16. številka. .Edlnoat" z aja »škrat ia ruun a^ieh is ru;o«kov. >o 4. uri zvp.-ei. V&ro^aina inaiit : ca leto........34 kina ta pol leta.........i 2 _ i* 5etit leta................fl _ -a aieaec................S kroni *ro>*niMo e piaČ*va;i 'ta ..a- s4 hffii jirii rfo i..r .Cniiii' t gortvi ne i.ra. ___ P iooakarnah v Trstu se prodaiitjo pesa a rne številke po r, stotin k o ovf:.i; Uv a Trsta p* po 8 -ictint (i a*Č.) Telefon «tv. *70. Trst, v torek 21. januvarija 1902 Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ečaj XXVII Oblast »• računajo po vratab ▼ petitu. Za večkratno naroČilo a primernim popustom Poslans, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi Itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ae po*iljaio uredništvu Nefraakuvani dopisi ie ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. T edinosti Je ■»•, il. Itatiolt. ilajttelj in odgovorni urednik Fran Osdnit Lastnik konaorcij lista Sdiooit" Natisnila tiskarna konsorcija liata „Edinost" v Trstu Napitnica oofa Goessa nemškemu mi Dem tspferen Kiimpfer t"iir die Khre Deutachlands. Kaj bo sklepi človeka ?! Nič, pene. Danes smo jih storili, jutri moramo izvajati — druge sklepe. Določili smo, da se ne homo bavili z obiskom mladega nemškega princa Adal-l>erta. Danes j»a se moramo celo na tem mestu baviti s tem obiskom. Ali bolje rečeno: z govorom c. kr. namestnika grofa Goessa, kateremu govoru je bil obisk nemškega princa v povod. Kdo bi bil pričakoval takovega važnega, da, senzačnega pojava od strani visokega e. kr. funkeijonarja povodom obiska ptujega princa, ki je še le v nežni mladosti in ki se še le bliža pragu med detinsko in mladeniško dobo ! Saj ravno to je, kar nas je osupnilo, fakt, da se je celo taka prilika porabila za oficijelne enuncijacije, ki morajo vznemiriti vseli v tej državi, ki še ne mislijo kapitulirati pred vsenemsko idejo. V meritorno analiziranje zdravijce c. k. namestnika grofa velikih nalogah« nemške mornarice; ta zistem govori sicer se o avstrijskem emporiju, ali v njem naj bo dr&gocen del: nemška kolonija v begatem razevitu. Sapienti sar. V* analiziranje se nočemo spuščati danes. Za razsodnega človeka je to dovolj, da se mu po tej politični enun-cijaciji odpira v z n emirjajoča perspektiva v bodočnost. J >a je Sehonertr govoril zdravijco, tudi bi je ne bil koncepiral mnogo drugače. Na človeka napravlja ta u ti s, kakor da smo v Avstriji sploh že pozabili čutiti se suvereno državo in kakor da se že, če tudi ne formalno, pač pa v praktičnem ]»olitičnem nastopanju — čutimo vazale Be-rolina. Saj je tudi vsaki hip visokih odličnih avstrijskih gostov gori v Berolinu, ali takih zdravije ne govore tam gori niti ob najbolj penečem šampanjcu ! Trditev grofa Bfilowa v državnem zboru nemškem, da namreč trozveza ne veže Avstrije in da jej ne nalaga nikakih obveznesti, pač ni mogla biti ovržena bolj temeljito, nego se je zgodilo to po najnoveji entincijaeiji avstrijskega zistema na usta njeg. ekscelence grofa Gočssa. Jasno je torej, da k tolikim drugim, neštetim, so avstrijski Slovani dobili zopet pre- resen memento, naj devljejo na stran malo, ko je v ieri vel'ko! Dobili so vnovič opomin, kam jadramo z dosedanjim zisteinom! Slepoto morajo biti udarjeni, ljudje so torej to, ki zaslužujejo pogubo, ako se se ne vzdra-mijo na l>oj proti zistemu, ki potišče monarhijo tako tesno ob plameo, da bodo nje ne-nemški narodi, ako ne bodo hitro hitro mislili na rešitev — borni pogorelci ! G. ininisterski predsednik Korber je nedavno temu, v jedaeui svojih govorov, p ilnih arabesk In frazeologiških dekoracij, v parlamentu avstrijskem uljudno povabil gospodo poslance, n-ij izvolijo pogledati v propad, ob kattrem stojč. In uverjen je bil, da se morajo zgroziti ob tem pogledu ! Za avstrijske 1 -Slovane pa bi bilo še veliko potrebneje, da pogledajo v propad, ob katerem stoje in na katerega jim je pokazal avstrijski zistem na usta ekscelenca grofa Goč«a v Trstu. Pogledajo naj, zgroze naj se, in gledajo naj, da — se rešijo ! Sicer bi bilo morda tudi avstrijski vladi v dolžnost, da malce pogleda v ta propad ; morda bi se zgrozila tudi ona, ako jej je pogled še jasen..... Javno zborovanje političnega društva „Edinost" na Opčinah dne 1 9. januvarja 1 902. (Zvršetek.) Izvajanja g. Ivana O ori u pa. Za govorom g. dr. Rvbara, kateremu je sledilo živahno odobravanje, se je oglasil mestni svetovalec in poslanec g. I v a n Gorili p, ki je pred vsem govoril o šolah. Rekel je, kako se je že pred 3 leti govorilo o novi šoli na Gropadi kakor o gotovi stvari ; sprejelo se je v to svrho 14.000 kron v proračun in mislili smo, da bo šola kmalu ustanovljena. Govornik je bil v tej stvari večkrat privatno pri županu, ki mu je tudi dajal upanja, da se delo izvrši. Toda odločno proti tej šoli je bil dr. Luzzatto, in kar je rekel on, to so rekli tudi drugi, da-si so prepričani, da je šola potrebna. Govornik pa še vedno upa, da ne Ih> dolgo, ko bodo morali to šolo vendar napraviti. Med temi, ki so proti tej šoli, je tudi neki z lravnik, ki se briga pač dosti za razmere mesta, a toliko manj za okolico. Bog ve, kako opravičuje ta mož, da morajo otroci hoditi ure in ure daleč v šolo, v burji in zimi ? ! On bi pač moral vedeti, da iz tega nastajajo lahko bolezni in da to ni zdravo ! Na Opčinah pač morajo napraviti novo šolo ; sedanja je stara baraka z nizkimi prostori, ki so pa poleg tega tudi pretesni, tako, da so morali sedaj najeti še drugo poslopje. Prisdjeni bodo torej napraviti to šolo v kratkem. Zdaj so se izgovarjali, da še ni določen kraj, kjer bi jo zidali. Toliko pa se je vendar sprejelo zadnjič v mestnem svetu, da se naroČi stavbinskemu uradu, da napravi potrebne načrte. Govornik upa torej, da prihodnje leto pričn<5 zidati. Kar se pa tiče Gropajske šole, moralo bi namestništvo enkrat energično poseči vmes in naložiti magistratu, da jo mora napraviti !! nogo se je govorilo o njih javno in zasebno, čakalo Be je nanje leta in leta, sedaj pa so jih vendar-le napravili. Toda, glejte zlomka ! Sedaj imajo Trebenjci že več mesecev svoje toliko zaželjene svetilnice, a sedaj magistrat ne da petroleja in ne posije nikogar, ki bi jih prižigal. To je že uprav smešno ! Govornik je obljubil, da pojde v tej stvari na magistrat ter da poskusi, da morda vendar pošljejo človeka, ki bo lepe svetilnice tudi polnil s petrolejem ler jih zažigal. Govornik je zaključil svoja izvajanja z besedami : Kdor ne živi tukaj, bi ne verjel, kako magistrat postopa z zgornjo okolico. Za ! mesto se gospoda še brigajo kolikor toliko, za okolico, zlasti za gornjo, pa se ne brigajo nič. Poslušalci bo tem besedam burno pritrjevali. Se enkrat: Kako se godi »zvestim: J G. dr. R v bar hoče še nekaj dodati svojemu prejšnjemu govoru. — V prejšnjih letih so mestna gospoda okoličanom vedno govorili : Bodite z nami, in vdobite vse ! Toda vi ste nam nasprotni, in za svoje nasprotnike ne dajamo ničesar. Sedaj so vsaj toliko pametni, da ce govorijo več tako, ker j so sprevideli, da jim noben otrok vec ne verjame, ker vsakdo ve, da so vse njihove j lepe besede le hinavstvo, kar se je pokazalo jasno dovolj v zadnjih letih. V okolici je bilo vasi, v katere se Slovenci niti prikazati niso smeli, vasi, ki so dosledno volile laške zastopnike, in ravno za tiste niso gospoda prav nič storili. Ravno slučaj s svetiljkami v Trebčah nam dokazuje to. Te svetiljke so imeli Trebenjci dobiti v nekako plačilo, ker so enkrat neko laško društvo prav lepo vsprejeli. Nav-ztč je bil tudi dr. Cambon in on je dejal, da se jim že iz hvaležnosti, ker so jih tako lepo sprejeli, morajo dati svetiljke, katere si vaščani želijo že toliko let. In mestni svet je res sklenil, da se Trebčam dajo te svetiljke. Toda minolo je zopet več let; a da-si so Trebenjci še vedno na glasu kakor zelo-moči, da pridejo do uresničenja svojih zahtev.) Poglejte na Katinaro; tam imajo pokopališče, ki se nahaja v takem stanju, da je že pravi škandal. Nobena podrtina nima tako slabih zidov, kakor katinarsko pokopališče. Mi trobimo in trobimo že leta in leta, sam stavbinski urad je priznal, da je to pokopa lišče zares škandalozno, a vendar je puščajo takšno, kakoršno je. Tu se zopet vidi, da za tiste ljudi, ki so jim najbolj zvesti, gospoda najmanje store! Skedenjei so mislili, da so Bog ve kaj storili, ko so si izvolili Banellija. A baš Banelli je tisti poslane«, ki v mestnem svetu še nikdar ni odprl svojih ust. Ko smo razpravljali o proračunu, je bil samo enkrat v seji. Edino, kar je storil za Skedenj, je to, da je pripravil Skedenjcem okrajnega zdravnika. Kdor čita časnike, pa ve, kaj se je o tem zdravniku pisalo baš zadnje dni. On prihaja za par ur v Skedenj, da se malo pozabava, ljudje pa lahko umirajo o tem. Jaz sem radoveden, če bo Banelli v prihodnji seji interpeliral župana, kako so mogoči taki slučaji, kakor zadnji s tistim otrokom, katerega je dr. I^avrinsich I pustil umreti brez pomoči. Ko se je v zadnji seji lanskega leta govorilo o okrajnih zdravnikih, je eden izmed najhujših Italijanov rekel, da nekateri okrajni zdravniki zanemarjajo svoje dolžnosti, tako, da ljudstvo vsled tega trpi ter jim je toplo priporočal, da vršijo Bvojo dolžnost. Meni je bilo znanih več slučajev, ko so nekateri okrajni zdravniki res zanemarjali svojo dolžnost in rekel sem, da podpiram predlog italijanskega kolege. Gospod župan je obljubil, da priporoči okrajnim zdravnikom, kar treba. In 14 dni pozneje se je zgodilo, tla je umrl v Skednju otrok, ker ni hotel priti k njemu zdravnik. Skedenjei bo sedaj na slabšem nego so bili preje, ko niso imeli zdravnika ; ako ne bi imeli tam zdravnika, bi bili pritekli v mesto in ga dobili. Ne obupajmo! Toda vkljub vsem tem razmeram še ne omemo obupati. Ravno v zadnjem času je videti, da so se začele razmere obračati na bolje. Preje, kedar se je kak okoličanski poslanec oglasil, je galerija razsajala, da je bilo strah, a tudi italijanski poslanci sami so kazali, da jim ni všeč, če mi govorimo. Sedaj nas puščajo na miru, nas poslušajo, da, v zadnjih sejah, odkar je odstopil dr. Venezian, seje celo zgodilo, da so sprejeli kakov naš predlog. Tako so dovolili vodnjak pri sv. Ivanu, razsvetljavo v Barkovljah in obljubili nekaj storiti tudi za druge okraje ; in, kakor čujemo, so bile že razae komisije na licu mesta, da se prepričajo o raznih potrebah okolice. Zakaj so Italijani spremenili postopanje i Vse to se godi, ne morda zato, ker so postali bolj pravični, ampak vzroka je iskati vse kje drugod. Dosedaj so ti ljudje gospodarili z občinskim denarjem, kakor da bi to bil pesek brez vsake vrednosti. Za največe neumnosti so trosili tisočake meni nič tebi nič, a niso se brigali za popolnilo. Najeli so veliko posojilo. A to bo treba plačati! Lani so povišali doklade, letos zopet stana-rinske krajcarje, tudi doklado na grozdje bo povišali in vi boste videli, da se ne motim, če prorokujem, da v kratkem, v par mesecih, ko bo se razpravljalo o končnem računu za leto 1000, zopet izkažejo deficit, katerega bodo morali pokriti in v to svrho dekretirati nove davke. Morda bodo se z »pet branili, da bi pokrili primanjkljaj, kakor o zadnjem proračunu; a utegne se jim zgoditi zopet, da bo vladni zastopnik zahteval, da se deficit mora pokriti. Takrat so se gospodje hoteli delati lepe ter so rekli: Mi ne smemo prebivalstvu nalagati toliko bremena. Tudi če je nekaj deficita, to nič ne škodi; to se že pokrije. A to je bila le hinavščina z njihove strani, ker so vedeli, da bodo o proračunu za leto 1900. in 1901. morali izkazati nov deficit, katerega l>o treba zopet pokriti z novimi dokladami. Te pa bodo morali plačati ravno tisti, ki najmanje premorejo, t. j. najrevnejši sloji. Seveda, to ni prijetno za nikogar; oni so parni sprevideli, da na tak način ne morejo iii naprej in sedaj hi hoteli, da jih mi ne bi napadali, ker vedo, da so se danes tudi v mestu že začele odpirati ljudem oči; ljudje so se prepričali, da mi slovenski poslanci nismo nasprotniki Italijanom, ampak samo gospo le na magistrata. In ker nočejo, da bi mi še nadalje ne odpirali ljudem oči, s:> nam sedaj \ rtrii nekaj drobtinic. No, mi vspričo teh malenkosti ne pozabimo, da bodo za slabo gospodarstvo mestne gospode končno vendar le trpeli davkoplačevalci in sicer največ tisti, Katere najbolj boli, to je : reveži. Bogatašem se ne poznajo toliko nove doklade. reveža pa boli vsaka stotinka, ki jo mora izdati. l>a pa ti gospodje ne bodo mogli še naprej gospodariti, kakor so dosedaj, v to je potrebno, da ostanejo davkoplačevalci njožje, ki ee ne bodo prodajali za drobtinice ali solutno noče, da bi g. \Volf hkratu žnjma prišel do tistega »velecilja« ? ! No, na eno stran smejo biti potolaženi vsenemški volilci v Aschu : vsenemški 1'uror bo vsakako vodil Schonererja in NVolfa. Iz poslanske zbornice ogerake Pristaš skrajne levice, j>osl. Ratkav, je v razpravi o kontingentu novincev v včerajšnji seji poslanske zbornice zahteval, naj minister za deželno branbo, baron Fejčrvarv, predloži zakonski načrt za ustanovitev samostojne ogerske vojske, kateremu predlogu je levica burno ploskala. I'osi. Pichler se je izjavil proti predlogi o kontingentu novincev ter je zahteval spremembo častniškega častnega sveta in vojaškega kazensko pravnega reda: tudi on je zanikal potrebo skupne vojske in je trdil, da ista služi samo za varnost dinastije, na kar mu je minister Fejervarv odgovarjal, da dinastija ne potrebuje varstva vojske, ker četami deloma na vozu, deloma pa so ga nosili. Pred takim sovražni ko m-j u na kom mora tudi sovražnik v spoštovanju snemati klobuk; in le barbar, resničen barbar more junaka, ki se je odprto, pošteno boril za svojega naroda svobodo, tirati na morišče kakor — izdaj ico. Angležki listi zopet tolažijo svoje čitatelje z vestmi, da so Buri močno demoralizirani ter da je pričakovati, da se v kratkem začno udajati v masah; vsled tega da treba z vsemi silami delati na uničenje istih. Iz Brnselja poročajo, da je usmrčenje Scheepersa med Buri povzročilo silno ogorčenje. Bolha da je pričakoval izida tega procesa. da zaukaže svojim četam najhujše ra-presalije. Bržkone bomo torej v najbližnji bodočnosti čuli še groznejše novice, neg-' do sedaj. se jej od vseli strani izkazuje toliko ljubezni, j Pomisliti treba, da Buri polove mnogo an-Zbornica je na to vsprejela zakonski načrt gležkih vojakov, katere pa potem zopet iz- glede kontingenta novincev, kakor tudi predlog posl. NeBsi, da v vsakoletnem por >čilu o prijazne besede. .Moža. ki sam sebe časti, samomorih v vojski mora minister povedati bodo častili tudi drugi ; kdor se J>a sam dela j,rj vsakem slučaju tudi vzrok samomora. sužnja, tega tudi drugi zaničujejo. Od vas, zborovale!, pa pričakujem, da ostanete pono- a *e ta "a!)a(h se z visokooficijelne strani, v >Wiener Zei- Jflto> vežima le ra(h teSa' ker 9e vladi ni po-, varstvene oblasti začenjajo svojo veliko akc,jo tunge, vse te vesti proglašajo kakor popol- sre5lK> »godno končati vojne. Povod tej na- ■ proti nemirnežem in državi nevarnim življem sprotnosti pa niso morda simpatije do juna- * 1 * 1 11 ' ----* noma neosnovane. ' 1 - t_ ^ , , ..... ¥> . . škega burskega naroda ali pravicoljubnost, Poljaki V Nemčlll. Pobavimo se , ® ' y t " _ , temveč le zelja, da Campbell-Bannermannova __ 1 ^ .. I * , l - . I »■« nni/A I Ai t a irlotmi n -j mati I" hI ^ frakcija vrže sedanjo konservativno vlado varnega rusotila«, ali kako drugo slično stra- J , * ~ , f- , ter pride sima na krmilo Anglije. Se pač šilo, med tem, ko ne vidi in noče v i - Ija otrokom prusko misel, prusko 1 ° J » ., , . ,- , - , j - • vidi, tla na celu angležke liberalne stranke deti ondi, ki res spodjedajo korenike državi, mestnemu premoženju in — prebivalstvu mesta Trsta ! Ti res nevarni elementi so ostali do da- Senco mesto — osla! Naše državne — pri prodajalcih kostanja (!>, pustivši lepo na miru druge resnično nevarne subjekte ! Vsako toliko iztakne redarstvo kakega »ne- ter da vcep dinastično čutstvo, ter da prusko zgodovino luči. Na ves šolski zistem nimajo stariši prav nobenega vpliva, da-si skoro sami vzdržujejo šolo in učitelje. Govorila sta še gg. Ivan Sosič z Opčin T . , • - . „ , Fh ... Javni pouk upravlja minister brez odgovor- nost', popolnoma absolutistično: naredbenim ne stoji več veliki Gladstone! in Grgič iz Padriča, ki je nasvetoval, da bi uprizorili štrajk s šolo, ako bo morala deea še zannprej po noči in zimi hoditi v oddaljene šile; g. Andrej Sosič z Opčin pa je interpeliral pr slanca Goriupa, če mu je znano, da je občinska cisterna na O p č i -na h po več dni zaprta ter da si morajo v a š č a n i kupovati vodo za drag denar. G. poslanec Gon u p je obljubil, da stori na magistratu potrebne korake, da se ta neverjetna krivica odpravi. Ker se oi nihče več oglasil za besedo, je g. dr. Rvbar zaključil zborovanje v go- Tržaške vesti. Našim slovenskim pristašem v Po- potom, z ukazi. Petdesei let je že, odkar se stojni. Na notico, ki smo jo bili priobčili splošno zahteva šolski zakon, ali dosedaj minolega petka pod tem naslovom reagira nimajo uiti jednega šolskega paragrafa. Mi- »Slovenec« pod zaglavjem »Liberalna raca iz nister je zadnja instancija. Pouk je prisilen Postojne« — nastopno: brez izjeme. V vseh šolah je od leta 1872. »Slovenski Narod« je priobčil strašno nemški jez;k jedini učni jezik. Poljski jezik vest, da je postojinski kapelan pridigal zoper je popolnoma izključen, izvzemši veronauk v liberalne liste in da je med prepovedanimi najnižih razredih kmečkih in malomestnili lj8ti »imenoval tudi lojalno in pobožuo tr- ljudskih šol. Sedaj pa se postopno tudi v te sko »Edinost«. »Edinost« se je zaradi tega poslednje uvaja nemški veronauk. tako razburila, da kliče postojinske libe-Poljsko dete se čuti povfem tuje v šoli. r a 1 c e, naj j; za božjo voljo sporoče, če je Na steni vidi sicer križ, kakor v cerkvi in to res. No, -Edinosti« gospod kapelan doma, ali ptuje so mu slike ptujih vladarjev, ni imenoval. Sieer je njeno krščanstvo v oru, s katerim je konstatiral, da se je danes ,. . . D. , , • • , i__■ » j . ,J ' ... ali portret Bismarckov, ki vise poleg kriza malo endno, a prepovedana, kar nam čulo od različnih volilcev različne želje in .. , .. , - - __„ . . ... .. .„ . ... . . . ... ali pod njim. Na pouku ne čuje ni ene be- zuaiio. ni nikjer. Dotični liberalec, ki naj izrazu svoje začudenje, da . , - J ' adi A IIA icba noinjoinu i\«i nO limpl pritožbe, ter je volilci čakajo toliko ča-a, da pridejo odborniki p d. društva sami gori k njim. ko imajo vendar svojega poslanca med sabo, d» katerega naj bi se vedno obračali, če jih kje kak žulj tišči. V srca se volićem ne more videti, zatf» morajo jw>vedati svoje želje, ne pa samo sede poljske, nemščine pa ne umeje; učitelj brže niti v cerkvi ni bil, je poslal v je otroku popolnoma tuj. Vlada je poslala »Narod* liberalno raco. Mi mu svetujemo, semkaj tfga učitelja, Bog ve od kodi. Ako naj si nikar ne izmišlja neosnovanih laži o je občinsko zastopstvo protestovalo proti kapelanovih pridigah, ampak naj rajši svoj usiljenemu učitelju, že so orožniki v občini, noa vtakne v javne razmere v trgu in naj nes — nedotakljivi, kar bi kje drugod ne bilo mogoče ! Kar pa počenja tržaški magistrat proti nam tržaškim Slovanom, presega že vse meje, ali to so za poklicane faktorje same — malenkosti ! Kje bi trpeli, kar trpe tukaj, namreč, da mestne oblasti na nesramen način zapostavljajo in preganjajo vse neitalijansko prebivalstvo te občine, da f a 1 s i f i c i r a j o celo uradne akte, samo da obdrže fikcijo o italijanstvu našega mesta?! Kje je še kraj, kjer I• i trpeli upore proti državnim zakonom, ministerskim naredbam in odlokom lokalndi državnih oblasti ? ! Kje bi trpeli uničevanje mestnega pre-možeja, premoženja zvestih državljanov in pa demoralizacijo ljudstva — kar vse se trpi tu v avstrijskem Trstu ? ! Mi menimo, da treba tu nujne in energične odpomoči, kakoršno pa sedaj vladajoči faktorji ne morejo izvesti, ker so premalo ki iztirjujejo globe za okrožno šolsko bla- svetuje liberalnemu obe. odboru, da kaj ukrene energ,cni • gajno. Takov učitelj hvali in kuje v zvezde jrt,pfcr ponočno razsaja nje po trgu in nočno Ne pri prodajalcih kostanja, ae pri s e n c i, po kremah stikati glave ter govorit', da se nic , . . ... j - . i . . i • i » i 1 „ . , , nemške vladarje, velikodušnost Bismarcka, popivanje po gostilnah. To bi bilo boli ko- ampak pri oslu samem treba začeti akcijo, ne dela. Kdor trka, temu se odpre. J S tem se je završilo živahno zborovanje, ki je j>okazalo zopet enkrar, da so naši shodi prava jmlitična šola za okolico. zmagoslavne Hohenzollernce ; slavi veliki ristno*.. nemški narod, a zasra m u je poljsko mi n o 1 o s t, kako tla je bil tedaj kmečki ako se hoče očiđtiti smradljivo kugo, ki raz- Dolžnost nam je seveda, da to izjavo saja že desetletja v našem me tu ! Drž. ob-»Slovenčevo« vzamemo lojalno na znanje in iastva so dolžna skrbeti za svoje podložnike, narod tlačen, kako ni imel Šol, pošt žele- j0 lojalno tudi dalje priobčimo svojim čita- kakor so podložniki dolžni skrbeti za državo Politični pregled. V Trstu, '2\. jan. 1902. teljem, pridržujć si seveda, da storimo svoje samo> to'ia» ako B€ Pušča' (,a ge tu iz korake v slučaju, ako dobimo dokazov, Daše zemlje izriva domači element in se me-Vojna V južni Afriki, v soboto so da por. čilo v >Slovencu« ne odgovarja res- 3to tega naseljujejo tisoči tujih, državi ne- znic, cest itd. Prihodnjič se povrnemo k predmetu. torej Angleži ustrelili zopet jednega najhrab- n"ci. Državni zbor. Dunajski listi zatrjajo, rejših burskih poveljnikov, S -heepersa, kate- Ne moremo si pa kaj, da ne bi konsta- da rok za sklicanje di/avnega zbora še ni rega je njih vojno >sodisča« obsodilo na j tirali na adreso >Slovenčevo«, da »Edinost« varnih elementov — se ne bo čuditi, ako pride dan. ko bo državne organe in zveste podanike bolela glava, ali pa ie-teh poslednjih določen n da sploh ni misliti, da bi se isti ' «mrt. A tudi to ni dovolj in sedaj prične se ni pozivala nikaCib »liberalcev*, ampak »slo- splob — ne bo več! sešel že v tem mesecu. Schonerer in WoIf. Gg. volilci v vojno sodišče baviti tudi z drugim pogumnim burskim poveljnikom, Kruitzingerjem. Ascliu so v hudih stiskah. X ene strani so Seveda bo tudi ta razprava le ostudna ko-volilci Schoaererjevi, z druge strani bi bili medija, ker smo prepričani že sedaj, da zaradi na strani \Volfovi. Na čegavo stran naj dene Kruitzingerja ista osoda, kakor je zase obrnejo? Schr»nerer je velik mož: avstrij- tlela Scheepersa in pred njim druge burske ski Bismarck le morda v malce zmanjšani junake. Angleži proglašajo ujete burske po-izdaji: \Volf pa je zopet ljubijenec Nemcev veljnike kakor an^ležke državljane, dasi isti v Ostmarcki. Vsenemški volilci v Aschu so niso še nikoli pripadali deželam angležke torej — naj se nam ne šteje v zlo ta ne- krone in potem za — izdajice. Zastonj so lepa prispodoba — kakor osel med dvema vsi protesti obdolženih, zastonj vsi dokazi: snopoma. V katerega naj ugrizne, ko sta pa angležki sodniki jih proglašajo za upornike in oba tako vabljiva?! Vsenemški volilci v obsojajo na smrt. venske pristaše«. Slednjič bi prosili »Slo- I na™ o našem »čudnem krščanstvu«. je želeti, tla državne oblasti krenejo na drugo Oosnoda (rovekarja požrtvovalnost za odločnejšo in pametnejšo pot, po kateri si za- Aschu so torej v |>oložaju kmeta, ki je razmišljal, kako bi kozo napaeel, ne da bi se dotaknila trave. Ohraniti bi hoteli — oba. V tem zmi-du so tudi rezolvirali te dni na shodu v Aschu ! Ce že ne moreta hoditi po istem }>otu, pa naj vsaj korakata oba proti skupnemu »velecilju« nemškega naroda. Ali to je ravno vrag, da imata Schonerer in \V"oIi* poleg »veleciljev nemškega naroda« — tudi nekaj malih, mal^e osebnih ciljev. In če g. Schonerer baš radi teh osebnih ciljev ab- Kljubu temu imajo angležki državniki vedno polna usta hvale o v e l e h u m a n-nem postopanju angležke vojske ter so se celo povspeli do trditve, tla se še nikoli ni nobena vojujoča se sila vedla tako človekoljubno, kakor Angleži v južni Afriki !! Scheepersa so vjeli Angleži, ko je v minolem oktobru, težko bolan, ua nosilnici, poveljeval svojo četo. Kljubu svoji bolezni ni hotel Scheepers zapustiti svojih vojakov, temveč je obdržal poveljstvo in šel se svojimi »družbo sv. Cirila in Metoda«. — Kakor znano, so tržaške rodoljubne dame naši mil-jenki šolski »družbi sv. Cirila in Metoda«, ki se nahaja v hudih denarnih stiskah, priskočile na pomoč s tem, da so se pobrinite za nove dohodke, ki jih prikupljajo o dramatičnih predstavah. Zbrale so krog sebe lepo kolo požrtvovalnih diletantov in zaprosile slavno »Slovansko pevsko društvo« za sodelovanje. Pisatelj gospod Fran Govćkar je bil tako ljubeznjiv, da je tržaškim damam ponudil svoje, po Jurčiču prirejene »Rokovnjače«, zagotovljaje jih, da bodo isti imeli v Trstu najlepših vspehov. Gospe so drage volje vsprejele to ponudbo ter se odločile za predstavljanje Jur-čič-Govčkarjevih »Rokovnjačev«. Vsled požrtvovalnosti in marljivosti naših diletantov in vspričo epretoega vodstva in izvrstnih mtčeli gotove s mpatije ogromne večine — ne samo Slovencev, ampak tudi pošten:h avstrijskih Italijanov. Odkrita beseda. Iz meščanskih krogov smo prejeli: Nekaterim tržaškim slovenskim društvom se je vendar posrečilo, da so dobila gledišče za letošnje predpustne zabave. To vest smo vsi tržaški Slovenci pozdravili z največjim veseljem. Ker nam je v sedanjih razmerah tako težavno dobiti pri merne prostore za velike plese in druge zabave, je seveda povsem naravno, da smo hvaležni vsakemu društvu, kateremu se na ta ali drug način posreči prirediti kako izredno zabavo. Vendar pa hočemo o tej priliki izreči besedo, ki nam je že dolgo na srcu. Udomačila se je namreč tu v Trstu razvada, da razna društva pošiljajo p > več vstopnic n-i dom rodoljubom ter so dotične osebe s tem nekako moralno prisiljene, da plačajo, ozi- roma preplačajo vstopnino. To se nam ne vidi pjuviino. Saj radi žrtvujemo, kolikor moremo in l>omo odslej, ker vemo, da so razna društva naša glavna zaslombn. Ali tu treba malce razlikovati med društvi, ki imajo Rvoje dohodke zagotovljene že po svojih členih in med društvi, ki so izključno dobrotvorna, a morejo vršiti svojo dolžnost le tako, da apelirajo ua javno vsmiijenje. Taka družtva so n. pr. družba sv. Cirila in Metodija, zavod sv. Nikolaja itd. Pri teh poslednjih ne zamerjamo tudi malce moralnega nasilja na žep rodoljubov, druga društva pa bi že morala puščati nekoliko več svobode javnemu dobrotvorstvu, prepuščati vsakomur, da daruje, kolikor je njemu drago! I a ponavljamo, da smatramo vsa društva za potrebne podpore. Le označenemu načinu pobiranja smo hoteli oporekati. Zato apeliramo tudi mi na vse občinstvo, naj podpira — vsaki po svoji možnosti — vsa nasa društva brez izjeme. Vsem želimo, da bi njihove priredbe najsijajnejše vspevale v korist društvu samemu in na čast slovenskemu ž vlju v Trstu. Nadejamo se, da bodo društvena vodstva vpoštevala in se ravnala po našem blagohotnem in upravičenem opominu. Kazino državnih uradnikov v Trstu je priredil, kakor poroča neki g. v. K. v današnjem »Triest. Tagblattu«, dne 18. t. koncert, na katerem se je pelo in sviralo. Ker pa se je od strani i z vestni h poznanih Slovencev zagotovljalo svoječasno, da se bo v tem društvu gojila tudi slovenska pesem, smo prepričani, da se je na omenjenem koncertu pelo tudi v slovenskem jeziku in je g. poročevalec v. K. gotovo pozabil omeniti to v svojem poročilu v današujem »T. Tagblt.« Ali ni morda tako, g. v. K.?! Od sv. Jakoba nam pišejo: Namenil sem priporočiti vsem dotičnim društvom, v katerih se je g. Fran liakuša odpovedal delovanju, da bi nemudoma razpisali nove volitve, da se popolnijo izpraznjena mesta. Prišlo je drugače. Čitalnica svetojakob-š.ia ima že svojega zborovodja v osebi — istega > od sto piv šega« gospoda Iiakuše ! ! Ostalim društvom, katera omenja »poslano« gospoda Rakuše, priporočam, naj čim prej razpišejo potrebno volitev. Odgovor na »poslano« pride. Trst, 19. jan. 1902. Peter Može. Koledar in kažipot. Kakor vsako leto, tako je izdal in založil tudi za leto 100!? Julij Dase v Trstu svoj koledar in kažipot (41 letnik). Knjiga obsega 392 stranij ter je jako pripravno urejena v vsakem obziru. Razven koledarja za leto 1902 so v knjigi natančni podatki iz veljavnih telegrafičnih predpisov, o parobrodnih zvezah, loteriji, dalje cenik predmetov, ki so podvrženi užitninskemu davku itd. Nadalje je natančen opis vseh trgovskih in obrtnih podjetij z imenikom lastnikov ali njihovih prokuristov. Kažipot obsega nadalje vse osohje političnih, sodnih, finančnih oblastnij in vojaštva, javnih učilišč, dobrodelnih zavodov in vseh v Trstu nahajajočih se društev. Na zvršetku knjige je obširen imenik privatnih naslovov kakor posestnikov, uradnik« »v in sploh vseh osel), ki so imenovane v kaži-potu. — »Kažipotu« je pridejan zemljevid tržaškega mesta. Tudi slovenska imena oseb in društev so pisana jako pravilno, toda tti pa tam se nahajajo mnogi tiskarski pogreški in bi svetovali g. Daseju, tla v prihodnje svoj »Kažipot« tudi v tem [K>gledu popolni. Ker mi Slovenci v Trstu nimamo tako popolnega svojega »Kažipota«, toplo priporočamo Da-sejevega onim, ki potrebujejo tako knjigo. Druga večja nesreča na novi istrski Železnici. Kakor se nam poroča od sv. M. M. spodnje, se je dne 18 t. m. okolo 3 ure pop. dogodila velika nesreča in sicer v ob-ližju mestne klavnice. Po novi železnici vozijo namreč v malih vozovih razen materijal. ReČenega dne sta vozila dva taka voza. Prvi, spremljan od štirih delavcev, je vozil počasi: drugi pa spremljan po dveh delavcih, je (ker je bil brez zavore) vozil z veliko naglico. Možje na prvem vozu, uvidevši neizogibno nesrečo, so poskakali z istega, med tem ko sta moža, nahajajoča se na zadnjem vozu, ostala na svojem mestu, kar ju je stalo malone — življenje. Zadnji voz je dohitel prvega in se zaletel v njega s tako silo, tla sta nesrečna spremljevalca odletela na tla in se težko poškodovala. Enemu je odtrgalo več prstov na roki, a drugi se je tako poškodoval, da s > ga morali odnesti v mestno bolnišnico. Kedo je kriv na tej najnovejši nesreči ? Kako se more dovoliti, da delavci tam, kjer cesta precej močno visi, spremljajo vozove brez zavore ! Misli-li v to poklicani faktorji ukreniti |K>trebno, da ponehajo take in slične nesreče ? ! Ženska maščevalnost. VJo\a Marija C. s Prošeka je imela že dlje časa ljubezensko razmerje z nekim V., tudi s Prošeka. — To pa ni bilo po volji ženi poslednjega. Marija C. in žena V. ste si radi tega večkrat zrahljali lase. Včeraj zjutraj pa je prišlo do hujšega. Prevarjena žena je čakali na neki poti vdovo in ko je ta prišla, začeli ste se pretepati. V tem pretepu — ki je trajal dobro četrt ure — jih je vdova tol'ko dobila, da so jo morali popoludne pripeljati v tržaško bolnišnico. Žena V.a pa bo morala radi tega odgovarjati pristojnim oblastim. Drobne vesti. Aretiranje. Minolo noč so aretirali GO-letnega voznika Ivana R. iz Istre, ker je opsoval redarje. Ko so mu naj>ovedali aretiranje, se je vrgel na tla in le s pomočjo druzih ljudi so mogli redarji spraviti žalilca v zapore. Posledice pretepa. 20-letni Anton Ci>delli, stanujoči v ulici tlella Pieta, je moral včeraj iskati si zdravniške pomoči, ker je v pretepu z nekim nepoznanim (?) dobil več nevarnih ran. Tatvini. Gospa Alojzija Ronchi, stanujoča v ulici Kandler, je ovadila na policiji, da jej je njena služkinja Ivana S., kije izginila nenadoma — ukradla 50 K ter družili kuhinjskih predmetov za 40 kron. Ske-denjski pol. nadzornik je doznal, da je gori rečena služkinja šla stanovat k sv. Ani št. 455. Podal se je torej na lice mesta in jo aretiral. Pri njej so našli še 20 K. Odvedena je bila v ulico Tigor. — Delavcu Edvardu Sagherju, stanujočemu v ulici Alessandro Volta, so nepoznani tatje vkradli v gostilni »Alla citta di Graze suknjo, vredno 40 kron. Stvar je naznajena na inšpektorat v ulici Scussa. Dražbe premičnin. V sredo, dne 22. ja nuvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Rapicio 2, mizarska klop; ulica della Fabbrica 6, kamen : ulica Giulia 7 a, obuvala : ulica Cologna 9 in Torrente 34, hišna oprava ; Skedenj, konj ; ob 11 1 uri : ulica Fontanone 15, omara in steklena omara ; ulica S. Lazzaro 2, oprema v zalogi ; Skedenj 540, hišna oprava ; ulica S. Giusto 20, hišna oprava. Vremenski veatnlk. Včeraj : toplomer oh 7. uri zjutraj t»° 3 ob 2. uri popoludne 12°.5 C.6 — lis komer ob 7. uri zjutrcj 772.3 — Danes plima ob —.— pred p. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob —.— p »poiudne. Vouku na Opčinah nabrali so 7 K 40 stot. Živeli ! Go«pa Ana Fraok 2 K. za sprejeto škaluljo Ciril-Metudijeve cikorje, g. Trošt v V pavi 1 K 50 st., g.a Vinccnca vdova Sklemba 5 krcn. Se malo dni. Pod tem naslovom nam pišejo: Se malo dni nas loči od dneva, ko nam bo dana prilika, zopet enkrat videti združene vse naše trgovce-gospodarje. Dne 2. februvarja bo imela naša trgovska mladina svoj običajni veliki in elegantni ples. Srce nam je zaigralo radosti, ko smo prošlega leta vstopili v dvorano gledišča »Armonia« in videli isto polno skoraj same brhke mladine ! Kedor se želi pošteno zabavati, nima lepše prilike, nego je ona na plesu naših vrlih trgovskih pomočnikov. Ker smemo pričakovati. da iz sc ianjih mladeničev, vzrastejo s časoma 1 — samostojni trgovci, ki bodo v podporo naši sveti narodni stvari — je naša dolžnost, da toplo priporočamo vsem slojem našega ljudstva, naj nikdo ne zamudi prilike ogledati si trgovski ples, ki bo, kakor rečeno, dne 2. februvarja v gledališču »Armonia«. Poselmega priporočila zasluži ta ples tudi zato, ker je čisti dohodek določen v blage namene Vesti iz ostale Primorske. X Pruski princ Adalbert v Skoci- janu. Ob 1. uri popoludne dne 19. t. m. se je pripeljal v Škocijan pruski princ Adalbert, da si ogleda tuk. podzemeljska Čudesa. Princ sh spremstvom je obedoval v obee-znani gostilni Gombačevi. Vsi so bili kar očaran' po tem, kar nudi narava škocijanske jame. Od strani spremstva so v imenu prin-čevem izrazili zahvalo goapej Gombačevi na izborni postrežbi in jamskim voditeljem na izbornem vodstvu. jemati ponudbe, toda od odgovornih osel s ako jih je kaj. Ni Kruger, ni Steijn da nista taki odgovorni osebi. 1'rvi pogoj za trajen mir da je, da premagani narod pripozna hv.-j j»oraz, kar more storiti brez ponižanja, ker so f-c Buri pokazali hrabre. Vlada je pii-pravljena, čim na vstane mir, dovoliti najraz-sežnejo amnistijo, pravično upoštevaje one, ki so trpeli. Predlog Dillona, ki vojevanje Anglije obsoja kakor barbarsko, je bil odklonjen z veliko večino. Novi tržaški pogrebni zavod. Z veseljem doznajemo, tla je to podjetje prišlo zopet v upravo prejšnjega lastuika, g. Mozetiča, ki je vrl narodnjak in torej naše gore list. Pisarna in prodajaluica raznovrstnih mrtvaških potrebščin, zgoraj imenovanega za votla se nahaja na lesnem trgu, na oglu nasproti kavarni »Armonia«. Opozarjamo vse naše somišljenike, naj ! moralno in materijalno podpirajo to narodno I podjetje, ki prireja od priprostega pogreba z j nosili do najsijajnejšega pogreba s šestero-vprežnim vozom. Podpirajmo svojce, toliko o kupovanju 1 mrtvaških potrebščin, kakor tudi o naročanju ' pogrebov. Čitatelje opozarjamo na oglas priobčen na četrti strani. j Poslano4') V nekem »Poslanem^ v 11. številki . »Edinosti« od 15. t. m. smo čitali, da se je neki gospod od sv. Jakoba odpovedal vsem častem v raznih slovenskih društvih pri sv. Jakobu, tako tudi predsedništvu godbeuega odbora. Zato si dovoljujem vprašati dotičneg.i gospoda, kedaj je bil izvoljen predsednikom in kdo ga je postavil?! V Trstu, 19. jan. 1902. Ivan Kain. *) Za članke pod tem naslovom uredništvo le toliko odgovarja, kolikor zakon veleva. Vesti iz Kranjske- * V stolno župnišče v Ljubljani so mi- nolega petka zvečer ulomili tatovi. Mej tem, ko je gospod profesor Zupančič večerjal, se Je tat — kakor posnemamo iz »Slovenca« — splazil v sobo gospoda profesorja ter ukradel 700—800 K v zlatu in srebru. Ko je prišla v sobo postrežaica, je tat skočil skozi okno in ubežal. Pozor na ta užig na zamašku T T T Russkij kružok. Pravila »R u s -skegakružka« v Trstu je n a -mestništvo odobrilo. Namen tega društva je znan. Društveni členi so ustanovni ki plačajo 50 K enkrat za vselej, in pravi členi, katerih prispevke določi osnovalni občni ?:bor, oziroma pozneje odbor. Ustanovni občni zbor se skliče kadar bo priglašenih vsaj 10 udov. Dame in gospodje, ki hočejo gojiti ruski jezik, naj torej pridno pristopajo k temu važnemu društvu. Prijave vsprejema gos p. dr. Edvard S 1 a v i k, odvetnik, via del Molino piccolo št. 3, II. n. Tržaški pekje prirede v ne leljo, 26. t. m. »Pekovski ples« v gledišču »Armonia«. Ples prične ob 10. uri zvečer; sviral bo vojaški orkester c. in kr. pešpolka št. 97., ples bo pa vodil plesovodja g. Ivan Umek. — Vstopnina za gospode < kateri h ima vsaki pravico privesti tudi dve dami) 2 kron«, za posamične dame 1 krono. Lože v pritličju S kron, I.ga reda 6, II.ga reda 4 in Ill.ga reda 2 kroni. Vstopnice in lože more se dobiti na sedežu pekovske zadruge, ulica Torrente št. 10, I. nadstropje in v nedeljo zvečer pri gleda-liščni blagajni. Cisti dobiček je namenjen v |»odporo onim pekovskim delavcem, ki niso več sposobni za delo. Doneski za mož k o podružnico dražbe sv. Cirila in Metodija. Gospodje in go-spice, zbrani dne 5. januvarja v gostilni pri Brzojavna poročila. Ku?a. SIDNEV 20. (B) Tu so se pripetili trije slučaji kuge. Velik požar. BELFAST 21. (B) Smithfieldska predilnica je pogorela. Do poltinoči so izvlekli iz ruševin 13 mrtvih ; pogrešajo pa še nekoliko oseb. Štrajk v Genovi. GENOVA 21. (Bi Ker je bilo nek .j uslužbencev električne železnice odpuščenih, so vsi drugi uslužbenci stopili v štrajk. V obratu je ostalo le malo število vozov in ti vozijo pod policijskim varstvom. katastrofa v mostu. MOST 21. (B) Situvacija v Jupitrovem rovu je v splošnem nespremenjena. Voda v reki Biela je padla za 1 cm., v kotlinah pa narastla za 3 cm. Prine Henrik Pruski na potovanju. \VASHINGTON 20. (B) Zbornica ra-prezentantov je razpravljala o predlogi za dovoljenje 40.000 dolarjev za vsprejem princa Henrika. Cannon je izjavil, da je dolžnost velicega naroda, da priredi dostojen vsprejem zastopniku velicega naroda, ki je Ame-rikanom toliko dal od svojega telesnega in duševnega bitstva. Umorstva v Kitaju. PEKING 20. (B.) Reuterjeva pisarna javlja : Glasom sporočila, došlega franco-zkemu poslaništvu,-so bili francozki misijonar Julien in dva krščanska urojenca dne 16. t. m. umorjeni v nekem selu v severnem delu provincije Kuangsi. Iz angležke^a parlamenta. LONDON 20. (B.) — Spodnja zbornica. Chamberlain je stavil predlog, s katerim se vlada izjavlja pripravljeno lotiti se mirovnega vpražanja v duhu, ne pa po besedilu prejšnjih nasvetov lorda Kitchenerja, ki da so sedaj nemogoči. Vlada je pripravljena vspre- PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo d'Aieli TRST. - Via S. Autonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izb->r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. KKKX*KKKKKXXKKKK 5 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 5 11 z omejenim jamstvom T? naznanja slovenskemu občinstvu, da ^ je prevzela ^^ m slov. zaloo pohištva * iz odlikovanih in sveiovnoznanih to- y varn v Solkanu in Gorici jg Antona Černigoj-a * Katera se nahaja K SCI SC sc sc X sc sc sc sc sc sc X y v Trstu, Via "Piasza vecchia X (Kosario) it. 1. Jf J* (b. desni Btr.nl eerkve st. Petra). «£ Konknr.no. nemogoča, kor Jo blftgo S Is prvo roko. ^ XXXXSCSCSCXXXXXXXXX I Aleksander Levi Minzil § © (S (S ^ Velik tsbor tapecarij, zrcal ln slik. Is- ^ gvv rrifaje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^ Cone bros konkurenoe. ^ OS ILOSTBOVIU CEHI ZiSTOII II FBAIIO A Predmeti postavio se na oa; obrod ^ ^ ali železnico frnnKO ^ Prva In največja tovarna pohlfitva Tieb vrst. •x T R S T S# TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Umitaara ZALOGE: ■ Piazza Rosario it. 2 I (šolsko poslopje) ia Via Riberge it. 21 -MOM- za **riM osebo jo oddati družini, u lira Kossetti. iiiiAi tiskarni. v neki narodni Yeč se izve v F. u. gospodi članovima Dalmatinskoga Skupa . Glavna skupština u smislu $ l:> družtvenih pravila hit ee dne 2C>. tek. mj. na točno 12. sati i>r. p. Dnevni red: a) (Jovor predsjednikov. 1») Izvješće tajnikovo. <•) Izvješće blagajnikovo. d) Izbor odbora. e) Možebitni predloži. Odbor Dalmatinskoga Skupa". Ante vitez Vuković -Vučidolski. Stj. prof. Ćubretović. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K 9 Mestna hranilnica ljubljanska leta h kapitalu. ra zara- na mestnem trgu zraven rotovža .prijema hranilne vloge v*nk delavnik KožBhar in izdelovalec kap ~ Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhov i ne in kap za ci-vilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhov i ne in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognja. Konrad Jacopich Vit1"! Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. prodajalnica (zgotovljenih oblek = „Alla citta tli Trieste" = tvrdke ■■ EDVARD KALASCH m Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „ A r m o n i a" b krojačnico, kjer se izvršujejo obleke |m> meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan ]m izvrnredno nizkih eenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK I/BOK izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Teodor Slabanja srebrar v Gcrici, rlica Morelli it. 2, priporoča preeast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa prec. p. n. sgopod naročevalec sam lahko določi. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati plav-Lcncu slova nskeii-tt občinstvu, da je gor imenovani } ogrebni zavod po raznih ?apiekah. zopet v naiodn h r< kah. Oprave ima take in lo'iko, da zamere prirediti vsakovrstnih prgre-hov. V prodrjalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Aimonia«) ima ttiank:4m na tazpolago vse potrebno za kinčsnje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krs«e Bveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaška vence in Fe p- streže tudi p pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da nas pornjaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi udano # Pogrebni zavod. samo ra SREČA TUKAJ. Spodaj označeni ki>sni predmeti: 33 komadov „franko" samo za gL 3.30 se vdobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od J. VANDERER. tovarna za ure. Krakov. Stradam 2 p^T" vd(»bij;> se nikaka stenska ura! nikake igrače! bij ivi predmeti od niklja, doublč pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c.':r. puneovnega urada. 1 nikeljasta reni. žepna ura, 54 ur idoca, jamcena za dober tek. 1 podoba cesarja Fran Josipa L ali Njeg svetosti papeža, tudi socialistična na pokrovcu ure 1 mošnjiček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlaćena z lepim navedkom. 1 j iko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par finih gumbov od dublfe zlata. patento»»ni. H parov „ _ za ovratnike in prsnike z podlago ot. II. Ordinuje od 8. predp. do ti. pop. Izvršuje odstra litev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in bre^s ai-cakoršnih bolečin. MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. ca LU cc ANTIRHEUNIN-WAZILO^ «\Z7ue bo-^^S,. proti trganju in zbadanju v ro-g_. ]exm. t.žk* preb»»- ^^^ kah. Cena 1 lončić I g'il. 1 »uja pr. ,->n.at.kaju teka. ^^^ 5Q nyć 2 ,on£jča 2 g!d.. $ 5 brez peg.Sl.čne pe9. >r J-i™. ; lončići gld M»|'S gUvi k"! r-revesne Itolezui . ^^^^ s pcHaint *r»-«i llcol ^ \a prsne" bolesti. ^.tnu zobue bolečine, glist.*, zlatenico ,e a^iiar naprej . .,, i.Um rilo zilran o O o o o • P0MADA od LILJANA. Brez olja in rcasti! Ne napravi samo vsako lice nežno in pomlajeno, nego tudi be!o in 4 odpravi vsak z upo rabo iste. Cena 3 lonč. gl. 1 50; »ntccipatno ileuur 1 gl. s p»itu »red ili zUlO rilo 7.ilran ŽIVOTNI BALZAM ŽIVOT«! S ALVATO K co Naro čbe o. ««. kri W »Jbolji. đonile ~ ^M* jSSTŽS - Prof. v^r° Dr. COllClllJS ^^^ g . LVAT O R" naj se pošiljajo na INJKCTIO^Ss" v Varaždinu glavno skladbe VEG ETA BILE (Hrvatako, " 1 • " ' '"• ^ 00 ^ lekarna k „SALVATORJU- g ca tajne bolezni v , VARAŽDIN (Hrvatsko)^ kašlju ii tatari kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katraimie pastilje Kavasini škatljica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se priporočajo Ravasinijeve pastilje od ogolunjenc sladke skorje škatljica po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI HA VASI NI v Trstu, Piazza della Stazione št. 3. kakor tmli v Ifkarni 1'icciola Ji-rouiti, Lnciani, Vi-tali A Vardaha>-«> ; v Itt-ki : lekarna Priabuiu; v fji»ri< i l»'k;ir:i;t Cri»tof»iletti in l'.iri toni. ► CAPSULE VEGETABILE A J B 0 L J Š E D M A E Z D R A Vomsig Ludvik FR. RIE DLA|uj j v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA za Bozlacevanje m dekoracije _ Sprejema Po nizki ceni. Via ] ue<»zdravijivi. Šumenje v ušesih, in najmodernejše oblike preneha takoj. Opišiti Vas slučaj. Preisko- •u i- a- • i * _ • • i . vania in navodila brezolačna. Vsaki se za- z najbolj čistimi lečami in otl pravega kristala J ' Lih in srebernih »ore z malimi troski doma san) ozdraviti. Milm in slovenskega lm-vofljo ter oi) enem korespoBdenla sprejme takoj neka kii|»(^ijska hiša. Aii mora biti moč prve vret® in ^atnof>tojeo delavec. <)nit ki so že delali v \inarski ptr«»k;, imajo prednost. Ponudbe pod »\Yein lol« administracija »Edinosti«. o nikeljuastih. jeklend), zlatih okovih, zdravniško predpisani od ne. naprej. a^ Velikanski izbor daljnogledov za gledališčn, kraje in morje v. akromatiemi lečami, kakor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeko ali zraka t d o5 nve. naprej. Izbor povekševalnih leč in velikanski izbor modernih lorinjet (očala rocem ya ženske) ocl 1 gld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. Cene jako ugodne. Iiiteruatioiialui zavoi za zdravljenje ušes. S96 La Salle A ve., Chicago m FILTJA LKA BANKE UNI( >N j V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli Proda se I. brač po zeio nizki ceni. Već se izve v našej tiskarni. „Edinost" se prodaja zraven že v znanih taba-karnali tudi J. Kramar v Kojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalnice Smolars.) Zahtevajte v vseh javnih lokalih: Snort t Salon naj®legantne^i naii>o^- *|'¥l • te.i*i na vsebnn, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški limž-binski list. ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športDa poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko in stane na leto : navadna &daja K \L\--1X Mk- posamezno iiO st. ;Vt Pf. luksna „ „ 40-40 Mk. _ t K 1 Mk. krasna M 100-100 Mk. _ ž K 2 Mk. Posamirne številke proti plačilu v znamkah. Uredni-tvo in uprava : Dunaj. IV., Ploi»slgasse 1. JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, j Sprejemajo se poprave- vaakovrstnega olj a, navadnega in najHnejega. _! — Majfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovaa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri nujsolidnejšem delu in o zmernimi eenan.'. kakor: a) V.sprejenia uplačila na tekoči račun obrestuje: Vrednostne papirje: P*> -"g0« proti ."» dnevni oT -l .» - - a 9 -i i — - -**«0« •* ^ mesečni :i2 ° s - •» 2 0 - ° - 3* ,°'0 „ 1 letni Napoleone: proti 'Jit dnevni odpovedi _ 40 t«-r se J »o 2 IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Oiovatini št. (*•. — Trst Trgovina s kuhinjsko |>osodo v.sake vrste iz zemije, |>oreelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali d rti te z bobe. Tako obrestovan je pissm o uptačilih velja ounaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. dt Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone prot i primerni proviziji.