostojnost čista fikcija. S tem ko si je predsednik Mobutu prizadeval dati rudarski dejavnosti, ki je bila doslej izključno v službi kolonialnih koristi, ((nacionalne« razsežnosti in njene dota ike uporabili za razvoj Konga, se je moral nujno spopasti z delničarji in upravljavci družbe «U-nion Mlniere«. S kontrolo nad poslovanjem rudarskih družb in z likvidacijo «Unlon Mlniere«, ki je uživala status ((države v državi«, se je ta bitka zaključila v korist kongorcke države. Kongo je imel veliko več dohodka od svojih naravnih bogastev kakor v preteklosti. Politika izločanja tujih gospodarskih koristi lahko obenem objektivno zoži tudi možnosti za delovanje tistih prikritih, toda vselej navzočih odpadnih teženj v kongovski politiki, ki so v preteklosti povzročile deželi toliko gorja ln katerih sled je vselej Jasno ln odkrito vodila v bivšo metropolo. Seveda to ne pomeni, da boa d ze takoj in v celoti odpadle vse možnosti za nov Izbruh separatističnih teženj. Toda malo je verjetno, da bi te sile lahko zdaj, ko doživlja dežela obdobje notranjega utrjevanja, brez Izdatnejše tuje pomoči in neposrednega tujega vmešavanja dosegli kak večji uspeh. P, sv tako malo verjetno pa je, da bi bila «tuja pomoč«, kljub zapletenim in zaostrenim odnosom med Belgijo in Kongom zaradi najnovejših ukrepov Mobu-tujeve vlade, lahko bila v oblikah in obsegu, kakor se je to dogajalo v preteklosti. Predsednik Mobutu si Je s tem, ko se vedno bolj izrazito usmerja k «nacionalni» politiki ln odpravlja glavna žarišča za razcepitev Konga, ne le utrdil svoj notranji položaj, ki temelji zgolj na podpori vojske, ampak se je v zadnji dobi vidno uveljavil tudi zu-, naj državnih meja. Predsednik Tanzanije Nlerere in predsednik Zambija Kaunda sta bila prva državnika neodvisnih afriških držav, ki sta z obiskom Kinšasi pred meseci manifestirala noveha duha odnosov med Kongom ter neodvisnimi in naprednimi afriškimi državami. Le-te so namreč po Lu-mumbovem umoru odkrito s pridržki spremljale dogajanja v Kongu ln vse ekipe ki so ga vodile. Zboljšanje odnosov z levo usmerje-n'm Brazzavillskim Kongom, ki so bili ena najizrazitejšin križnih točk Kinšase s sosedi, kakor tudi Mo-butujeva ponudba, naj bi bil prihodnji sestanek organizacije afriške enotnosti v kongovskem glavnem mestu, so vsekakor v skladu z mednarodnim uveljavljanjem •MtlUllllIlHMIIIIIIIMMIIIIHfllHIIIIimillllimiMlllllH Nadarjena slikarka MOSKVA. 13. — Sedemletna 2e-nja Astašova, ki živi s svojimi stai-šl v Voronežu, Je Izredno nadarjena za slikarstvo. Posebno rada prerisuje Picassova dela ter se je že udeležila številnih mednarodnih u-metnišklh razstav v Združenih državah in v Čilu. Danes je v svojem rojstnem mestu priredila tiskovno konferenco, kamor so Jo spremljal! starši. Deklica Je dejala, da se žal lr ko ukvarja s slikarstvom samo eno uro na dan, ker se mora sicer učiti pisati ln črtati. Mobutujevega režima in njegovimi prizadevanji, da se vključi v splošna afriška gibanja. Zmanjšanje notranjih težav in splošno protikolonialistično vzdušje v Afriki, ki na svojih tleh vedno manj prenaša zastarele metode najbolj surovega kolonialnega Izkoriščanja, sta nedvomno dali današnjemu Kongu pri določanju njegove mednarodne politike veliko več manevrskega prostora, kakor ga je imel v preteklosti. Pa vendar Kongo ne more pretrgati svojih zvez z zahodnim svetom, zlasti ekonomskih ne, saj so te stare že leta in leta. še več, v prizadevanjih, da se Kongo čimprej izkoplje iz preteklosti, da se v prihodnjih desetih letih uvrsti med razvitejše države, je tako sodelovanje celo nujno. To je bil nedvomno tudi eden izmed razlogov, čeprav Jih je verjetno še več, da je predsednik Mobutu obljubil tujemu kapitalu jamstvo za njegovo delovanje v Kongu, če bo posloval v skladu z zakoni države, ter celo sodelovanje v glavnici nove družbe za Izkoriščanje naravnih bogastev Katange. Gibčnejše metode za prodiranje tujega kapitala, ki jih uporabljajo ZDA, Japonska in Zahodna Nemčija, imajo vsekakor več možnosti za uspeh na kongovskem tržišču. Značilno je, da so ukrepi kongovskega režima povzročili v nekaterih zahodnih državah kljub takim jamstvom precej odpora in nerazumevanja. Tako Je londonski «Daily Telegraph«, ko je obtoževal to akcijo, celo zapisal, da je Mobutu po najnovejših dogodkih z ((Union Mlniere« začel stopati v krog afriških ekstremnih držav. Vendar pa gre verjetno predvsem za to, da se tudi Kongo vključi v vedno očitnejši in širši afriški trend, ki ima poudarek na politiki osamosvajanja izpod nadvlade kapitala bivših metropol in na enakopravnejšem sodelovanju z razvitimi državami. Previdnost, taktiziranje, toda tudi odločnost v trenutkih, ko postanejo druga sredstva neustrezna, vsekakor spremljajo tako politiko, zahtevajo pa od njenih izvajalcev kar največjo odgovornost in realizem, še zlasti velja to za Kongo, ki prav posebno potrebuje mir, da bi stabiliziral svoje razmere in postal neodvisen ter da bi njegovo besedo in koristi spoštovali tako v notranjih, kakor tudi zunanjih afriških zadevah. MARKO KOZMAN Južnovietnamski ministrski predsednik Kao Ky je imel srečo: pri poskusu novega možnarja je mina padla iz cevi na tla. Telesna straža je predsednika vrgla na tla, toda k sreči bomba ni eksplodirala Lov za diplomate pri Bački Palanki BEOGRAD, 13. — Predsednik pripravljalnega odbora I. mednarodne, ga sejma lova in ribolova in član zveznega izvršnega sveta Geza Tik-vicki je priredil v gozdu pri Bački Palanki lov za diplomatski zbor. Lova na fazane, zajce, lisice in race, ki je bil zelo uspešen, se je udeležilo 14 veleposlanikov, številni drugi diplomatski zastopniki in vojaški atašeji akreditirani v Beogradu. Poleg inozemskih gostov so se lova udeležili državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič, zvezni tajnik za kmetijstvo Jože Ingolič in druge jugoslovanske o-sebnosti. Z današnjim diplomatskim lovom so se začele priprave za I. mednarodni sejem lova in ribolova, ki bo septembra t. 1. v Novem Sadu. hnjicfo vv ql odrt USce Stokrat na dan si je umival roke LONDON, 13. — V neki londonski bolnišnici so operirali nekega trgovca, in sicer na možganih, ker je moški bolehal na pravi strasti za snago. Trgovec je baje stalno pregledoval obleko in perilo, da bi bil popolnoma gotov, da je vse čisto. Roke pa si je umival kar stokrat na dan. Ta njegova strast je postala tako huda, da se je umival in čistil od jutra do večera. ............................................. SNEG, ZAMETI IN VIHARJI V BOSNI IN ČRNI GORI Na Igmanu v Bosni je temperatura zdrknila na 40,5 stopinje pod ničlo V mestu Duvnu, ki je popolnoma odrezano od sveta, primanjkuje masti, goriva in moke - Sarajevo najhladnejše mesto v Evropi - Vremenski pogoji se izboljšujejo v Italiji, toda Jadransko morje je še vedno razburkano BEOGRAD, 13. — Nov sneg, zameti in poledica še vedno ovirajo promet na mnogih cestah Jugoslavije, posebno v Črni gori in Bosni kjer so mnoge ceste neprehodne. Zaradi novega snega je danes prekinjen promet na petih cestah v Makedoniji. V Skopju je zaradi poledice prepovedana uporaba motornih koles, triciklov in koles. Snežni vihar je na področju občine Split prekinil promet na cestah Sinj -Imotsko - Sinj, Livno - Sinj . Knin. Veliki snežni zameti so v Bosni prekinili vse cestne zveze z občino Duvno, ki šteje okrog 35.000 prebivalcev. V pfesjtu Duvno, kjer živi 4000 ljudi so izčrpane vse zaloge iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimminMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiHiuiiiiii ZARADI SPONTANEGA SPLAVA Sofia Loren je izgubila otroka Vest sla potrdila sam Carlo Ponti in igralkin zdravnik RIM, 13. — Osebni zdravnik italijanske filmske igralke Sofle Loren dr. Ugo Cardone Je danes ob 16.30 izjavil novinarjem, da je igralka izgubila otroka, in sicer zaradi nenadnih komplikacij, ki so nastale v zadnjem trenutku. Splošno zdravstveno stanje bolnice je zadovoljivo. Lorenin mož Carlo Ponti pa je s svoje strani dejal: «V tem trenutku, ki je tako težak in dramatičen za Sofio in za mene, se moram zahvaliti vsemu italijanskemu tisku, ki je stalno spremljal te dogodke, ki so tako težki za mene in za mojo ženo.« Sofia Loren se nahaja v tretjem nadstropju zdravstvenega doma «Paidela» Stalno je pri njej njena mati, a često tudi njen Carlo Ponti. Tudi včeraj zjutraj in potem opoldne so novinarji stalno spraše- vali Pontija in zdravnike, kaj je z Lorenovo. Prejšnjo noč je na vsak način igralka mirno počivala. Splav, zaradi katerega je Sofia Loren zgubila otroka, Je bil baje popolnoma spontan. Mednarodni natečaj za ženske pričeske MESSINA, 13. — V aprilu bo v Messini mednarodni natečaj za ženske pričeske. Gre že za peti natečaj, ki bo trajal od 1. do 3. aprila. Prvi dan natečaja bodo izročili »zlate krtačke«, naslednji dan pa se bodo vršile tri tekme umetniškega natečaja. Tretji dan pa se bodo vsi prizadeti udeležili splošnega posvetovanja. masti in vse zaloge ogrevalnega materiala. Vaškemu prebivalstvu tega področja primanjkuje moka ker je onemogočena dobava iz skladišča v mestu. V ostalih krajih so vse glavne ceste prehodne, promet pa otežkoča ponekod poledica. V sredo je bil v Bosni najhladnejši dan v tej zimi. Zjutraj je bilo v Sarajevu 30 stopinj pod "ničlo. Meteorologi trdijo, da je bilo Sarajevo včeraj najhladnejše mesto v Evropi, in tako nizko temperaturo so.. imelo samo enkrat .v zadnjih 17 letih. Rekord nizke temperature so zabeležili na Igmanu: znašala je 40,5 stopinje pod ničlo. Istočasno pa je na tradicionalno mrzli Bjelašnici bilo 14 pod ničlo. Za Sarajevom je bilo najbolj mrzlo v Livnem (29 pod ničlo). BOLOGNA, 13. — Po vsej Italiji se vremenski pogoji na splošno izboljšujejo. Po vsej Liguriji je nebo jasno in temperatura se je precej dvignila. V nekaterih kraji pa je termometer še vedno pod ničlo. Tudi po vsej Emiliji se temperatura dviga. Vendar pa so še zabeležili pri letališču Borgo Panigale 7 stopinj pod ničlo ob 7. uri zjutraj. Ta temperatura pa je vseeno za štiri stopnje višja od tiste, ki so jo zabeležili včeraj zjutraj. V pokrajini Porll pa je zima še zelo ostra, saj so v kraju S. Pietro in Bagno zabeležili 12 stopinj pod ničlo. Tudi v okolici Rima se vreme stalno izboljšuje, čeprav so temperature še skoraj povsod pod ničlo. V bližini Ternija je neurje povzročilo velik zemeljski usad, ki je poškodoval državno cesto št. 3 bis. Po večurnem delu se je delavcem ANAS posrečilo očistiti cestišče in omogočiti nadaljnji promet. Tudi pri Avellinu so temperature še vedno nizke. Vremenoslovski observatorij benediktinskih menihov v kraju Montevergine je zabeležil 10 stopinj pod ničlo. Cestni promet je še vedno otežkočen in piha zelo hud veter. Huda zima vlada še vedno tudi na amalfijski obali. Vsi bližnji hribi so pokriti s snegom ” ............~ ~ “ « Tomas Milian spada med najbolj obetajoče igralce, ki nastopajo v filmih z «Divjega zapada«. Po dovr. šitvi svojega prvega filma ««The bounthy Killer« se je vrnil v Španijo, kjer sodeluje pri novem filmu western: »Obračun« in piha hud veter. Javljajo, da je mraz precej hudo prizadel oranžne nasade. Slabo vreme, ki vlada v Jugoslaviji prizadeva neposredno vse italijanske pokrajine vzdolž Jadrana. Iz Barija poročajo, da divja na Jadranskem morju pravcat vihar. Vetrovi pihajo s silo 7. Ustavljen je ves manjši pomorski in ribiški promet. Vihar je otežkočil tudi letalski promet. «MetropoIitan Opera» obsojena na smrt , , i ALBANY (New York), 13. - Zdi se, da je stara newyorška »Metropolitan Opera« dokončno obsojena na smrt. Višje sodišče newyorške države je namreč včeraj sklenilo, da jo bo treba podreti. Sodišče je odbilo zahtevo večjega števila uglednih m'ščanov, da bi se rešilo pred propast jo ta ugleden spomenik newyor-ške kulture. Zadnja predstava v «Metropolita-nu» je bila lani. Pozneje pa se je operni ansambel preselil v novo u-metniško središče. Nekateri pa še vedno upajo, da bi se le utegnila rešiti zgradba. A-meriški milijonar Huntigton Hatford je menda pripravljen plačevati začasno odškodnino novemu gledališču »Metropolitan Opere« v višini 1200 dolarjev na dan, da bi s tem krili morebitne izgube, ki bi nastale, če ne bi porušili starega gledališča. m * «k K ylabbu blihn'rbtvo FRANJO NOVAK Po Jugoslaviji»(7) Tudi sedma knjiga vodič «PO JUGOSLAVIJI« (7), ki izide kot uvod v letošnjo turistično sezono, bo posvečena mednarodnemu turističnemu letu. Za spremembo od prejšnjih zgodb, v katerih se preko Jova Omišanina in njegovega sina Franka tkejo turistične vezi med britanskim otočjem, Rogaško Slatino, Omišem in našimi turističnimi kraji, je tokrat avtor posegel na nova področja. Tu mislimo predvsem izbiro glavne osebe v njegovi novi knjigi, medtem ko naši stari znani kraji — naša zdravilišča in letovišča — v podtekstu še vedno izžarevajo svojo neminljivo mikavnost. Glavna junakinja nove knjige je mlada Svedinja, intelektualka — raziskovalka narodopisnih zanimivosti, filmska reporterka in ljubiteljica lepih in nenavadnih krajev. Našla jih je v naših planinah, ob našem morju, v goratih predelih naše domovine, na ravnicah in planjavah ob Donavi in Savi. Pot jo vodi skozi naše pomembnejše turistične kraje, ki jih po svoje doživlja, razočarana od svoje nekdanje ljubezni in znova vržene v iskanje plemenitega in dobrega človeka. Lepota krajev, morja, planin in idilika pejsažev, ki stopajo pred njo v novi svetlobi, so tisti dejavniki, ki pomagajo celiti neizbežne rane življenja. Na tej poti kmalu ni več sama. Najde človeka, tovariša v delu, prijatelja in uresničevalca svojih skritih, človeško toplih in osvežujočih življenjskih nagibov. Oba mlada, zagreta za skupno delo, najdeta na tej poti nekaj več, kot sta iskala. Skupno delo jima obrodi sadove, zbližata se kot človeka, pripravljena, da nadaljujeta življenjsko pot, kakor sta jo plemenito, delavno in prijateljsko začela. To bi bila kratka vsebina nove Novakove knjige, ki je spet snopič klasja več v njegovo turistično, publicistično zakladnico. Ljubezenska zgodba, ki se plete skozi standardne informativne podatke, osvežene z novimi prijemi in domislicami, je tisti najprivlačnejši element novega dela. Nova je glede izbire jupar kov, oživljena v ljubezni mladih ljudi in poglobljena z realnostjo in tudi s sanjami življenja; nova knjiga ni samo nadaljevalka sta- l■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllnulllllllnllllllllllllllllltllllllllllllllll1lllll^llllllllllllll^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllll| BOGAT PLEN DRZNIH ROPARJEV Iz banke sta odnesla 16 milijonov lir Roparski napad se je zgodil blizu Reggia Emilie - En napadalec je bil oblečen v talar REGGIO EMILIA, 13. — V dveh minutah in pol sta dva oborožena razbojnika vdrla v podružnico bančne ustanove »Banca San Geminia-no e San Prospetto« v kraju Rubie-ra, pograbila 16 milijonov lir ter izginila brez sledu. V trenutku roparskega napada so bili v banki ravnatelj Francesco .• Cigarini, glavni blagajnik Danilo Tirelli, drugi blagajnik Prospero Bedeschi, nekaj uradnikov ter dve stranki. - enadoma so se odprla vrata in v banko sta stopili dve osebi, ki sta imeli pokrit obraz z najlonskimi nogavicami. Eden je imel na sebi talar, drugi pa navaden plašč. Oba roparja sta bila oborožena. E-den izmed njiju je naperil' brzostrelko proti osebam, ki so bile v banki, drugi pa (tisti, ki je bil oblečen v talar) je preskočil miza ter uka-zhl s pištolo v roki uradnikom, naj se uležejo na tla. Takoj nato je ropar stopil k blagajni, ki je bila odprta ter pobasal vse bankovce v najlonsko vrečico. Ropar je nato spet preskočil mizo ter šel na prost). Takoj mu je sledil njegov tovariš, ki je še vedno držal naperjeno brzostrelko proti uradnikom in strankam. Pred banko je stal avto znamke fiat 1100, a za volanom je sedel tretji ropar. Ko sta prva dva stopila v avto, je ta takoj pognal vozilo ter se oddaljil v smeri proti jugu. Dr. Cigarini jih je skušal sicer zasledovati, toda medtem je roparski avto že izginil. Policijski organi so potem ugotovili, da je bil avto ukraden včeraj v Modeni. Pravijo še, da :. j roparji razpolagali še z nekim drugim avtom. Mo-š!‘:, ki je imel brzostrelko, se je baje peljal naprej z avtom fiat 1100, medtem ko sta lažni duhovnik in tretji ropar zasedla avto znamke giulia, kjer sta bili baje še dve drugi osebi, ter se odpeljala v drugo smer. Sodišče je oprostilo natakarice v «toplcssih» NEW YORK, 13. — Sodišče Je oprostilo štiri natakarice nekega newyorškega nočnega lokala, ki so stregle gostom oblečene v «toples-elh». Sodišče je zaslišalo več prič, ki so potrdile, da so dekleta, ki so bila praktično gola od pasu navzgor, samo stregle gostom pri mizah. Spričo tega je sodišče menilo, da niso zagrešile nič nemoralnega. Občinske oblasti menijo, da bodo spričo razsodbe sodišča v kratkem odprli v New Yorku številne lokale, kjer bodo delale natakarice v «to-plesslh«. Cesarc Mastrclla i kaznilnico 'lERNI, 13. — Prihodnji četrtek bo znani carinski inšpektor Cesare ivjastrella, ki se je polastil ene milijarde lir, zapustil zapor v Perugi ter odšel v .vuznilnico v Ancono, kjer bo moral prestati kazen 22 let zapora, ki mu ji. je prisodilo prizivno sodišče v Perugi. Razsodbo je potrdilo tudi kasacijsko sodišče. Po vstopu v kaznilnico v Anconi, bodo Mastrello nekaj časa opazovali, tako da mu bo ravnateljstvo lahko nakazalo delo, ki bo zanj najbolj primerno. Stavka (lijakov zaradi neogrevanih učilnic MES1RE, 13. Dijaki treh razredov višje realne gimnazije v Bis-suoli so stavkali štiri dni zaradi nezadostnega ogrevanja šolskih prostorov. Dogaja se namreč, da je na oknih veliko šip razbitih ter nadomeščenih z lepenko. Hotel je požreti lastne otroke l.EAPELJ, 13. — Carmine Lo Jo-dice je včeraj nenadoma znorel ter zavpil: ((Pojedel vas bom vse.» Takoj nato je planil na 16-mesečnega sinčka ter ga ugriznil v spodnjo ustnico, ženi se Je posrečilo, da je rešila otroka ter poklicala policijo. Lo Jodlceja so nato odpeljali v psihiatrično bolnišnico, kjer se je bil že svoj čas zdravil. Brzostrelke in pištole kradejo kar v vojašnicah STOL 'HOLM, 13. — Poveljnik švedske policije je izjavil, da postajajo zločini na Švedskem vedno bolj brutalni, a zločinci so vedno b< lj oboroženi. Sodeč po statistikah, so zločinci v manj kot enem letu napadli najmanj tisoč policijskih a-gentov in mnogi od teh so se morali potem zdraviti v bolnišnicah. Žal — je pristavil policijski poveljnik — policija ne razpolaga s primarnimi sredstvi, da bi se uspešneje borila proti kriminalcem. Najtežji problem predstavljajo tatvine o-i ja v vojaških skladiščih. Od leta 1945 do danes je izginilo iz vojaških orožarn letno več kot 300 re-vjlverjev in brzostrelk. V zadnjih dveh letih je bilo ukradenih v švedskih vojašnicah 110 brzostrelk in 31'' revolverjev. re serije, ampak nov izviren rami dokument, prisrčen v srf fabulativni zgradbi in pester 1 razporeditvi po turistično-publV stični vsebini. Prav njena mnogostranslca t>sl bina, posrečeno združena, pt* stavlja novo, izvirno vrednost vakovega pisateljevanja, kaže t njegovo neutrudno turistično & lovanje in neokrnjeno ljubezen $ domovine in tistih, ki prihajat s čistim srcem, da na svojih ** navadnih poteh zajamejo prt šče njene lepote in jo ponesi s seboj v tuje kraje, med drtil ljudi, da bi trdno gradili most1 ve prijateljstva med narodi. Posebnost tega najnovejšega & la bo tudi v tem, da bo izšlo \ sedaj v dveh jezikih, poleg vfi ga tudi v nemščini. t. KI. NA FESTIVALU V KARTAŠ Nagrada kritike Pavlovičevemu «Sovražniku» Na prvem afriškem filmskem 1 stivalu v tunizijskem mestu & tagi so dodelili nagrado kritike afriške države filmu Zivojina t1 loviča «Sovražnik» v proizvod Viba-filma iz Ljubljane. Na te\ valu, ki bo odslej vsako drugo to, so v konkurenci prikazali df' set filmov, festivalske projekt pa so spremljale delegacije iz držav. Pavlovičev film je precej nef čakovano dobil nagrado, saj se jugoslovanska kinematografija s’ bo pripravila za festival. Organfl tor ji so svoj čas izrazili željo,f bi iz Jugoslavije poleg < ali sproti)) konferenci začeli konstruktivno razpravljati o velikih vprašanjih, na katere zadevajo borci za socializem v sodobnem svetu, in sicer na podlagi solidne ter vestne analize, kakor tudi o vsebiri in oblikah njihovega sodelovanja. G. ALTMAN ...... .... .... robert louis stevenson otok zakladov Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je uvedla posebno zbirko knjig, ki jo je imenovala Biseri. Tu bodo zbrani biseri iz svetovne mladinske književnosti. Obenem je tej zbirki dala Jlepo zunanjo obliko, tako da vsaka knjiga .predstavlja krasno darilo. To pot opozarjamo na Roberla Louisa Stevensona «Otok zakladov». — Stopite v Tržaško knjigarno, kupite knjigo in otroci vam bodo hvaležni. )llilllllllillllliiitliiiiiiiiiiiiiMillitliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||iiiii||il|i|i,||iniimi„„ni,|,|l,||)|„„IlllllrIr|llllimi|mtl|nr|t||||)|t|||lll||||||||I|||nMI|ll„ltl)]||||||)|lt|||||)||||||||]m||1||||||||||||||||||||||I||||| ZDI SE, DA V MEHIKI GOLOB NI SIMBOL MIRU Mehikanci - od siromaka do gospoda -zelo vešče rokujejo s samokresom Na samo božično noč je bilo v mehiški prestolnici umorjenih 43 oseb, 739 pa je bilo ranjenih - In vendar je pred tem policija plenila orožje... karni, predvsem s socialisti Dolnje Izkušnje so KPF privedle k° sklepa, da je nujno potrebna P/vezava levih političnih strank Za dosego bodoče preobrazbe druž-Edino geslo, poudarjeno v Palači športov v pariškem pred-Levalois-Pčre, kjer je po-, al kongres, je pozivalo na zbi-anje volivcev okrog programa in Politike KPF ter k enotnosti le-''•ce- Očitno je bilo nadalje prizadevanje, da bi konpres v imenu anstva partije potrdil tudi do-fdr.nje napore njenega vodstva a vzpostavitev tesnejšega sodelo-'’anja z demokratsko in socialistič-0 federacijo levice ter za dose-sporazuma. Ne govorniki ne re-0 ucija kongresa niso prikrivali, da KPF ni in ne more biti popol-oma zadovoljna s tem sporazu-j/Qrn, kj daje federaciji proste ro-da v nekaterih primerih še •/epa volilne dogovore s stran-arfl »centra« in v katerem ni sebovan skupni program. To z vso Pravico so poudarjali tak, kakršen ba da tuje, pomeni glede Prejbnje stanje stvari korak r"i prej Natančni podatki resnih analiz 0 tudi pokazali, da je pred ne-,aJ lot-l Komunistični partiji Fran-1Je grozila resna nevarnost «sta-anja» tako v pogledu članstva ka-0r tudi vodstva Kar zadeva cen-/albi komite in politbiro, sta oba na korenito izpolnjena z mladij/l že na prejšnjem sedemnajstem Kl)ngresu. v pogledu članstva pa Je treba omeniti, da so v kongres->u dvorani tokrat izrecno prevladovali mladi delegati: 73 odstotkov Je bilo mlajših od 40 let. Francoska komunistična partiia šteje danes kakih 400.000 članov. Od XVI. , partijskega kongresa 1. 1961, ° Je bilo stanje tako v pogledu ■ anstva kot volivcev najslabše, 8e le številu njenih elanov pove ;al° za 50 000 Danes -e KFF sorazmerno najmlajša stranka v ranciji in očitno je, da je nje- 0 izpolnjevanje z mladimi Cia- 1 obenem tudi znamenje poli tič-S|ra zdravja, ki lahko samo spod- d/ia dinamičnost tike. CIUDAD MEXICO, 13. - Mehikanci so na svoj način nekako čudni ljudje. Na eni strani ljubijo golobe, na drugi pa radi pritiskajo na petelina samokresa, ki ga zelo radi nosijo s seboj. In vendar je golob, ki ga Mehikanci ip-iujo zelo radi, ričkakšeh simbol miru in nikakor ni v skladu s samokresom in, drugim $£ožjem. Včeraj je prišla iz prestolnice Me hike vest, da nameravajo mehiški rejci golobov pismonoš pripraviti za prihodnje olimpijske igre, ki bodo v njihovi prestolnici, izredno obsežno in rekli bi spektakularno manifestacijo, ko bodo ob slavnostni otvoritvi olimpijskih iger izpustili kar deset tisoč golobov pismonoš. Kakor je znano, so Japonci ob slavnostni otvoritvi olimpijskih iger v lokiu izpustili 8000 golobov, ki so odleteli v golobi'jake po vsej Japonski Mehikanci pa hočejo Japonce prekositi in pripravljajo še večjo tovrstno manifestacijo, v en d r svojih deset tisoč golobov ne bodo spustili hkrati, pač pa v treh zaporednih jatah. Da bi «spektakel» bil še večji, bo vsak golob nosil na nogi ali bel, rdeč ali zelen trak. tako da bo nad osrednjim stadionom mehiške prestolnice na dan otvoritve olimpijskih iger kar migljalo barv mehiške zastave. Da bi ta prireditev, da bi ta «spektakei» bil pravočasno in temeljito pripravljen, so se organizatorji že obrnili’ ha vse mehiške rejce golobov pismonoš, hkrati pa so stopili jv z rejci golobov-pismonoš v štirinajstih državah, za katere računajo, da bodo pri tem sodelovali, ce drugače ne, s tem, da jih bo mnogo prišlo na otvoritev olimpijskih iger, da bi prisostvovali tej spektakularni prireditvi. Če na eni strani menimo, da je človek, ki ljubi golobe, miroljuben, nam nekateri podatki iz mehiške prestolnice dokazujejo, da golob pri njih še ni sim jul miru in mirnega medsebujnega življenja, kajti zdi se, da Mehi-, kanec ne pomisli dvakrat preden sproži. Letošnja predbožična policijska operacija za zaplenitev čirnveč samokresov je baje uspela. vendar pa bolj v smislu znanega zdravniškega reka, da je operacija uspela, pacient pa podlegel. Kljub vsem previdnostnim ukre- Izrazit kontrast: dve dekleti v «mini krilih« čakata na zaročenca, v ozadju skupina nun v svojih oblekah do tal. 21.3. do 20.4.) Samoijajo lahko reši pred po- I cite partijske poli- OVEN (o. vztrajnost v razom. Sreča se vas bo dotaknila zgolj po naključju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vašo marljivost in poštenost celo nasprotniki spoštujejo. Nekdo vam namerava spounesti noge. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zagotovljen je uspeh umetnikom. Ne spuščajte se v jalove prepire. RAK (od 22.6. do 22.7.) Odkrili boste svojo pravo pot. Popolno so giasje in razumevanje z ljubljeno i bo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes se vam bo ponudila najlepša priložnost za sebno uveljavitev. Utrjuj te svoje telo s športom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Osta nite trdno n a svojer.i stališču, ki ga že dalj časa branite. Skušajte se odpočiti nekje v samoti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V jšen dan za vse, ki se ukvar- z javnim delovanjem. Opravi-se prijatelju, ki ste ga po krivici užalili. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vsi umski delavci bodo z velikim uspehom zaključili dan. Izredno zadoščenje spričo uspeha nekega prijatelja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odpravite vsa nasprotovanja med sodelavci. Umaknite se v kak osamljen kraj. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Popravljati boste morali napako, ki jo je iz golega napuha storil neki vaš sodelavec. Pazite na svoje živce. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne opustite nobenega ukrepa, ki bi vam pomagal rešiti delikatno vprašanje. Pustite, naj ljubezen prej dozori RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne da jajte javnih izjav tjavdan. Če ni ravno potrebno, ne razkazujte svojega poguma. pom in kljub vsem preventivnim akcijam policije je bilo na božično noč samo v mehiški prestolnici umorjenih 43 oseb, ranjenih pa je bilo kar 739. In to vse iz samokresa. Iz tega izhaja, da je policijska operacija plenjenja samokresov sicer uspela, vendar pa le do neke meje in da je mnogim Mehikancem uspelo samokres prikriti/ »ii včasih Mehikanec strelja iz veselja, vcasin iz, navaue, ve,»sin pa le »napačno ulija*. Kul na vsakršni tukajšnji svečanosti, je bno na Uozicni večer vec umorov zoram «pjvisane teiupcrukU iv*. Bilo pa je tum nekaj umorov »iz zduovoljsLvd«. iNokoieri imun so uoi znacimi, rc.ui Ui L,n_ni za rnen.sko tnrseinosi. ne-n.. j p. nnoiov. Dva poštarja sta bila za božič i.o noc uczuina m sta razvrščala pošto, Hkrati Pa praznila kozarčke «tekile», tipične mehiške al-kuiiome pijače, ivo sto delovna tovariša končala svoje deio, se je v enem izmed njiju zoudil stari »nagon*, recimo raje stara navada. Enostavno je rekel: »Vzoutiila se mi je želja, da bi nekoga uoii.» m enostavno je potegnil samokres in ga izpraznil v nasproti stoječega delovnega tuvarisa, s katerim je do tedaj v tovariškem in prijateljskem razpoloženju delal in praznil kozarčke. Ko je bil samokres prazen, je spet v smislu nekakšne tipične mehiške miselnosti zapel staro mehiško pesem «La vida no vale nada* (življenje nič ne velja). Drugi tip umora spada v tako imenovano junaško kategorijo. Primer iz zadnjega božičnega večera: neki častnik in njegov sin — kadet, torej bodoči oficir, sta bila na nekem božičnem večeru pri znancih. Ko sta se vračala proti domu, so ju na ulici napadli huligani. Ker jima rokovanje z orožjem ni bilo tuje, sta napadalce pognala v beg, dva huligana pa celo ujela. In medtem ko sta s samokresom v roki vodila huligana na policijo, sta se srečala s policijsko patruljo. Naloga policije je, da vzdržuje red in da zajete motilce nočnega miru odpelje na policijo. Častnik in njegov sin pa nista bila tega mnenja, ker sta hotela sama pripeljati jetnika na policijo, saj sta ona v bitki s huligani zmagala. Njima torej pripada čast, da jetnika spravita «na varno*. Policijska patrulja pa je vztrajala pri svoji pravici. Tedaj sta častnik in njegov sin začela streljati. En policaj je ostal mrtev, drugemu je uspelo pobegniti. Medtem sta huligana, seveda, pobegnila, častnik in njegov sin, bodoči častnik, pa nista bila pohvaljena, pač pa sta sama končala za rešetkami. Božična noč ni mogla miniti tudi brez dveh drugače značilnih umorov. Navedli bomo dva primera, ki zelo jasno kažeta, kako Mehikanec nikoli ne pomisli dvakrat, ko ima v roki samokres. Neki policaj, ki je bil na obhodu po svojem mestnem rajonu, je naletel na tovariša, ki je na neki klopi dremal. Prebudil ga je in hotel nadaljevati pot. Toda policaj, ki ga je bil tovariš zalotil spečega na klopi, je potegnil samokres. Preden je ustrelil je svoje dejanje «opravičil». Rekel je: «Vem, da me boš zatožil!,* Tipičen spopad med taksistoma pa je bil naslednji: dva taksista sta se na svojih vožnjah srečala in zaradi neprevidnosti enega sta tudi nekoliko trčila. Taksist, ki ni bil kriv trčenja, je enostavno potegnil samokres in »krivca* u-strelil. Vendar ne smemo misliti, da se v Mehiki streljajo le tako imenovani mili ljudje Tudi v tako imenovanih boljših krogih je samokres doma. Neki znani mehiški inženir je ustrelil svojega znanca prav tako inženirja. Vzrok? Ženi obeh inženirjev sta se bili med seboj sprli. In vendar je kljub navedenim poraznim številkam in primerom mehiška policija za minuli božič slavila zmago. Na zadnji božič je bilo za 50 odstotkov manj mrtvih in ranjenih kot jih je bilo iste noči predlanskega leta. SKLEPI IZVEDENCEV NA ZASEDANJU V MILANSKEM ZAVODU «CARL0 ERBA Izredna pomembnost Disneyevega dela za vzgojo mladine MILAN, 13. — Pred nedavnim je umrl sloviti ameriški umetnik Walt Disney, ki je pustil za seboj celo goro del. Kako pomembna je bila njegova osebnost, se vidi tudi iz vrste študij, ki so jih priznani strokovnjaki o njem že doslej napisali. Včeraj pa so se v zavodu «Carlo Erba* v Milanu sestali strokovnjaki, da bi razpravljali o Waltu Disneyu in o njegovem vplivu na mladino. Tu so bile izrečene nekatere zelo zanimive ugotovitve, ki jih je vredno povzeti. Nekateri so prišli do prepričanja, da je bil Walt Disney skozi vrsto let nekakšen namestnik staršev. Pravzaprav je to nekakšna splošna ugotovitev, do katere so prišli na tem strokovnem zasedanju. Statistični podatki namreč govorijo, da so pred petnajstimi leti petletni otroci razpolagali v povprečju z 2500 besedami, osemletni pa s 3000 besedami odnosno izrazi. Razlika med besednim zakladom petletnega in osemletnega otroka pa je — po njihovem mnenju — premajhna. Vzrok temu so strokovnjaki videli ali v razmeroma ozkem besednem zakladu staršev, še bolj pa v preozkem okviru tem odnosno snovi, o katerih so starši razpravljali s svojimi otroki, in to v zmotnem prepričanju, da bi otroka ne spravljali v zadrego, da bi ga preveč ne utrujali. Vzporedno z majhnim besednim zakladom se je beležila tudi nekakšna omejenost v mislih in podobah, ki si jih je mogel otrok v takšnem okolju ustvariti. Praznino, ki je zaradi tega v otroških letih nastajala, sn deloma zapolnile slikanice, ki jih je ustvarjal Walt Disney. V zvezi s tem so strokovnjaki prišli do zaključka, da je današnje stanje glede tega precej drugačno. Neka primerjalna anketa, ki je upoštevala dečke, stare enajst let, je ugotovila, da so današnji dečki te starosti glede tega razviti kot so bili razviti dečki leta 1948, ko so bili stari poldrugo leto več kot ti,. To izboljšanje se ne pripisuje toliko izboljšanju, h kateremu naj bi bili pripomogli starši, učitelji ali sodobnejše učne knjige, pač pa širša izbira čtiva in — Walt Dis- neyu. Kakšna je danes vloga Disne-yevih zgodb in slikanic, Po mnenju prof. Maria Gentilinija, 130 milijonov malih bralcev iz 24 dežel, koder se objavljajo Disneye-ve slikanice in zgodbe, v celoti zadoščajo zahtevnim potrebam do-raščajoče mladine in so kot nalašč za umski razvoj otrok v starosti med šestim in štirinajstim letom. Posebno velja to zaradi dejstva, da Disne.veva dejavnost obsega poezije, Drugi razlog, da je Disney s svojim delom še vedno aktualen in zato koristen, je v tem, da se doraščajoči mladini nudi v nekakšni »shemi družbe* Otrok v starosti med 6 in 8. letom zače nja dobivati svojo otroško osebnost. V starosti petih let kakih 70 odstotkov otrok teži po samosvojem ali individualnem življenju. Pri svojih osmih letih pa je le redek otrok pripravljen živeti sam, pač pa ga vleče družbo. Ta sprememba se pripisuje dejstvu, da otrok v tej starosti že dojame, da ni več središče svojega okolja in zato si išče družbo, da bi se mogel »zoperstaviti* sta- rejšemu svetu. Zavš se, da v družbi vrstnikov lahko razvije kakovosti, ki jih že ima. Toda prehod od osamljenega ali individualnega v «družbeno» življenje zahteva od njega ustrezno prilagajanje, to se pravi odrekanje raznim individualnim lastnostim. In glede tega je Disney posredoval doraščajoči mladini vrsto možnosti, da so se znali odreči individualnosti in se mogli vključiti v družbo. Za tiste redke primere, ki se ne morejo vključiti v Dis-neyeve «tolpe», so Disneyeve prigode vsaj nekakšno nadomestilo za pomanjkanje družbe. Na tem zasedanju v Milanu sta prišli na dan tudi dve zanimivosti, ki v svojem stranskem pomenu gredo preko teh otroških meja. Še dolgo prej, preden je bilo govora o reševanju nubijskih spomenikov zaradi gradnje A-suanskega jezu, je Disney prišel na dan z zgodbo svojega junaka, ki ga pri nas poznamo pod imenom eaoerino. Disney je v tej zgodbi Paperina velikanske skulpture razrezal na kose in jih prenesel na bližnji hrib. Nekaj let pozneje so tehniki ta problem rešili prav na ta način. Ob neki drugi priložnosti je njegov junak, ki ga pri nas poznamo pod imenom Paperone, dobil nalogo, da i . igne iz morskih globin neko špansko jadrnico, polno zlata. Iznajdljivi Disneyev junak je to rešil tako, di je notranjost španske jadrnice napolnil z žogicami za ping pong in španska ladja z zakladom se je dvignila na površje. To je bilo pred mnogimi leti. Leta 1964 so nemško ladjo «A1 Kuvvait* potegnili iz morskih globin na približno enak način. Notranjost lad-jj so napolnili s praznimi plastičnimi žogicami. Neka nemška re-v i je v zvezi s tem zapisala. da bi bdo treba patent za tovrstno reševanj j ladij pripisati Disneyevemu Paperonu. Ko se danes priznava Waltu Disneyu cela vrsta uspehov in novotarij, meJ katerimi tudi slikanica, se postavlja vprašanje, kdaj f i pravzapr. slikanice nastale. Disney je * svojimi slikanicami zaslovel in obogatel, toda prve slikanice so nastale — po mnenju nekatei strokovnjakov — že pred 30.000 leti, ko je neki neznani «umetnik» skušal prikazati žival v teku. Narisal jo je z osmimi nogami. To prvo »slikanico* nahajamo v neki jami severne Španije. Nadal. j zasledimo nekakšno slikanico v neki egiptovski stenski dekoraciji, ki datira najmanj 2090 let pred našim štetjem. Na tej sliki vidimo rokoborce »v gibanju*. Tudi stari Grld so slikali maratonce »v teku*. Japonci so prav t? na sta-r-"' pergame- tih upodabljali svoje like «v gibanju*. Iz poznejše dobe imam.) Leonarda da Vinci, ki je v obli' i shkanic skušal prikazati «č!ov'ški lik v gibanju*. To je skušal prikazati tako, da je narisal človeka s štirimi rokami v rc Ičn,., položajih Prvi film-slikanico pa je napravil že 1906 leta Stevvart Blekton, med te..i ko je prvi Disne.vev film slikanica šele leta 1924. Čeprav je torej Disney »odkril že odkrito Ameriko*, mu nihče re oporeka izrednih zaslug, ki jih je dosegel s svojim intenzivnim, razgibanim i; zelo bogatim delom na tem področju. V tem je verjetno nje^ va največja življenjska zasluga. ,‘rri, --v ra SOBOTA, 14. JANUARJA 7.15, Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Vokalni ansambli - 12.10 Tržaške ulico in trgi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Berlinovi motivi - 15.00 Casbena odda1" za mladino - 16.00 Volan - 16.20 Pregled ital. dramatike - 17.20 Skala in ladja -17.30 Jutrišnji solisti - 17.50 Raz-kuštrane pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Retrospektiva jazza - 19.00 Pojeta Sandie Shaw in Don Miko - 19.10 Družinski obzornik - 19.25 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji - 20.45 Vokalni oktet «Planika» iz Gorice - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples. Trst 12.05 Orkester Casamassima -12.25 Tretja stran 19.30 Knjižne novosti. Koper 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Ritmi - 10.45 Popevke - 11.00 Celentanov klan - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbena sporočila - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Za prijetno razpoloženje • 14.00 Popevke - 15.00 Lahka glasba - 15.45 Pojeta Anica Zubovič in Lado Leskovar - 16.20 Radijski oder - 17.05 Pevci lahke glasbe - 17.40 Pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL ■ 19.00 Glasba - 22.15 Ritmi. Nacionalni program be - 9.07 Ital. plošče - 10.05 Nove pesmi - 10.30 Sola - 11.30 Pomenimo se o glasbi - 13.33 Sobotne radijske kronike - 14.30 Zbor in solisti - 16.00 čudoviti svet glasbe - 16.30 Orkester - 17.15 Izžrebanje loterije - 17.20 Veliki pevci - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Lahka glasba - 19.30 Luna-park -21.05 Parada orkestrov - 22.15 Skladbe E. Gubitosia in G. Fana. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 11.42 Pesmi našega stoletja - 12.45 Turistične beležke • 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Veliki operni pevci - 16.00 Rapsodija - 16.38 Nove pesmi - 17.05 Neapeljsko pesmi - 17.35 Izžrebanje loterije - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazzovski koncert 21.05 Grška lahka glasba -21.40 Podelitev nagrade Bagutta - 21.55 Plesna glasba ///. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Gledališče in film 19.15 Schubert in Rubinstein - 20.30 Simfonični koncert - 22.30 Dva monologa S. Lan-dija 23.15 Revija revij. ti - 12.40 Obradovič: II. simfonija - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert po željah 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Češke narodne in zborovske pesmi - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino 17.35 Orkester Kostelanetz - 17.50 Ljubiteljem beat muzike - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Sonata od baroka do danes - 18 0 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! • 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Plesni orkester - 20.20 »Spozna vajmo svet in domovino* 22.10 Oddja za izseljence - 23.05 Zaplešite z nami! Slovenija Ital. televizija 8.30—IJ.00 šola 12.55 Smučarske tekme v Wengenu - 17.00 Gio-cagio - 17.30 Dnevnik in izžreba nje loterije 17.45 Program za mladino - 18.45 Nikoli ni prepoz np - 19.15 Teden dni v parlamen tu - 19.55 Športne vesti in kroni ke - 20.30 Dnevnia 21.00 Glas beno-govorni spored - 22.15 Doku mentarec: «Pot petroleja* - 23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 VVagner jeva opera «Lohengrin*, II. de Janje 22.20 Film »Le caverne di lasunji* 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glas- 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - j.55 Radijska šola: Bela zima - 9.25 Ansambel M. Sepeta - 9.40 P. šivic: Na počitnicah - 10.15 Papandopulo: Sun-čanica, Osterc: Krst pri Savici -10.40 Novost na knjižni polici -11.00 Turistični napotki - 11.15 Koncert lahke glasbe - 12.00 Na današnji dan - 12.10 «Pravkar prispelo* - 12.30 Kmetijski nasve- Jug. televizija 15.55 Poročila 16.01) Smuk za moške — posnetek iz Wengna 17.20 Polomljene igrače — lutkovna oddaja 17.40 Kje je, kaj je 17.55 Obzornik 18.15 Vsako soboto ■ 18.30 Oživele kronike; Maribor 19.15 Neznani kraji -film . 20.00 Dnevnik 20.30 Hu moreska Vase Popoviča 21.30 Bonanza — film 22.20 Zlata lestvica — glasbena oddaja, ob koncu poročila. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Aligi Sassu v Torbandena Ves čas poplave abstrtaktno-in formalnih struj slikarstva v prete klem desetletju, so sredi nje osta li trdno na svojih poloiajih figu rativnega ustvarjanja le redki iz med vidnejših italijanskih umetni kov. Eden takih je, poleg Guttusa Aligi Sassu. Oba slikarja sta izšle iz umetniško plodovite milanski skupine «Corrente», ki se je u spešno upirala uradni usmerjeno stl predvojnega novecentizma. Ir\ oba sta, vsak na svoj način, us. do danes ohranila začetne, sociali no občutene zasnove, ki tvoriji podlago njihovega ustvarjanja. V Trstu smo imeli priložnost uij deti le dva- ali trikrat po kaki j olje Aligija Sassuja, ki se je rc dil v Milanu pred štiriinpetdesetim leti. Te dni pa nam galerija Toti bandena predstavlja dober izbo dvajsetih Sassujevih slik v razni,!, tehnikah, če sta bili prejšnji rai, stavi del Picassa in Buffeta podej ni bolj razdrobljeno zaradi redke sti razpoložljivih slik, pa je se danje Sassujevo slikarsko ustvaij janje podano enotneje v svoji pri, glednosti sestavnih osnov: Zena i, Žrebec, ki se jima pridružuje zadnjem obdobju še lik bika, ravnoteženo obvladajo emotivn prvine slik. Vendar pa je za Sassuja nara no, da tudi tu prevladujejo slik, v katerih se prikazujejo žens, kot predmet erotičnega izkorišči nja. V teh pač zvene še odme-tiste socialne problematike, s ki j tero je Sassu nekoč razgaljeni razne moralne izkrivljenosti sodo, ne družbe. So to prvenstveno dobe z dekleti in prizori iz ne, danjih javnih hiš. Zato je razu, Ijivo, da ni mogoče prezreti njegovo slikarsko dejavnost tar!\ kjer se Sassujevo slikarstvo proj prikazuje, kot je to primer Trstu. Menimo pa, da se tu, zlasti nekaterih akvarelih, Sassu s t vrstno motiviko nekoliko previ skoro revialno stereotipno, ki sk ša ugoditi zbirateljem s primer, najbolj iskanih enačk. Kljub te' pa so med takimi platni za dovoljitev nepristranskih poznav, cev umestno porazvrščene res dinstveno zasnovane podobe. Ta slika drevesa v ognjeno raziar. nem ozračju, nemirni konj drevju, velika, skoro afriško sta pokrajina in olje hiš br, oken. Edoardo Devetta pri Sandriju Razstavna dejavnost, ki jo je pl čela izvajati z geslom «Umetna v izložbiu trgovina s slikami okvirji «Sandri» v Rossonijevi saži pred nekaj meseci, je s sil jo stalnostjo zaporednih razstl vzbudila zasluženo pozornost jq nosti in tudi vidnejših tržaških metnikov. Ob teh razstavlja sed tam Edoardo Devetta, ki ga zadnji beneški Bienale preds| vil z večjim številom del. Tu nam Edoardo Devetta kazuje le nekaj primerkov snoj ga ustvarjanja. So to preduse" majhna olja različnih cvetlic, ml strsko podana v zasnovi m bari Naslikana so v pestrobarvnem if presionizmu dobre francoske šo ki je bil vedno pri srcu Deve že ob njegovem samem slikarski početku. Prirojeni barvni čut on kuje tega slikarja v odličnega p| niško čutečega kolorista. Zato tudi vedno ostal vkoreninjen v ravi, ki jo pa na njemu lasten Cm umetniško poustvarja. Povsem naravno je torej, da zaradi lega prevladuje v tu prilJ zanih oljih čut za lepoto, ne gle na bolj ali manj jasno podal predmetnost oblik, a njih banf čar stremi za tem, da nas jame, omreži in pogrezne v sa| ski svet umetniškega uživanja. Sredi slik s cvetlicami, ki so svoji umetniški neposrednosti r| umljivo dostopne vsakomur, pa dimo veliko platno z oljnato /c| ško pokrajino v pomladnem ze nju. To je že primerek tistega dobno dojetega slikarskega usfn| janja, s katerim se je Edoar Devetta vsesplošno uveljavil raznih razstavah v Italiji in na terih je prejel že res mnogo grad. O tem pričajo nekateri ka logi važnejših razstav, ki so rl meščeni sredi slik. Pa tudi bal ne reprodukcije slik enake izu| be, ki jih vidimo v izložbi straneh nekaterih izvodov umet% ških revij «Le Arti» in «Asterisc| Edoardo Devetta ne pripada beni slikarski šoli, niti se ni vojni priključil nobenemu izr mnogih hrupnih umetniških banj. In vendar je uspel. MILKU BAMBIČ Cerkev hudo prenesli PRAGA, 13. — V češkoslovaške mestecu Most bodo prenesli nefj staro cerkev za približno en kil meter stran z mesta, kjer je sedi Gre za cerkev, ki tehta okoli 14.11 ton In za katero Je bilo že zdi naj rečeno, da bi io bilo tre1 porušiti, ker je zgrajena sad i kim večjim ležiščem premoga, ga nameravajo izkoriščati Cerk le gotskega stila in Jo smatraj za pomemben umetniški spon nik. Zato jo bodo sedal »prenes v novi del mesta. Cerkev bodo dvignili s sedanj temeljev in postavili na cement: osnovo, nato io bo-lo ogradili! posebno jeklene arma.uro in časi zavlekli oioti kraju, kjer stala v bodoi.e Po računih, ki jih v zvezi s ,emi načrti naprav j bodo morali prepeljali tovor kih 25.000 ton. Vreme včeraj: najvišja temperatu. ra 6.5, najnižja 1.4, ob 19. url 5; vlaga 63 odst., zračni tlak 1026.6 narašča, veter 4 km jugovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7.5 stopinje. Tržaški dnev Danes, SOBOTA, 14. Januarja Srečko Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45, Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 10.07 in zatone ob 20.36 Jutri, NEDELJA, 15. januarja Pavel MED STRANKAMI LEVEGA CENTRA NA SEDEŽU KD Včeraj do pozne nočne ure pogajanja za sestavo odborov Dopoldne so se sestali na ločenem sestanku predstavniki KD in Slovenske skupnosti - Težave pri izbiranju imen Včeraj dopoldne so se sestali | jo za zgodovinski center v Gradežu. predstavniki Krščanske demokrati-1 Naloga komisije je voditi delova- je lin Slovenske skupnosti ter rešili med seboj nekaj doslej nepojasnjenih točk glede pristojnosti Slovenske skupnosti na sinočnjem sestanku s strankami leve sredine na sedežu Krščanske demokracije. Ta sestanek se je začel ob 21. uri. Za Krščansko demokracijo so bili prisotni pokrajinski tajnik dr. Botteri, pokrajinska podtajnika Ooloni ln Vlgini, inž. Spaccini (bodoči župan), načelnik demokristjanske svetovalske skupine v občinskem svetu Rinaldi in načelnik demokristjanske svetovalske skupine v pokrajinskem svetu Coslovlch; za PSU pokrajinska tajnika Plttoni in Pie-randrei, občinska svetovalca De ! Gkria in Lonza, pokrajinski sveto-; valeč Apih ter člana pokrajinskega i vodstva Dulci in Carristi; za PRI ' Fragiacomo, Oreatti, Cesanelli in ' Mauro; za Slovensko skupnost taj- * nik čeme, dr. Poštovan, devinsko-1 nabrežinski župan Legiša, občinski 1 svetovalec dr. Dolhar in pokrajin-5 ski svetovalec Rudolf. 1 Na sinočnjem sestanku so pred-! stavniki strank leve sredine in Slo-j venske skupnosti nadaljevali z raz-1 pravo o sestavi občinskega in po-\ krajinskega odbora, ki so jo pre-, kinili pretekli torek. Na začetku \ sestanka je dr. Botteri opozoril prisotne na zakon štev. 1078 od 10. decembra 1966, ki določa, da mora-jo biti pokrajiski predsedniki, žulj pani in občinski odbomki, če so v S državni službi ali v službi javnih s ustanov, postavljeni na razpolože-i nje za ves čas svoje funkcije v »i krajevnih ustanovah. Po zakonu 'I jim pripada normalna plača, razni j stalni dodatki, so socialno zavaro-j! vani in jim je šteta starostna delov--j na doba. Poleg tega zakon tudi določa, da dobivajo omenjeni še 4 de-j setine honorarja, ki Je določen za "• odgovarjajoči položaj, ki ga posa-: meznlki imajo v krajevni ustanovi, j} O tem vprašanju se je razvila ob-širna razprava, ker je mnogo kan-' didatov za odbomiška mesta, ki so v državni službi ali v služi raznih -: javnih ustanov. t Sinočnja pogajanja med stranka-jt mi leve sredine in Slovensko skupit hostjo za sestavo občinskega ln po-i krajinskega odbora so se zavlekla t' pozno v noč. Sestanek štirih strank j, se je večkrat prekinil na predlog j ene ali druge stranke, med preki-, nitvami pa so se sestali sami med ji seboj združeni socialisti, socialisti . in demokristjani itd., da bi posku-’• sili doseči sporazum glede imen zla-■ij Bti bodočih občinskih odbornikov, i. Pozno ponoči, ko Je bilo Že vid-.10, da ne bodo mogli doseči ka-' tega konkretnega sporazuma, so j socialisti zahtevali prekinitev raz-| govorov. Določili so, da se bodo * lonovno sestali v torek ob 20. uri. 1 >Ji izključeno, da se bodo do torka 1 lestale med seboj posamezne stran-7 te ter vodstva strank, da proučijo i’ seloten položaj. g I j središče v Gradežu . Deželni odbornik za urbanistiko ; Leschiutta je včeraj zjutraj umestil nje za obnovo in valorizacijo gra-deškega centra. Med drugimi so v komisiji arh. Bonomo, nadzornik Zavoda za spomeniško varstvo v naši deželi, docentka za krščansko arheologijo na tržaški univerzi prof. Mirabella Roberti, načelnik goriške-ga tehničnega urada ing. Giacometti itd. --------- Uspeh akcije v tržaški pokrajini 60 milijonov lir za poplavljence V tržaški pokrajini je zbirna akcija za poplavljence dosegla nad 60 milijonov lir. V razdobju od 11. nov. do 31. dec. lanskega leta je bilo na tekoči račun predsedstva vlade na tržaški pošti nakazanih 787 na- kazil za skupnih 41.307.000 lir, v katerih je vključenih tudi okrog 26 milijonov lir, zbranih pri RAI in pa 10.770.000 lir, ki so jih zbrali po šolah. Znesek okrog 9 milijonov lir je tržaški sedež CRI izročil naravnost osrednjemu odboru CRI, znesek 1.848.000 lir, ki so ga zbrali na šolah, pa so izročili naravnost raznim prizadetim občinam v naši deželi. Razne vsote denarja so zbrali tudi v industrijskih Obratih. Tako so na primer samo iz štivanske papirnice izročili prizadetim v Latisani 3 milijone lir. Poleg denarja je šlo na prizadeta področja tudi mnoL > raznega blaga. Tržaški Rdeči križ je odpremil na poplavljena območja 17 tovornjakov in 1 furgon raznega blaga. Razen tega so iz tržaške pokrajine bile odposlane v razne poplavljene kraje tudi večje količine zdravil. NARODNI DOHODEK V NASI DEŽELI V LETU 1965 Čisti dohodek na prebivalca znašal v tržaški pokrajini 763.406 lir V primerjavi z letom 1964 se je osebni dohodek povečal za 7,6 odst. - Največji porast čistega osebnega dohodka je bil zabeležen v videmski pokrajini Cisti dohodek ustvarjen v okvi- ustvarjenega dohodka na prebival-ru dežele Furlanije - Julijske kra-1 ca, sedmo mesto. Za leto 1965 ka- jine j lijard e v letu 1965 dosegel 705 mi- sektor in javne uprave skupaj); od tega so proizvedli 374 milijard 615 milijonov lir v videmski pokrajini (53 odst. vsega deželnega dohodka), 234 milijard 706 milijonov lir v tržaški pokrajini (33 odst.), ter 96 milijard 307 milijonov lir v goriški pokrajini (14 odst.). V primerjavi z dohodkom, ki sta ga zasebni sektor in sektor javne uprave proizvedla v letu 1964, in ki je znašal 640 milijard 518 milijonov lir, so v letu 1965 zabeležili povečanje za 65 milijard 110 milijonov lir, kar predstavlja, v relativni vred. nosti, napredek za 10 odst. Med dvajsetimi italijanskimi deželami, zavzema Furlanija - Julijska krajina glede na povprečno višino iiiiiHiiiiiiiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiiijiiiimiiMiiiiiiiMiimiiiiimmiiiiiiifiiMHiiiiiiiiiifiiiiiiiimimitiiiiiiiimiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiMiiiiiiiiitiiiiifiitiiiiiii NEZNANI DOBITNIK SKRIT ZA BANČNO TAJNOSTJO Zmagovita srečka «BE 29920» včeraj izročena v varstvo Tržaške hranilnice Srečko, ki je zadela ISO milijonov lir, je v osrednjem uradu hranilnice izročil neki pravni zastopnik dobitnika Skrivnostni dobitnik 150 milijonov lir na državni novoletni loteriji se je končno pojavil. Ne sicer z imenom in priimkom (vsaj za javnost ne), toda z zmagovito srečko serije BE št. 29920, kar je se- seda glavno. Včeraj je bila zmagovita srečka namreč izročena v varstvo na o-sredjem sedežu Tržaške hranilnice, seveda pod varnim plaščem bančne tajnosti. Srečke ni prinesel srečni dobitnik osebno, pač pa neka tretja seba, zelo verjetno kak pravni zastopnik, na katerega se je dobitnik obrnil, da bi tako bil dvakrat zavarovan pred zvedavimi očmi in nadležnostjo nepoklicanih, med katere je seveda treba všteti tudi časnikarje in fotoreporterje, ki so si v teh dneh dodobra zbrusili pete pri tekanju za številnimi nakazanimi sledmi, ki naj bi privedle do odkritja novega multimi-lijonarja. Neposredno iz ust ravnatelja Tržaške hranilnice dr. Deliseja’ se je izvedelo le toliko, da dobitnik ni nameščenec hranilnice in niti zavoda kot takega. Niti to ni povsem točno znano, če je Tržačan ali ne, ni pa povsem izključeno, da gre za tisto moško osebo, ki je takoj potem, ko se je med televizijsko oddajo izvedelo, katere srečka je zadela 150 milijonov lir, telefonirala na krajevni italijanski dnevnik in se zanimala za postopek za inkasiranje denarja. Na vprašanje, če je ona srečni dobitnik, je neznana oseba po tefelonu potrdila, da ima v rokah zmagovito srečko, takoj nato pa je bilo v Trstu tehniško študijsko komisi- j v telefonu slišati tudi ženski glas, Z lliiiiliiiiliillillliiiiliiliiilliiiiiiiliilliMiiiiliiiiiiiiMiiiiiiiillilliiiiiiiliiiilMiiMilllliliiiilililiiiliiiiiiiiliiiilliiil PROTESTNO GIBANJE USLUŽBENCEV ACEGATA Komisija za zgodovinsko ki je razločno dostavil: «čutim se presrečno«. Kdo sta bila ta dva neznanca? Skoraj gotovo je, da na to vprašanje ne bo tako hitro odgovora, razen seveda, če se dobitnik sam ali kdo iz njegovega naj-ožjega kroga ne bo na en ali drug način izdal s kakšno nepremišljeno besedo ali dejanjem. Toda tudi to je malo verjetno spričo dejstva, da je znal vse doslej tako spretno ostati neznan. Zdi se povsem zanesljivo, da je bila zmagovita srečka kupljena v filialki hranilnice v Rojanu, kjer sta bili kupljeni tudi srečki iste serije št. 29916 in 29918. Spričo dej. stva, da se je dobitnik končno le javil, se bo lahko čutila pomirjeno tudi tista gospa, ki se skriva za začetnicama M. G. in ki je živela v mučnem prepričanju, da je izgu-■bila emagovibonisrečko, ali da jo je njen otrok raztrgal. Občutno skrčen promet vseh javnih mestnih vozil Danes ne bodo vozili na progah št. 1, 14, 16, 18 in 24 ■ Možnost prekinitve toka, vode in plina zaradi okvar Od danes opolnoči dalje so usluž-r >enci Acegata v protestnem gibanju k n ne opravljajo nadurnega dela, kar i! nočno vpliva na promet mestnih t rolejbusov, avtobusov in tramva-1 e v ker bo število vozil, ki bodo I rozila na številnih progah, skrčeno, f nedtem ko na nekaterih progah t ploh ne bodo vozila. Uslužbenci i jrotestirajo s tem proti upravni iomisiji mestnega podjetja, ki m , »ristala na to, da se uslužbencem ! [višajo prejemki za 4 odstotke, med-1 em ko so to že priznali uslužbencem občinskih prevoznih podjetij 1 - drugih mestih, in sicer na pod-1 agi tako imenovane arbitražne raz-s iodbe «Bosco». Upravna komisija 1 Sče za svojo odklonitev razne iz-: lovore tudi glede pogodbe, vendar i ;eljajo za uslužbence Acegata kar tiri pogodbene postavke, ki veljajo Ju \ drugih podjetjih. Zaradi protestnega gibanja ne vo-iio avtobusi in trolejbusi na pro-■ah št. 1, 14, 16, 18 in 24. Razen ega bodo skrčili dejavnost delav-ev ki delajo na zunanjem elektri-kem, pUnskem in vodovodnem o-, nrežju in bo lahko prišlo do za-! nud pri večjih popravilih. Vzdržali 1 ije od nadurnega dela je napove-! : lano za nedoločen čas, vsekakor pa I 1 e pričakuje, da bo trajalo več dni, j « se upravna komisija Acegata ne ■ iremisli. Ta se med drugim nam-eč izgovarja tudi na to, da ne nore sprejeti važnih sklepov, do-r ;ler se ne ustanovi novi občinski id bor. Zaradi ukinitve vožnje na progi t 1 bodo prizadeti zlasti nentja-:občani, saj je ta edina proga, ki ■ozi od Sv. Jakoba k železniški in ivtobusni postaji. Ravnateljstvo Acegata je izdalo še no poročilo, v katerem pravi, da jodo v nedeljo izjemno voziU na 'seh progah razen proge št. 16, se-'eda pa bodo vozila bolj redka kot >o navadi. V ponedeljek bodo ukt-»jene vožnje na istih progah kot ianes, poleg tega pa bodo ukiniU ,e vožnje na progi št. 5. Ravnateljstvo obvešča nadalje, da ,o sindikalne organizacije sporočile, la bodo delavci opravljali inšpekci-e izven rednega delovnega urnika ,amo za izredne posege, da se pre- prečijo uhajanje plina ln puščanje vode ter resne okvare na elektri-škem omrežju. To pa ne velja za navadna popravljalna dela. Tako se bo lahko dogajalo, da bodo trajale prekinitve plina, vode in elektrike zaradi okvar do naslednjega delavnika, ko bo možno poskrbeti za popravila v rednih delovnih urah. Deželni prispevki za turizem in gostinstvo 31. t. m. zapade rok za vlaganje prošenj za prispevke za razvoj turizma, gostinstva ter športno-turi-stičnih in alpinistično-jamarskih naprav. Pristojno odborništvo opozarja tiste, ki so že vložiU prošnje lani, da Jih lahko ponove za letošnji prispevek, pri čemer se lahko sklicujejo na že predloženo dokumentacijo. Tisti, ki pa vložijo prošnjo prvič, jo morajo opremiti z dokumenti, ki so predpisani po členu 9 deželnega zakona št. 16 od 25. avgusta 1965. Največ zaposlenih v železarstvu šteje videmska pokrajina, kjer dela v železarstvu 2031 delavcev, ali 45 odst. vseh «železarjev» iz dežele. ____ » Največje podjetje na videmskem je 17 odst. celote. žejo statistični podatki, da je povprečna višina tega dohodka v deželi znašala 574.465 lir, ter da nas s tega vidika prekašajo dežele Ligurija (s povprečnim letnim dohodkom 766.678 lir na prebivalca), Dolina Aoste (762.413), Lombardija (736.987), Piemont (701.727), Emilija (652.983) ter Tridentinska - Južna Tirolska (575.415). Ce ga primerjamo s povprečno višino čistega ustvarjenega narodnega dohodka za vso državo, ki znaša (za leto 1965 ) 533.756 lir na prebivalca, je povprečni letni dohodek na glavo v deželi Furlaniji-Julijski krajini približno za 8 odst. višji. Od leta 1964 do leta 1965 se je ta dohodek povečal za 10 odst., in sicer je bila naša dežela glede na to naraščanje na drugem mestu med italijanskimi deželami; pred njo se je namreč postavila samo dežela Basilicata. Ce pa vzamemo v poštev kosmati dohodek, ki je bil v Furlaniji-Julijski krajini ustvarjen v letu 1965, in sicer ločeno po posameznih področjih gospodarskih dejavnosti, je odpadlo 39 odst. tega dohodka (303 milijarde 604 milijone lir) na industrijo, 20 odst. (ali 154 milijard 513 milijonov lir) na prevozništvo, komunikacije, promet, bančne dejavnosti, zavarovalstvo in razne druge neblagovne storitve, 12 odst. (ali 90 milijard 406 milijonov lir) na trgovino in javne lokale, 8 odst. (ali 64 milijard 354 milijonov lir) na gozdarstvo in kmetijske dejavnosti, 3,8 odst. (ali 28 milijard 908 milijonov lir) na gradbeništvo itd. «Javne uprave« so s svoje strani prispevale 131 milijard 728 milijonov lir dohodka, kar ustreza, v relativni vrednosti, smernice načrtovanja, nato pa se bo pogovoril s krajevnimi zastopniki o možnostih razvoja Trbiža zlasti glede turizma, cest in mednarodnega prometa. Odbornik za industrijo Marpille-ro pa je imel v Rimu vrsto sestankov z voditelji gospodarskih ustanov in razprayljal o raznih vprašanjih, ki se tičejo naše dežele. Mar-pillero se je sestal z glavnim ravnateljem IRI prof. Golziom, s predsednikom Finsider prof. Manuelli-jem, s predsednikom Italcantieri Tupinijem, s predsednikom Finmec-canice Magrijem, s pooblaščenim svetnikom AMNI Giasolijem in s podravnateljem IMI Capponom. Seja odbora FILCA-CISL Delo deželnih komisij Prva deželna komisija za zadeve predsedstva, finance in proračun se je včeraj zjutraj sestala pod predsedstvom svetovalca Cociannija in proučila predlog državnega zakona. ki so ga dali komunistični, in psiupovski svetovalci, po katerem naj bi za Delavske zadruge ponovno uvedli izvirno pravno ure. ditev. Seje se je udeležil tudi deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Dal Mas. Prvi je spregovoril poročevalec Dulci, ki je dejal, da so po predložitvi predloga bile izdane izvršilne določbe za izvajanja deželnega statuta tudi na zadružniškem torišču. Ker spada sedaj zadeva pod pristojnost dežele, se ta predlog ne sme imenovati predlog državnega zakona, marveč deželnega. Poročevalec je zato pozval predlagatelje, naj v tem smislu spremenijo predlog. Svetovalec KPI Calabria je to sprejel in komisija je odložila razpravo na petek 20. t. m. Druga komisija za kmetijstvo in gozdarstvo pa je soglasno sklenila, da bo predlagala predsednika deželnega sveta, da prouči peticijo, ki je bila doslej na njenem dnevnem redu globalno ena sama komisija in ne več komisij, vsaka po svoji pristojnosti. Peticija se tiče številnih vprašanj Kamije, Kanalske doline in hribovitega furlanskega področja sploh. Med sejo, ki ji je predsedoval svetovalec Angeli, so spregovorili odbornik za kmetijstvo Comelli in svetovalci Boschi, De Caneva, Del Gobbo, Moschioni in Virgolini. Komisija se bo sestala zopet v ponedeljek 23. t. m. Zaposlenost v železarstvu Iz nekega poročila, ki ga je nedavno tega izdalo italijansko združenje železarskih industrij, je razvidno, da je danes na področju dežele Furlanije - Julijske krajine za-posebnth skupin, zaposlenih v okvi-Od tega je 2778 delavcev (61 odst.), 294 nameščencev, 104 so pripadniki posbenih skupin, zaposlenih v okviru železarske industrije, 50 pa je vsega skupaj lastnikov odnosno voditeljev železarskih podjetij. Z dejavnostmi, ki so tesno povezane z železarstvom, se danes v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine u-kvarja 1318 ljudi. SAFAU - Ferriere Acciaierie, ki šteje 729 delavcev; drugo po velikosti je podjetje Officlne f.lli Berfoli, prav tako iz Vidma, ki šteje 621 delavcev. V Tržaški pokrajini je danes na delu 1793 železarskih delavcev, od tega pa jih je zaposlenih v škedenjskem obratu Italsider 1149, medtem ko šteje podjetje Crane-Orion 405. Na Goriškem je zaposlenih v železarstvu 720 ljudi, ki delajo vsi pri podjetju SAFOG. Glede na to, da se povpraševanje po železarskih izdelkih tudi na našem področju v skladu s splošnimi težnjami, ki so značilna za sedanji razvoj na italijanskem tržišču iz meseca v mesec večajo, sodijo gospodarski opazovalci, da bo'železarska Industrija v Furlaniji - Julijski krajini zabeležila v tekočem letu nov občuten razmah. Največ železarskih izdelkov zahtevajo danes avtomobilska industrija, tovarne e-lektričnih naprav za gospodinjstvo in nekatere druge vrste obratov. Včeraj se je sestal vodstveni odbor FILCA-CISL. Tajnik Degrassi je poročal o delu vsedržavnega sveta sindikata, katerega se je udeležil v imenu delavcev iz naše pokrajine. Na sestanku so med drugim sklenili, da bodo v Rimu in po pokrajinah urgirali uresničenje gradbenih načrtov, ki se je zavleklo tudi zato, ker ni bil izglasovan urbanistični zakon. Pospešitev gradbene dejavnosti je namreč v interesu vse skupnosti ter seveda tudi gradbenih delavcev. Važna zakonska osnutka o kmetijstvu V preteklih dneh je deželni odbor predložil deželnemu svetu dva važna zakonska osnutka. Gre za zakonski osnutek o ustanovitvi ustanove za razvoj kmetijstva, ki je bila svoj čas jabolko spora med KD in PSI, ter za osnutek v prid razvoju živinoreje. Oba osnutka spadata v programske zadolžitve odbora leve sredine v kmetijstvu. Osnutka so izdelali pod nadzorstvom odbornika za kmetijstvo Comellija, nakar ga je odobril deželni odbor. Cisti dohodek na prebivalca je znašal v letu 1965 763.406 lir v tržaški, 685.949 lir v goriški ter 479 tisoč 982 lir v videmski pokrajini. V primerjavi z letom 1964, je čisti dohodek na prebivalca največ narastel v videmski pokrajini (za 12 odst.), na drugem mestu je bila glede tega razvoja goriška pokrajina (napredek za 8 odst.), zadnje mesto pa je pripadalo tržaški pokrajini (napredek za 7,6 odst.). Razvoj je bil v vseh treh pokrajinah ugodnejši kakor v ostalih italijanskih pokrajinah, za katere velja povprečni pokazatelj 6 odst. Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 37-letnega Giovan-nija Prodana z Opčin 1075, ki se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni zaradi udarca po desni nogi, zloma gležnja desne noge ter prask po obrazu. Izjavil je, da se je včeraj nekoliko po polnoči sprl v Ul. del Toro z Giuseppom Filippom iz Ul. Ginnastica 16, ki ga je napadel s pestmi in brcami. r 1».-' Dejavnost deždnih odbornikov ■* Podpredsednik deželnega odbora Giacometti bo danes zastopal deželno upravo na otvoritveni seji zasedanja predstavnikov, gospodarstvenikov in strokovnjakov iz Koroške, Slovenije in Furlanije, ki se začne ob 9.30 v Vidmu na sedežu trgovinske zbornice. Odbornik za načrtovanje Stopper pa pojde danes popoldne v Trbiž, kjer se bo sestal z občinskimi odborniki in gospodarstveniki, ki bodo razpravljali o glavnih obrisih deželnega razvojnega načrta. Stopper bo najprej orisal glavne smotre in imiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiJiiiiiKiiiiiiiiHiii V OKVIRU IZVAJANJA SKLEPOV CIPE S L lebr. prevzame Italcantieri ladjedelnico CRDA v Tržiču Glavnica nove družbe se bo povečala od sedanjih 100 milijonov na 30 milijard lir - Pomembna dela v Tržiču - V Trstu bo delalo okrog 400 tehnikov S 1. februarjem bo nova ladjedel-niška družba Italcantieri prevzela objekte in naprave ladjedelnice CRDA v Tržiču in ladjedelnice An-saldo v Sestriju, po premostitvi nekaterih organizacijskih in pravnih ovir pa tudi naprave ladjedelnice v Castellammaru di Stabia. Glavnica družbe bo povečana od sedanjih 100 milijonov lir na 30 milijard lir. Tako se tudi formalno in pravno določajo pristojnosti družbe Italcantieri v okviru, katerega ji Je nakazal načrt CIPE. Vzporedno z urejevanjem birokratskih zadev pa poteka tudi izvajanje organizacijskih obvez, da se na področju Trst-Tržič ustvari enega izmed največjih evropskih kompleksov za ladjedelništvo. Podatki o tej dejavnosti, ki jih je bilo mogoče zbrati v verodostojnih krogih v Italcantieri, potrjujejo, da je cilj, ki si ga je zastavila nova družba, ponovna vključitev italijanskega državnega ladjedelništva v konkurenco. ki vlada na svetovnem trgu. Eden izmed temeljev italijanskega ladjedelništva bo ladjedelnica v Tržiču, kjer so že v teku dela izrednega pomena na velikem splavi-šču, na katerem bodo lahko gra- dili ladje od 200.000 do 250.000 ton nosilnosti. Ta kompleks bo obsegal 2,5 kilometra in bo vključeval tudi dva žerjava, ki bosta lahko dvigala vsak po 300 ton. Služila bosta za dviganje in vgrajevanje prefabriciranih kosov v trupe ladij v gradnji. Pri tem se bo ladjedelnica posluževala sistemov, ki so že uspešno preizkušeni v ameriških in švedskih ladjedelnicah. V krogih Italcantieri polagajo veliko važnost zlasti na novo organizacijo, ki jo bo dobila družba. V Trstu že pripravljajo strukture za prihod okrog štiristo tehnikov, ki bodo prišli tudi iz Tržiča, Genove in Neaplja, in ki bodo načrtovali ladje v vseh njihovih podrobnostih. V Trstu bo pri Italcantieri osredotočen tako urad za študije, kakor tudi za načrtovanje za italijanske ladjedelnice. Vse te organizacijske priprave bi morale biti dokončane v roku 6 do 8 mesecev. Na osnovi teh perspektiv menijo, da bo na temelju že osvojenih izkušenj drugod, sčasoma tudi v Tržiču organizirali delo v dveh turnusih. Medtem pa se tudi že uresničujejo nekatere pobude za nov kompleks Arsenale-San Marco. ............................................................................u..umu..... čeprav se je po smrti bivšega ob- PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM činskega indipendentisticnega sve- tovalca Tolloya, posebno pa pred začetkom zadnje predvolilne kampanje, govorilo, da bo verjetno prišlo do medsebojnega sporazuma in celo do enotnega nastopa na volitvah, so se odnosi med «gibanjem« in «fronto» indipendentistov poslabšali. Prišlo je tudi do obrekovanja po tisku in do sodne razprave, ki je bila včeraj na kazenskem sodišču. Pred kazenskim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Edel, se je namreč moral zagovarjati 40-letni Cor-nelio Bisiani iz Ul. Colorni 33, tajnik «Fronte za neodvisnost« in odgovorni urednik lista «Trieste sera«, ki spada k bivši Tolloyevi skupini. Obtožen je bil, da je s člankom, ki ga je sam napisal in objavil v svojem listu v decembru lanskega leta, obrekoval in s tem žalil ugled Giovannija Marchesicha, tajnika Tajnik ^Fronte za neodvisnost» obsojen zaradi obrekovanja po tisku v Zalil je predstavnika ^Gibanja za neodvisnosti Marchesicha in njegovo ženo «Gibanja za neodvisnost« in občinskega svetovalca, ter Viviane Vol-pe por. Marchesich, ki je bila na zadnjih volitvah na listi omenjene fronte izvoljena tako v občinski kot v pokrajinski svet. V omenjenem članku z naslovom «Kam greš Marchesich?« so bili naslednji žaljivi izrazi: «F.I. (Fronta za neodvisnost) ima nalogo, da razkrinka Marchesicha in Volpe«; «poka- zuje se sramotno ravnanje skupine Marchesich«; «politična nepoštenost Marchesichev«; «Prepričani smo, da če ju bo KD hotela kupiti, ne bomo imeli prefekturnega komisarja na pokrajini«. Že pred procesom, in sicer v zadnji januarski številki lista «Trieste sera« je vodstvo omenjene fronte, v članku, v katerem poroča o prijavi Bisianija sodišču, poudarilo, da tajnik fronte Bisiani potrjuje mnenje, ki je bilo napisano v decembrski številki. Ta članek je obremenilno vplival na razsodbo. Tudi na včerajšnji razpravi je Bisiani potrdil, da ni spremenil svo-jc-a mnenja. Po vsem tem je seveda propadel poskus, da bi prišlo do sporazumne rešitve. Tako Viviana Volpe nor. Marchesich, kot Giovan-ni Marchesich, sta potrdila, da se čutita užaljena in obrekovana kot zastopnika politične skupine, ki ju je izvolila v pokrajinski ih občinski svet. Po liratkem posvetovanju je sodišče izreklo razsodbo. Zaradi trojnega obrekovanja po tisku je Bisianija obsodilo na plačilo globe v znesku 180.000 lir, plačilo sodnih stroškov, plačilo stroškov zastopnikoma zasebnih strank ter izplačilo odškodnine Giovanniju Marchesichu in Viviani Volpe-Marchesich, in si-c r vsakemu po 100.000 lir. Akti V. kongresa o zgodovini časnikarstva Pod splošnim naslovom «Italijan-sko časnikarstvo od 1861 do 1870» je združenje subalpskega tiska objavilo v teh dneh akte V. kongresa o zgodovini časnikarstva. Kongres je organiziralo združenje samo v Turinu v lanskem oktobru po nalogu vsedržavnega inštituta za zgodovino časnikarstva, ki ima svoj stalni sedež v Trstu. Med akti so tudi intervencije in prispevki julijskih kongresistov: Sergio Cella iz Pulja, sedaj delujoč, v Padovi: «Padovski časniki pred in po priključitvi h kraljevini Italiji«; Maria Grazia Sinigo iz Trsta: «Od-mevi rimskega vprašanja v tržaškem tisku 1. 1870; Licio Burlini, Koprčan, delujoč v Trstu: «Avstro-slovenski vojni dopisnik v Custozzi v 1. 1866»; Diego De Castro iz Pirana, profesor na univerzi v Trstu: »Zanimanje množic za razna vprašanja skozi prizmo argumentov, ki so jih obravnavali dnevniki od 1868 do 1965»; Giorgio Beari iz Trsta, sedaj pri državni knjižnici v Firencah, je či-tal in komentiral poročilo dr. Ro-tondi o ((Reakcionarnem tisku v Firencah pred proglasitvijo enotnosti do preselitve prestolnice«. V uvodnem delu zvezka Je govor, ki ga je na kongresu imel predsednik državnega inštituta za zgodovino časnikarstva prof. Giuliano Gae-ta s tržaške univerze. Objavljene so tudi intervencije raznih osebnosti in predstavnikov oblasti, med katerimi tudi zastopnika vlade podtajnika posl. Donat-Cattina. Zvezek se predstavlja v lepi tipografski opremi in vsebuje tudi izbrane ilustracije z razstave piemontskega tiska po združtivi, ki je bila prirejena med kongresom. Za našo javnost je posebno zanimivo poročilo dr. Licia Burlinija o «avstro-slovenskem» vojnem dopisniku v Custozzi Petru Pavlu Radiču, po rodu iz Postojne, ki je bil tudi eden najbolj znanih slovenskih publicistov v prejšnjem stoletju. Pri zbiranju gradiva se je poročevalec poslužil sodelovanja dr. Frana Vatovca iz Ljubljane. Med viri, ki jih navaja v svojem poročilu, je naveden tudi Primorski dnevnik. Bogat plen tatov v uradu tovarne I Neznanci so v sredo ponoči vdrli v urad tovarne «Compensati ed affi. ni« v Ul. Flavia ter odnesli iz blagajne 72.000 lir. Razen tega so u-kradli dva računska stroja ((Olivetti - Divisumma« ter dva pisalna stroja iste znamke. Skupna škoda znaša približno 732.000 lir. Tatvino je prijavil lastnik tovarne Aldo Pa-nizzoli, ki je povedal, da so tatovi s krampom prebili blagajno. Avtomobilist podrl pešca na Proseku Z rešilnim avtom so sinoči pripeljali v bolnišnico 34-letnega Carla Clbica s Kontovela štev. 150, ki so ga sprejeli na neurokirurški oddelek in se bo moral zdraviti približno dva tedna. Cibic je okrog 20. ure šel po poti na Proseku, pa je za njim privozil z avtom 24-letnl Glan-franco Dennl s Proseka št. 381 in ga podrl. Zaradi tega se je Cibic pobil in ranil po glavi in je zgubil spomin. Rojaka sta okradla Policija je prijavila sodišču zaradi tatvine 40-letnega Aleksandra Jovanoviča iz Beograda ter 33-letnega Tomislava Stamboliča iz Gor. Čačka na podlagi prijave nekega jugoslovanskega turista. Ta je izjavil, da sta se mu 9. t.m. na tržaški železniški postaji približala dva Jugoslovana, ki sta mu predlagala, naj kupi dva pisalna stroja za skupno 70.000 lir. Ker se mu je to zdela dobra kupčija, je pristal. Razen tega pa je «prijazna» rojaka zaprosil, naj mu pokažeta, kje bi dobil prenočišče. Spremila sta ga v Ul. Udine, kjer Je v sobi pustil stroja, nato pa je na vabilo novih ((prijateljev« odšel na ogled mesta. Cez nekaj ur se je turist vrnil v sobo, toda zapazil je, da sta stroja izginila. ženska, ki mu je dala sobo v najem, je povedala, da je eden od njegovih ((prijateljev« malo prej vprašal za ključ, da bi odnesel stroja lastniku, ki da čaka v restavraciji. Na kvesturi je prizadeti turist na podlagi fotografij spoznal Jovanovič in Stamboliča. Predavanje o Hamburgu v Nemškem kut. inštitutu V glavni dvorani Nemškega kulturnega inštituta v Trstu je sinoči ravnatelj kulturnega inštituta v Hamburgu, prof. Livio Olivieri, predaval o temi «Hamburg — nemška vrata v svet«. Predavanja so se u-deležili številni predstavniki tukajšnjega javnega življenja, med njimi generalni vladni komisar dr. Cappelli-i, novi poveljnik pristanišča Savarese, glavni tajnik trgovinske zzbornice dr. Steinbach, nato zahodnonemški konzul Szalai, italijanski deleg..t v Frankfurtu Ackermann, in številne druge osebnosti. P -“davatelja je zbrani publiki predstavil ravnatelj tukajšnjega Nemškega kulturnega inštituta Gerhard Martens. Dr. Olivieri je s pomočjo številnih diapozitivov orisal vsestranski razvoj Hamburga, in sicer zlasti z zgodovinske plati, ter se pri tem zadrževal tudi ob gospodarskih, socialnih in političnih problemih mesta in njegovega pristanišča. Ljudska prosveta P.d_ nlvan Cankar« obvešča, da bo v ponedeljek, 16. t.m. ob 20.45 odbo-rova seja. Priporoča se točnost. Dr. G. GRUDEN ordinira od ponedeljka, 2. jan. 1967 od 14. do 15. ure v NOVI AMBULANTI NABREŽINA, 171 Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKB 13. januarja 1967 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 87-letna Maria Cuslna vd. Pietievich, 84-letna Anna Bernich vd. Giraldi, 75-letna Aliče Peruzzi vd. Lepori, 80-letna Eufemia Sinoslc vd. Bratovich, 90-letna Maria Kanturek vd. Renelii, 70-letna Marina Svipioni vd. Biancolin, 77-letna Isidora Slaba-nja vd. Timeus, 67-letnl Eusebio Pgl-larin, 64-letni Italo Leonardi, 68-letna Anna Bastianuto por. Lutitini, 93-let-na Ada Sellari vd. Fattori, 64-letni Giovanni Bonifacio, 53-letna Marcel-la Santi por. Zicari, 67-letna Luigia Hrovatin por, Ugrin, 35.1etni Cosimo Corelli, 86-letna Maria Hussu vd. Fer-rui, 75-letna Maria Brandolisio, 82-letna Giustina Mlsalich vd. Triller, 64-letni Luigi Blasco, 82-letni Giovanni Stossl, 91-letni Carmine Dl Pierro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Aila Basilica, Ul. S. Giulia 1: Bu. solini. Ul. P. Revoltella 41' INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlFAngelo d'oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Martino, Ul. Ginnastica 44. Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). SLUŽBA OBČINSKEGA ŽDKAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90 235 SLu VENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi k predstavam LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bodo v Mali dvorani Kulturnega doma v nedeljo, 15. t. m. popoldne. Predstr a ob 15.30 ■lan Grobovvski Volk in kozlički Prevod: Janko Kos; režija: Jože Pengov; Osnutki lutk: Slavko Hočevar; scena: Vlado Rijavec, glasba: Helen - Wilson-2eligowska - Franzi Ogrizek, plesi lutk: Jaka Hafner. Vstopnina: 300 lir. Predstava ob 17.30 Maria Glara Machado-Michel Simon Mali strah Bavbav Prevod in priredba teksta za lutke: Janko Kos; režija: Jože Pengov; osnutki za lutke in kostume: Slavko Hočevar; izvedba kostumov: Majda Pod-vršič in Magda Zajc; scena; Albin Rovelj; glasba: Borut Lesjak; tehnično vodstvo: Ciril Jagodic. Vstopnina: 300 lir. Za obe predstavi predprodaja vstopnic eno uro pred začetkom. Cenjene šolnike prosimo, da opozorijo otroke na to izredno gostovanje. PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN« IZ NABREŽINE priredi v nedeljo, 15. t. m. ob 17. uri v dvorani v Nabrežini Gregorčičev večer Na sporedu je govor in nastop zbora «Fantje izpod Grmade«. Vljudno vabljeni 1 Fredi di Giuseppe Novak t:::::::::::::::::::::::::!!::!:!::::::::::::::::::::!:::: TRGOVINA MANUFAKTUR IN RAZNEGA BLAGA — TKANINE — PLETENINE — NOGAVICE IN RAZNO PERILO TRST, Ul. Delle Torrl 3 ■ Vogal Ul. Imbriani Tel. 61022 Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottor ZUS' go« Metrocolor Iz romana Borb' Pasternaka. Geraldine Chaplin, * lec Guinness, Omar Sharif. Excelsior 16.00 «L’arcidtavodo» Viti0, rio Gassman, Claudine Auger. Fenice 15.30 «Papži, ma che cosa ha' fa-tto in guerra?« Tetimicolor. W mes Coburn, Glovanna Rali!, Se(' gio Fantom. Eden 15.30 «Questa ragazza č dl tul' ti« Technlcolor. Natalie Wood. Pfe' povedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Tre sul divan0* Tetimicolor, Jerry Levvis, Jan«b Leigh. Ritz (Ulica San Francesco 10) 15,30 ((Khartoum« Technicolor. x Charlton Heston. Laurence Oiiviet‘ Richard Johnson. Alabarda 15.30 «La battaglia di Al«e' ri» Nagrajen v Benetkah. PreP0 vedano mladini pod 14. letom. Fllodrammatico 16.30 «La notte 8e desiderio« Ingrid Thulin, Claudi*1* Auger. Prepovedano mladini P°J 18. letom. Drugi teden. Cristallo 15.30 «Quien sabe?« Tech11'' color Gian Maria Volonte. PreP0 vedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.00 «Agente segreto licenza di uccidere« Technicolo*-Sean Connery, Uršula Andress Aurora 16.00 «La battaglia dei giga11' ti«. Capitol 16.30 «Come rubare un mili0 ne di dollari... e vivere felir‘* Technicolor. Audrey Hepburn, P0 ter 0’Toole. Impero 16.30 «Un avventuriero a Ta’ hiti«. Moderno 16.30 «Un gangster venub da Brooklyn» Technicolor Litle ny in njegove najlepše pesmi. Vittorio Veneto 15.30 «La spia (M1 due volti« Metrocolor. Robert Vat>' gham, Senta Berger. Ideale 16.00 «GH eroi di Telemark' Technicolor. Ktrk Douglas, Richar11 Harris. Astorla (Ul. Zoruttl. filobus St. *’ 16,00 «Judith» Technicolor Sophb Loren, Peter Finch. Astra 16.30 «Adulterio allMtallana«. Abbazia 16.00 ((Arizona Colt« Technl' color. Giuliano Gemma, FernanJ0 Sancho, Corinne Manshand. Izleti SPDT, ob otvoritvi smučarskega t čaja za začetnike organizira 15. t.r smučarski izlet v Črni vrh. VpiS' vanje za Izlet In na tečaj v TržaS knjigarni. Odhod Jz začetka Ul. F. Severo « 7, uri, z Opčin Izpred Prosvetne! doma ob 7.20. K1JIO «1K1S» PROSEK predvaja danes, 14. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film po romanu Towna Tamerja La citta senza legge (MESTO BREZ ZAKONA) Igrajo: DANA ANDRES, TERRY MOORE ln PAT O’ BRIEN Ktmna imnTiiPiVtrk predvaja danes, 14. t. m. ob 18. uri film: Igrajo: ROBERT MITOHUM, URŠULA THIESS, GILBERT Ra LANI), ZACHARY SCOTT in drugi SEZNAM ZA SODNO LETO 1967 Sodne funkcije na področju tržaškega prizivnega sodišča Med nad sto lunkcijami ni v Trstu niti enega Slovenca, v Gorici pa samo eden kot suplent PRIZIVNO SODIŠČE V TRSTU odsek: predsednik sodišča odsev Gaeta«o Mal teše, predsednik , — dr. Carmelo Palermo, Airt o ' dr. Clro Sperandeo, dr. , is’ dr- Mario Carlglla, dr. laereUC0^° Zanetiti, dr. Glullano Ma-Driofa’ dr- Nlcold Nicolosl, sodni ~ dr. Mario Adelman, sod-a Pristav — dr. Sebastiano Cossu. (ji^azenski odsek: predsednik so-dr. Gaetano Maltese, prediv,01* odseka — dr. Carmelo Paler-‘to, predsednik sekcije — dr. Glno ranz, svetniki — dr. Bruno Cimelll, RieeYae,tano Uršo, dr. Giambattlsta Benncfai ^h’ ®tefano Rosano’ dr. odsek: predsednik sodišča sewl Gaetano Maltese, predsednik Dren dr. Carmelo Palermo, Fr»rSednik sekcije — dr. Glno den5’ sYetnBc1 — dr. Clro Speran-11 h-, A*do Salis, dr. Bruno Clnel-Mario Carlglla, dr. Ferrucdo OlXvXu dr. Gaetano Uršo, dr. Nirv? • tlsta Rlcclardl, dr. Nicolč Adelm ' 30,3111 pristav — dr. Mario niPdsek sodstva za delo: predsedujta — dr. Gaetano Mal telo žffdsednlk sekcije — dr. Carme-11» aIerm°’ svetniki — dr. Aldo Sadri Sr' Mario Carlglla, dr. Ferruc-dr w?nettl> dr. Glullano Malacrea, dr V- u16 Nicolosl, sodni pristav — * Sebastiano Cossu. Rovr,eisll0valni odsek: predsednik ekclje — dr. Carmelo Palermo, aiermo, svetniki — dr. Aldo Salis, »i'Pernicclo Zanetti, dr. Giambat-Rlcclardl, dr. Glullano Mala-®a: dr. Nicolč Nicolosl. te^»ek za mladoletne: predsednik — dr. Carmelo Palermo, £r®dsednlk sekcije — dr. Glno »3 svetniki — dr. Ferrucclo Za-NiX5.ii dr. Glullano Malacrea, dr Sok 0 Nicolosl, sodni pristav — dr J-pastlano Cossu, efektivni hono arril člani N.N., Elvira Pepeu Ti octo, nadomestna honorarna čla ~~ Prof. Giorglo Tampieri, prof * er Bastiani. sr^ekcija za kmetijske spore: pred sodišča — dr. Gaetano Mal se, predsednik sekcije — dr. Car Soi.0 Palermo, svetniki — dr. Aldo ails, dr. Ferrucclo Zanetti, dr J-oambattista Rlcciardi, dr. Giulia o:K Malacrea, sodni pristav — dr "Cbastia.no Cossu, efektivni izvede ni ai" dr. Luigt De Biasio, efektiv i elan — dr. Sergio Česalo, nado ‘ostna člana — dr. Orazio Raenco, drBGuldn Poggl. “orotno prizivno sodišče: efektiv-‘‘ Predsednik — dr. Gino Franz, ‘adomestni predsednik — dr. Car-‘neio Palermo, efektivni svetnik — ,,V Glulia.no Malacrea, nadomestni 8vetnlk — dr. Mario Carlglla. fGdsek za brezplačno obrambo: n„^dsednik — dr. Carmelo Palermo, Frk^rnestni predsednik — dr. Glno Ptif ’ ef®ktlvni poročevalec — dr. ietro Marši, nadomestni poročevalk,'- dr. Alberto Mayer, efektivni — °dv. Benno Benussi, nado-‘estnl član — odv. Paolo ScrosoppJ. tribunal v gorici Enotni odsek: predsednik tribu-dr. Carlo Storto, sodniki — Raoul Cenisi, dr. Michele Arcu-c!°'dr. Raffaele Mancuso, dr. Rlc-relia^ Idorra' dr. Giovanni Mazza- *,,9d**k za delovne spore: predsed-tribunala — dr. Carlo Storto, panika — dr. Michele Arculeo in ' Raffaele Mancuso. .Kmetijska sekcija: predsednik i. “Unala — dr. Carlo Storto, sodni-le iuT dr- Raoul Arculeo, dr. Raffae-B Mancuso, efektivna Izvedenca — Remiglo Bregant, geom. n» . 1 Antonio Colautti, nadomest- ni,'2vecIenca — Francesco Feruglio, Uol(1° Dobbianti. * r*iskovalni sodnik za kazenske je0JV-=: sodnik — dr. Michele Arcu- j-Kodnik za nadzorstvo: sodnik dr. mehele Arculeo. B^misila za brezplačno obrambo: c*vilnt odsek: predsednik tri-b'ki a ~ dr. Luigl Gianuzzl, sod-SehoT, dr Giuseppe Raimondi. dr. tla atlan° Cossu (pristav), dr. Leo-dr cmbt'osi, dr. Silvano Lugnani, 8t'n efano Petrls, dr. Boris Batte- drUlpBl clvi,nl odsek: predsednikih 'p„ rance3co Fazio, sodniki — dr. (Of?0 Burattlnl, dr. Mario Adelman * ‘stav>, dr. Domenlco Maltese, »Ital0 višali, N.N. " Vt M civilni odsek: predsednik kN N„ sodniki — N.N., N.N. bun iIenslti odsek: predsednik tri sednii ~ dr. Luigl Gianuzzl, pred sS odseka — dr. Egone Corsi Van« i-1 ~ dr. Mario Edel. dr. Sil bu„° .Lugnani, dr. Francesco Liga g. ' dr. Ettore Del Conte, dr. Boris m y|f3tln' dr. Basilioo Pispisa, sod Slušatelj dr. Raffaele Estl. Je x5;?ni odsek: predsednik šekel dr. Pietro Rossi, sodniki — dr tbafXe Del Conte, dr. Vlncenzo D’A q°. dr. Edoardo Cola, N.N. ruk za delovne spore: predsed SooJn eka ~ dr. Francesco Fazio rio a h dr Dles° Burattlnl, dr. Ma c« Adelman (pristav), dr. Domeni razprave: preiskovalni svetnik —, N.N., sodniki — dr. Sergio Serbo, dr. Edoardo Cola, dr. Basillo Pispisa. Sodnik za nadzorstvo: sodnik — dr. Sergio Serbo. Komisija za brezplačno obrambo: predsednik — dr. Egone Corsi, nadomestni predsednik — dr. Mario Edel, efektivni poročevalec — dr. Alessandro Brenči, nadomestni poročevalec dr. Giamni Rosario, efektivni član — dr. Guldo Tlberini, nadomestna člana — odv. Giorglo Lantschner, odv. Lino Sardos. PRIZIVNO SODIŠČE V TRSTU Enotna pretnra v Trstu Prvi civilni odsek: prizivni sodnik s funkcijo glavnega pretorja — dr. Francesco Locuoco, pretor — dr. Mauro Losapio, honorarna namestnika pretorja — odv. Claudio Sln-ceri, odv. Remo Cuccagna. Drugi civilni odsek; avditor vice-pretor — dr. Giancarlo Scarpari, honorarna vicepretorja — odv. Remo Benussi, dr. Arturo Gargano. Tretji civilni odsek: pretor — dr. Giuseppe Moscato. honorarna vicepretorja — odv. Antonio Peinkho-fer. odv. Lucio Ghersl. Odsek za delovne spore: glavni pretor — dr. Francesco Locuoco, pretor — dr. Mauro Losapio. Prvi kazenski odsek: glavni pretor — dr. Francesco Locuoco, pretor — dr. Lino Guglielmuccl. Drugi kazenski odsek: N.N. Tretji kazenski odsek: N.N. Preiskovalni odsek: pretor — dr. Gian Paolo Florioll Banchieri. Zemljiško knjižni odsek: pretor — dr. Gaspare Salerno. Nadzorni odsek: glavni pretor — dr. Francesco Locuoco. * * • Iz gornjega seznama sodnih funkcij za leto 1967 na sodnem področju tržaškega prizivnega sodišča je razvidno, da ponovno ni v njem v Trstu nobenega slovenskega sodnika ali vsaj izvedenca in da je edini Slovenec v njem le odv. Avgust Sfiligoj iz Gorice, pa še ta samo kot nadomestni član komisije za brezplačno obrambo pri gori-škem tribunalu. Slovenske sodnike ali izvedence niso upoštevali niti pri sestavljanju kmetijskih odsekov, odsekov za delovne spore in za mladoletnike. Enakopravnost državljanov slovenske narodnosti je na sodišču torej še vse prej kot spoštovana, v brk ustavi, mirovni pogodbi, londonskemu sporazumu in odstavku člena 2 Posebnega statuta, ki zagotavlja pravično zastopstvo Slovencev v upravnih organih. Hud padec Včeraj dopoldne so sprejeli na neurokirurški oddelek 27-letno Rozo Caharija por. Guštin iz Zgonika 24, ki se bo morala zdraviti dober teden. V bolnico so jo pripeljali z zasebnim avtomobilom. Povedala je, da se ji je spodrsnilo na mokrem podu v kuhinji v tovarni tobaka v Žavljah, kjer je zaposlena. Pri tem si je udarila v glavo in po bokih. LJFIPIFHMI= Ln^LOTRRM TRST V,a,p XX Settembre I« tf!|. 96016 NABREŽINA icenten SESUAN (center) //. 4 7 / / \ SRF.HR V7 OKRASNI RRF.hMh n Ljudska knjižnica v Gorici ima še premalo obiskovalcev Kaj in v katerih mesecih ljudje najrajši čitajo - Čitalnica je obiskovalcem brezplačno na razpolago vsak delavnik Letos poteka 22 let, odkar je bdla v Gorici po osvoboditvi ustanovljena Ljudska in študijska knjižnica, ki je imela svoj prvi sedež na Travniku. V poznejših letih je večkrat menjala svoj sedež in ko je bil za knjižničarja pokojni Andrej Paglavec iz Podgore, ki je bil tudi med prvimi slovenskimi svetovalci v goričkem občinskem svetu, Je delovala nekaj časa tudi v Draščkovi hiši na Komu. Končno se je preselila v sedanje prostore v Ul. Asco-11 št. 1, kjer že skoro 10 let deluje v hiši znanega goričkega jezikoslovca Žida Isaia Ascolija. Hiša je zaščiten spomenik in je na njej vzidana tudi spominska plošča v počastitev spomina tega gorlškega u-čenjaka. Tam jo je vrsto let upravljala prosvetna delavka Zora Mozetičeva. Ljudska knjižnica razpolaga s precejšnjo izbiro leposlovnih, mladinskih knjig za najmlajše. Med njimi so starejše, pa tudi novejše izdaje. Kar se teh slednjih tiče bi bilo priporočljivo, da bi knjižnici omogočili večjo vsakoletno nabavo novih knjig tako iz slovenskega slovstva, kakor tudi prevodov iz tujih književnosti, žal pa so sredstva za nakup zelo omejena; lani si )e knjižnica preskrbela kakih 115 novih knjig, od katerih jih je večino prejela od Državne založbe iz Ljubljane. Med novimi knjigami so znana domača in tuja dela, ki so izšla v zadnji dobi. Med njimi naj omenimo Vilharjevo: Dante; dalje; Boris Prikril: Neviden sovražnik na Atlantiku; Janez Vltkovič: Bela krajina — skozi viharje k svobodi Lesage: Zgodbe Gil Blasa; Marija Majerova: Afriški utrinki; Anton Zischka: Azijski divji zapad; Lev Borisovič: Skrivnostna celina; Ta- VELEBLAGOVNICA .— i W »mira v coin TRST - KORIH) ITALIA VSE DO KONCA JANUARJA (V, »jjrict-a v ;, ui. L Maltese, dr. ltalo Visalli. ,paniki delegati za^ »tečaje: biki sod Giuseppe Raimondi, dr *tin no Lugnani, dr. Boris Batti 5ečwunil1 za J?.n,k odseka SE3EM BELEGA Oprave modernega perila za spalnico, kopalnico, obednico, kuhinjo Prva velika prodaja v novem letu, sejem belega perila vam prikazuje najnovejše možnosti za boljši način življenja - Praznično, veselje vzbujajoče in privlačno perilo Coin ima zagotovljeno kakovost, kakršno more dati trgovski center na visoki ravni, kjer se nudijo posebni nakupi v najširši izbiri in ki mikajo vsakogar k zanesljivo ugodnemu nakupu zief Haroun: živi ognjeniki; Danilo Lokar: Hudomušni Eros; Juš Kozak: Balada o ulici; Mira Mihelič: April; Juš Kozak: Šempeter; Matevž Hace: Tihotapci; Ivo Andrič: Travniška kronika in Na Drini most; Anton Ingolič: črni labirinti; Filibert Benedetič: Razpoke, itd. Navedli smo samo nekaj naslovov, v knjižnici je pa še mnogo drugih del, ki so zanimiva za stare in mlade bralce. Kar se teh tiče naj omenimo, da je v zadnjih letih njihovo število nekoliko manjše v primeri s prvimi povojnimi leti. Lani je bilo izposojenih 975 knjig; od tega so si jih izposodili 332 dijaki, ki prejemajo knjige napo sodo brezplačno. Med člani , C. Spaak in Nino Manfredi; barvni kinemaskopski film. Ogenj ob železnici v Podgori Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri so poklicali goriške gasilce v Pod-goro, kjer se je na nasipu železnice pri podvozu Baruzzl vnela suhljad. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO. Korzo Italija št. 244, tel. 35-38. 2I'KNA CVETLIČARNA Jutri, 15. Januarja bo v Gorici odprta cvetličarna RENATO GG RIAN, Ul. Garibaldi št. 9, tel. 26-28. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna dr. Sergio Olivetti, Via Roma, tel. 72-393. Nancy Greene letos najboljša Včeraj je v Grindelwaldu zmagala v spustu in je prva na lestvici za svetovni pokal GRINDEL W ALD, 13. — Kanadska študentka Nancy Greene se je doslej izkazala kot letošnja najboljša smučarka. Na 29. mednarodnem tekmovanju v Grindelwaldu je zmagala tudi v spustu. Druga za njo je bila Francozinja Mir, ki si je | osvojila kombinacijo; to zaradi te-; ga, ker se je prvi dan Greene za-I radi nezgod v slalomu slabo plasi-I rala. Ker pa ima Kanadčanka v do-I brem še tri sijajne zmage v Ober-! staufnu, je na prvem mestu v kla-cifikaciji za svetovni pokal. Vseka-: kor pa Je tudi za Mir zmaga v | kombinaciji v Grindelwaldu njen j prvi velik mednarodni uspeh. ! Rezultati: i 1. Nancy Greene (Kan.) 2’05”32; ; 2. Mir (Fr.) 2’06”69; 3. Steuer (Fr.) S 2’07”48; 4. Memetz (It.) 2’07”49; 5. • Chaffee (ZDA) 2’07”53; 6. Marielle i Goitschel (Fr.) 2’08”29; 7. Wuilloud | (Sv.) 2’08”85; 8. Hecher (Av.) 2’ * 08”89; 9. Zimmermann (Av.) 2’09”17; ! 10. Farbinger (Z. Nem.) 2’09”53; 21. ! Marisella Chevallard (It.) 2’12”75; j 24. Lotte Nogler (It.) 2’13”61; 25. ' Glorianda Clpolla (It.) 2’13”64; 31. j Marisa Mion (It.) 2’14”63; 41. T»ao-i la Strauss (It.) 2’16”97. ■ 1 Kombinacija: 1. Isabelle Mir (Fr.) \ 19,70 točke; 2. Marielle Goitschel I ;(Fr.) 8,28; 3. Gina Hathom (VB) IV. občni zbor športnega krožka KRAS bo danes, 14. t. m. ob 20. uri v gostilni Guštin v ZGONIKU s temle dnevnim redom: Otvoritev Poročila Diskusija Razrešnica staremu odboru Volitve Razno 43,80; 4. TraudI Hecher (Av.) 55,77, 5. Susan Chaffee (ZDA) 56,41; 6. Glorianda Clpolla (It.) 63,89; 7. Penny Mc Coy (ZDA) 64,53 ; 8. Olga Ral (Av.) 73,86; 9. Edith Hilt-brand (Sv.) 88,92 ; 20. Marisa Mion (It.) 118,36; 27. Paola Strauss (It.) 159,35. SVETOVNI POKAL 1. Nancy Greene (Kan.) 100 točk; 2. Annie Famose (Fr.) 60; 3. Marielle Goitschel (Fr.) in Florence Steurer (Fr.) 40; 5. Fernande Bo-chatay (Sv.) 39; 6. Isabelle Mir (Fr.) 37; 10. Giustina Demetz (It.) 17 točk. Časnikarsko smučarsko prvenstvo Gorazd Vesel le 6 desetink sekunde za svetovnim prvakom TERMINILLO, 13. — Danes se je na Terminillu končalo časnikarsko smučarsko tekmovanj^. Tudi danes je močno pihal veter, čeprav je bilo lepo vreme, tako da so morali progo skrajšati. Svetovni prvak Ni-colello (La Stampa) si je osvojil prvo mesto nad juniorji profesioni. sti, medtem ko je samo 6 desetink sekunde za njim zaostal Gorazd Vesel, član uredništva Primorskega dnevnika iz Trsta. Tretji je bil Ga-vronski (RAI-TV Rim), medtem ko letos nima sreče Pigna (Tribuna il-lustrata). Profesionisti sen.: Verratti (Cor-riere della Sera), 2. Venturini. Pri publicistih sen. in pri ženskah sta zmagala Turchetto in Luciana Castellina. OAPETOWN, 13. — Bob Hewltt in Frew McMillan (Južna Afrika) sta v finalu teniškega turnirja za mednarodno prvenstvo zahodnih pokrajin premagala Piliča (Jug.) in Barnesa (Avstral.) z 9:7, 4:6, 6:3,8:6. ODBOJKA Borovke v Modeni pred težko nalogo Moška ekipa nastopi jutri dopoldne proti Codognatu v Mestrah Danes zvečer bodo Borova dekleta nastopila v Moden! proti ekipi, ki jim je bila nasprotnik prejšnjo soboto in ki so jo po ogorčeni borbi premagale. Govorimo namreč o Fari Modena, ki bo danes sprejela v goste plave. Takoj v začetku pa moramo pripomniti, da bo Bor presenetil Modenčanke s svojo postavo. Od deklet, ki so nastopile v soboto, bodo prisotne le tri igralke. Vse ostale pa bodo lepo ostale doma. Nekatere zaradi bolezni, druge pa zaradi neodgovornosti. Te zadnje imajo razne poškodbe na nogah zaradi nesreč, ki so jih utrpele na smučiščih. (MiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVI DAN MEDNARODNEGA SMUČARSKEGA TEDNA Norvežana Bekkemellen in Steineidet pred Fincem, Čehom in Italijanom Med juniorji je zmagal Ceh Mihalko, na 16. mestu pa je Jugoslovan Kalan CASTELROTTO (Bočen), 13. — S tekom na 12 km za seniorje in 9 km za j unlorje se Je danes pričel mednarodni teden smučarskih tekov. Pri razmeroma blagi temperaturi — v primerjavi z mrazom prejšnjih dni — je startalo 137 tekmovalcev. Po skoraj zamrznjeni progi so tekmovalci dokaj hitro smučali. Norvežan Bekkemellen, 22-letnl gozdar, je startal s številko 36. Na cilj Je prišel tri sekunde prej kot Steineidet, norveški prvak na 15 km, ter Finec Iiimatainen, večkratni juniorskl prvak svoje dežele. Da bodo zmagali Nordijci, se je vedelo; ; L «1 V \ i. i 1 J mini umi m iiiiiiiniiMHiimmlMliiMiiilimiilliiliimillnimilliiniliiiiliillllllimiiiiniiliHilliillHiiiiliMiiminiiiiliiimHiiiiiimiiimiiiiiiiiiMiM milil IIIIIIIMIMIIII I presenečenje pa je pripravil Ceh Stefl, ki je zasedel 4. mesto pred Italijani Deflorianom, Nonesom in Stufferjem. Cehi pa so lahko veseli, saj so pri juniorjih z Mihal-kom osvojili celo prvo mesto. Slovenec Kalan je na 16. mestu. Rezultati v teku na 12 km: 1. Rei. dar Bekkemellem (Norv.) 33’05”3/10; 2. Erling Steineidet (Norv.) 33’ 08’3; 3. Manne Liimatainen (Fin.) 33’12”1; 4. Skarl Stefl (CSSR) 33’22” 5. Giulio Deflorian (It.) 33’26”; 6. Franco Nenes (It.) 33’35,’; 7. Li-vio Stuffer (It.) 33’36”; 8. Odd Mar-tinsen (Norv.) 33’38”5; 9. Per-Erik Eriksson (Šved.) 33’39”8; 10. Ra- NOGOMET E Jutri na naših igriščih it , = Nedeljsko kolo III. amaterske li-, 'ge se nam predstavlja kot precej ! [zanimivo, predvsem v skupini «L», j. -kjer bo «olou» tekma dneva Tecno-t, ferramenta-Vesna. Vesno vsi dobro j poznamo, medtem ko o Tecnoferra-; menti lahko rečemo, da je to enaj-: sterlca, ki je premagala Primorje. i V lestvici je sedaj tretja ter ima \ 10 točk, to je tri točke manj od Vesne. Zato bo morala kriška [enajsterica dobro paziti na nevar-t inega 'nasprotnika, ki že 6 nedelj ; zaporedoma ni paznal poraza. Ves-| na bi morala v nedeljo Igrati v poti polni postavi, glavno besedo bosta : imela še enkrat režiserja Mlchellni • in De Michele. V napadu pa bo R. r Košuta skušal predreti gosto obram-k Jbo Tecnoferramente. Bo Vesni uspe-r: *lo priti do obeh točk? Vse je odvls-ts jno, kako bo zaigrala; vsekakor pa E1 b; neodločen izid morda zadovoljil i lobe enajsterici. E ' Druga zanimiva tekma dneva bo r med slovenskima enajstericama Pri-1 moreč in Primorje, to se pravi j {med novincem in veteranom. Enaj-ai ^sterlca Primorca do sedaj ni imela t preveč sreče, v lestvici je še vedno c zadnja, igralci so moralno potrti, a prepričani smo, da bodo v nede-1 >ljo napeli vse sile ter skušali od- vala, ker absolutno potrebuje obe točki, če hoče ostati na vrhu lestvice. Zato se nam obeta, to srečanje, da bo nad vse zanimivo z ago-nističnega vidika. Kdo bo zmagal? Po našem mišljenju je nedvomno Primorje favorit, a Primorec se gotovo ne bo ustrašil tega favorita ter bo predvsem za prestiž skušal prekrižati pot Primorju. Ostale tekme te skupine: COOP-G. Vlani, Aurisina - Roianese, Gret-ta - Lib. Barcolana. V skupini «M» bo po nedeljskem prisiljenem počitku podlonjerska enajsterica Uniona gost Flaminia. Do sedaj Union ni prišel do zmage, v lestvici ima le dve točki, ki so jih zaslužili z dvema neodločenima Izldima. Bo v nedeljo uspelo Gombaču in drugim osvojiti prvo zmago? To je vprašanje, ki si ga postavljajo podlonjerskl navijači. Flaminio nam v nedeljo proti Brežanom ni -pokazal mnogo, zato smo prepričani, da bo Union gotovo vsaj eno točko prinesel domov. Ostale tekme; Muggesana B - Vlr-tus, Esperia - Rosandra, Don Bo-sco - S. Sergio, Campanelle - S. Anna. Brežani pa bodo v nedeljo imeli dan počitka, vendar pa ne bodo počivali. V goste so povabili sežanski Tabor in upajo, da se bo na igrišču v Boljuncu zbralo mnogo občinstva na tej tekmi. B. R. Tekme v nedeljo III. KATEGORIJA V nedeljo, 15. t. m. Na stadionu «Prvi maj» ob 10,30 Tecnoferramenta • Vesna Verjetna postava Vesne: Gardini, Sulčič D., Picchieri, Finotto, Osval-do, Sulčič S., Rener, Košuta Z., Mi-chelini, Košuta R., De Michele. Na stadionu «Prvi maj» ob 14,30 Primorec . Primorje Na igrišču v Borgo S. Sergio ob 10.30 Flaminio - Union Na igrišču v Borgo S. Sergio ob 14.30 Esperia - Rosandra JUNIORJI V Boljuncu ob 11. uri Breg - Union Postava Brega: Ota; Maar, Hrvatič; Slavec, Mikuš, Opara; Samec, Cuk, Sbadin, Petaros, Bandi. NARAŠČAJNIKI V Boljuncu ob 9. uri Breg . Fortitudo Postava Brega: Žerjal; Kuret, Berdon; Lovriha, aBndi, Kocjančič; Veljak, Sirk, Mokor, Zahar, Krmec. gnar Persson (Šved.) 33’48”4; 11. Aldo Stella (It.) 33’50”8; 12. Wal-ter Demel (Zah. Nem.) 33’54”7; 13. Angelo Genuin (It.) 34’01”3; 14. Pal. miro Serafin (It.) 34'01”8; 15. Pen-tli Hjavaerinen (Fin.) 34’02”2; 16. Gianfranco Stella; 17. Mario Ba-cher; 18. Franco Manfroi; 19. Cor-rado Varesco; 20. Remo Gabrielli; 22. Martti Maatta (Fin.); 23. Raimo Hamalainen (Fin.); 24. Philippe Beradel (Fr.); 26. Perina Vaclav (CSSR); 27. Jeanne Steffanson (Šved.); 28. Karl Buhi (Nem.); 32. Foušek Vit (CSSR); 33. Jean Jobez (Fr.); 41. Roger Pirš (Fr.); 44. Har-lheinz Scherzinger (Nem.); 47. Yves Mandrillon (Fr.); 48. Herbert Stein. beiser (Nem.); 50. Heinrich Wall-ner (Av.); 54. Mlinar Janez (Jug.). Juniorji (9,500 km): 1. Jan Mi- chdlKci (CSSR) 29’32”8; 2. Renato Chiocchetti (It.) 29’46”5; 3. Felice Darioli (It.) 29’50”6; 4. Elvino Eic-colin (It.) 30’15”6; 5. Pier France-sco Schierau (It.) 30’30”5; 6. Ugo Kostner (It.) 30’30”9; 7. Louis Jag-gi (Šv.) 30’34”4; 8. Adolf Pfaff (Z. N.) 31’07”5; 9. Hans Klump (Z.N.) 31T3”1; 10. Mario Rossi (It.) 31’ 22”5; 16. Filip Kalan (Jug.) 32’01’6; 18. element Haettich (Z.N.) 32’30”6; 19. Herbert Hoffameier (Z.N.) 32’ 31”09. Grišin na 500 m še vedno nepremagljiv MADONNA Dl CAMPIGLIO, 13. — V tekmovanju za Nicolodijev po. kal v hitrostnem drsanju je bila prva na vrsti tekma na 500 m. Zrna. go si je osvojil sovjetski tekmova lec Grišin ter tako ponovil lanski uspeh. Na 5000 m je bila ostra borba med tekmovalcema, ki sta istočasno prispela na cilj; to sta bila Ma-džar Ivankal in Holandec Bols. 500 m: 1. Grišin (SZ) 40”, 2. Holf (Z.N.) 40”3, 3. Keller (Z.N.) 40”4, 4. Freese (Z.N.) 40”7, 5. Samoilov (SZ) 40”7, 6. Podkovyrov (SZ) 41”3, 500 m: 1. Izvankai (Madž.) 7’50”, Bols (Hol.) 7’50” ex aequo, 3. De Riva (It.) 7’52”1, 4. Zimmermann (Z. N.) 7’52”4, 5. Tewinkel (Hol.) 7’52”9; 6. Podkovyrov (SZ) 7’56”1, Postava, ki bo danes nastopila proti Fari Modena in jutri zjutraj proti Cabassl prav tako iz Modene, ni niti senca prve ekipe. To seveda, če nekatere igralke medtem ne okrevajo in tako pripomorejo v tej zelo težki uri prve ženske ekipe, če se to ne bi dogodilo, bi morale mlade in še ne dovolj pripravljene sile prvič nastopiti v tako močni konkurenci. Zato nam niti na misel ne pade, da bi mislili na zmago. Obe nasprotni ekipi sta zelo močni in ne bosta dovolili Boru, da bi se v Modeni uveljavil. Moška ekipa bo v nedeljo zjutraj nastopila v Mestrah, kjer se bodo spoprijeli s tamkajšnjimi gasilci «Codognato». Ta ekipa je trenutno na zadnjem mestu v lestvici in je v prvi tekmi, odigrani v Trstu, doživela pekoč poraz. Sedaj pa so vidni znaki prebujenja in borovci se bodo morali krepko potruditi, če bodo hoteli zmagati In se tako nekoliko višje- povzpeti v lestvici. Tudi pri fantih bodo nekateri igralci odsotni. Na srečo pa bo titulama še-sterka stopila na igrišče popolna in tako upamo na uspešen nastop. Razpored: ženske: Fari Modena — Bor, danes ob 21.15 v telovadnici zavoda Barozzl. Cabassi — Bor, jutri ob 10.30 v telovadnici zavoda Barozzi. Moški: Codognato — Bor, jutri v telovadnici CONI ob 10.30. t. v. KOŠARKA POKAL PRVAKOV Ljubljanska Olimpija daleč od najboljše form« Eiselt najboljši v tekmi z ViUeurbanne, Daneu povprečen, ostali pod standardom Med vsemi «ameriškimi» reprezentanti (Bassin, Logar, žorga) in asi (Danev) je videti, da je še najbolj pozitiven igralec ljubljanske Olimpije Eiselt. Ta košarkar, ki je že 59-krat nastopil tudi v državni reprezentanci, ne uživa preveč odobravanja med ljubljanskimi košarkarskimi navijači. Zakaj? Zaradi značaja. Eiselt Je namreč na igrišču neverjetno miren, skoro indiferenten. In to ne prija Ljubljančanom, ki se raje segrevajo za «ner-voznega« Daneua, -ki vedno pusti dušo na igrišču, za fantastičnega Bassina, za resnega Logarja. Toda Eiselt je nedvomno eden izmed naj-rentabi-lnejšlh v ljubljanski peterki in to je dokazal tudi v zadnji tekmi za evropski pokal s francoskim prvakom ViUeurbanne. Ljubljančani so v tem srečanju razočarali. Bassin je daleč od najboljše forme. «Taubi» nedvomno nosi -posledice neprestanih obveznosti, ki jih je imel v tem zadnjem času. Predvsem turneja z jugoslovansko reprezentanco v ZDA, kjer pa je -bil Bassin najblojši v svojih vrstah, ga je vidno izčrpala. Nato ga je priprava za evropski pokal dokončno strla. Za žorgo velja isto. Logar pa je zaradi svoje solidne postave obdržal skoro zadovoljivo formo, vsekakor ne najboljšo. Naj -pripomnimo še, da Daneu ni zdravstveno ravno najboljše razpoložen, in si tako lahko ustvarimo sliko Olimpije, ki mora zastopati jugoslovanske barve na evropskem turnirju. Bolje od vsakega komentarja pa nam dokazuje slabo formo ljubljanske peterke nekaj statističnih podatkov, ki smo jih nabrali v tekmi z ViUeurbanne. BASSIN: 7 metov iz razdalje — 2 koša (25 odst.), 2 koša v prodoru; od 4 osebnih metov niti enega zadetka; 5 osebnih napak — 2 v napadu; 2 ukradeni žogi (Bassin jih standardno ukrade 15); skupaj 8 točk. _________________DANEU: 12 metov iz razdalje — iiiiiiiiiiiimiiimiitiiiimiiiiiinaiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiiiiiii blem igrati. Vsekakor vidim p«8' ti dve moštvi kot favorita za vstot v polfinale. Olimpija torej nima možnosti? Mislim, da ne. Že v začetku tul nirja sem povedal svojim igrale«1" resnične možnosti, ki jih imam11 Naše možnosti niso take, da bi la*1 ko upali na tako visok rezult®; Vsaj ne s tako igro, kot smo i" do sedaj prikazali. Kristančičeve besede so nekolik" preveč pesimistične, vsekakor s' ljubljanski trener ne spušča v tv« gane in polemične izjave in raj" presoja stvar, kot je v resnici, Žid" bolj objektivno. In le s takim ra" nanjem se lahko upa v dobre r« zultate, in Olimpija je do sef rovce je to srečanje tem važnejš« kajti prav s to tržiško peterko 5' bodo morali po vsej verjetno**11 boriti za osvojitev drugega mesena končni lestvici. Borovci pa so v tem tednu malo trenirali, kajti polovica e"! pe je zbolela. Med njimi je bil tu