PRIMORSKI dnevnik
i® začel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenija» pod Vojskim ph Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla žabja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Cn —! G O - ^ »	'V:
C- G <Z o rn ~ is n x 2: c i> g o o x T
~ — G m g r X- n
PoStnina plačana v gotovini CfiMO 600 lìf “ LStO XLI. Št. 25 (12.057)
Abb. postale 1 gruppo	»v«	_______________________________
Trst, sreda, 30. januarja 1985
Zaključeni posveti osjega odbora poslanske ustavne komisije v naši deželi
Načelno soglasje za sprejem zaščitnega zakona ob različnih stališčih in raznih pomislekih
Včerajšnji pogovori s pokrajinskima odboroma in svetoma v
Gorici in Vidmu
BOGO SAMSA
Člani ožjega odbora poslanske ustavne komisije na posvetu na sedežu videmske pokrajine
VIDEM — V Vidmu so se včeraj zaključila posvetovanja delegacije senatne komisije, ki se ukvarja z globalnim zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji. Ob zaključku je predsednik in poročevalec Renato Garibaldi dejal, da so med podrobnima in napornimi razgovori s krajevnimi političnimi predstavniki ugotovili dokaj soglasno stališče, da se zaščitni zakon sprejme in tudi zahtevo, da se to naredi takoj. To osnovno stališče velja tako za tržaško, kot goriško in videmsko pokrajino. Razgovor se je seveda nanašal tudi na nadaljnji postopek, glede katerega je predsedujoči Garibaldi izjavil, da bodo skušali biti čim hitrejši in da bodo izdelali enotni zakonski predlog, katerega bodo predložili v razpravo senatu. Potrdil je, da se bodo posvetovali z enotno slovensko delegacijo, kot tudi z drugimi »stvarnostmi te dežele«.
Treba je tudi poudariti, da v Trstu in v Gorici ni prišlo do resnejšega poskusa protislovenskih manifestacij,
v videmski pokrajini pa niti takih poskusov ni bilo.
Ti zaključki so točni, kot pa je tudi točno dejstvo, da so med dvodnevnimi posvetovanji prišla do izraza različna, pogosto nasprotujoča si, razvejana in v glavnem že znana stališča, ki so jih sprejele razne strani« na razne načine v treh pokrajinah.
Ta stališča niso v celoti pozitivna, pomislekov, raznih pogojnikov je bilo pogosto toliko, da gre v resnici za nasprotovanje zakonu, ali za takšne zahteve, ki bi eventualni zakon v celoti spremenile v njegovo karika-turo. Tudi to ni nič novega in je le logični odraz že ustvarjenih odnosov in stališč.
Največje zanimanje včerajšnjih posvetovanj je seveda veljalo za videmsko pokrajino in za razgovor s predsednikom Giancarlom Englarom in nekaterimi člani pokrajinskega odbora, kot tudi za razgovor z načelniki svetovalskih skupin.
Tudi tokrat predstavniki tiska niso bili prisotni in se je razgovor vršil za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi izpustitve vojnega zločinca Rederja
V Rimu manifestacija na Dunaju kompromis
hozah-’- ■DUNAJ — Italija ne more ga a,„.Predčasne osvoboditve vojne-j6 nzločinca Walterja Rederja. Kot Pq a včerajšnji rimski manifestaciji chi ar^ župan iz Marzabotta Cruic-Waiv ■V ^deh prisotna »volja, da ne vg Dlj0 ničesar in nikogar, ker člo-na Preneha živeti, ko izgubi spomin zajJjpdpvinska dogajanja«. V Mar-a tu ne veje sla po maščevanju, iti 2Sl Se čutijo opeharjene, užaljene viši; ^g?rčenostjo ugotavljajo, da so državni interesi prevladali »ded
Učnega boja«.
Medtem ko napredna in anUfašistič-na Italija noče pozabiti Rederjeve osvoboditve pa so včeraj na Dunaju dosegli kompromis. Obrambni minister Frischensehlager je priznal svojo napako, ko je Rederja dočakal na letališču, vso krivdo je vzel na svoja ramena in na veliko zadovoljstvo svobodnjakov ohranil svoj resor.
Republikanci in demokristjani soglašajo s Pertinijem
Nova napetost v Craxijevi vladi ob aferi De Michelis-Scalzone
RIM — Časi niso ravno najugodnejši za Craxija. Nepričakovano se je predsednik vlade spet znašel, če že ne na robu vladne krize, pa -prav gotovo v napetostih med petstrankarsko koalicijo in na splošno med političnim ambientom, ki spravlja ua kocko splošna ravnotežja. Včeraj je pred skoraj prazno dvorano poslanske zbornice ponovno razlagal, da so taj-
ne službe popolnoma demokratično zanesljive in da predvsem niso podrejene nobeni tuji državi. Treba jih je po njegovem: le bolj politično podpirati. Glede teroriziria je dejal, da je bil politično premagan, da se pa pojav ni mogel končati kar naen-krat.
Ta razprava mu ni povzročila težav, toda pred Craxijem je odprtih
PD der nima več za nas nobenega ki ip a' ko je star izgubljen človek, umrl na dan svoje obsodbe. Na-kot ®0rùenje pa je sprožil Reder ti^bol neke ideologije.« Besede zg0 aga nabina Toaffa so prav tako kj ni n° Pričevale o čustvih vseh, ma t° Peza bi h na grozote nacifašiz-je G? .r'jnske manifestacije, ki so se 'kepor-e	borčevske organizacije,
ip	iu<kovska skupnost, KPI
So	so obenem obsodili vse, ki
»Pokoli postali sredstvo poli-
V Toninu zahteva po smrtni kazni
TORUN — Tožilski par Pietrasinski - Kolački je včeraj predlagal za četverico obtožencev, ki so tako ali drugače zakrivili smrt duhovnika Jerzyja Popieluszka, strogo in res zgledno kazen. Za kapetana Grzegorza Piotrowskega sta zahtevala usmrtitev, za polkovnika A-dama Pietruszkega in poročnikoma Leszeka Pekalo in Waldemara Chmielewskcga po 25 let ječe, kar je po poljskem kazenskem zakoniku mimo usmrtitve najvišja kazenska oblika, saj dosmrtne ječe v tej državi ne predvidevajo. Zdaj pridejo na vrsto še branilci in zastopniki
civilnih strank, tako da bo usoda obtoženih dokončno znana menda sredi prihodnjega tedna. Proces se je začel 27. decembra lani.
Najbolj razširjeni varšavski list »Zycie Warszawy« ocenjuje dogodek kot »preboj dveh tabujev«, sicer ne-kaznivosti varnostnih služb in načina poročanja o Cerkvi: »Če so mediji posredovali proticerkvene izjave obtožencev, to ni bil napad na Cerkev, kajti te izjave so bile uperjene proti zmerni politiki naše države nasproti Cerkvi.«
preveč front. Pertini je na poti iz Madrida in se bo morda ob njegovem povratku v Rim polemika o aferi De Michelis - Scalzone spet razplamtela. Sedaj so ravno socialisti, strankarski tovariši poglavarja države, v napadu in dajejo razumeti, da ne bodo podpirali Pertinijeve kandidature za ponovno izvolitev na Kvirinal, prav zaradi njegove obsodbe De Mi-chelisovega ravnanja v Parizu • ob srečanju z bivšim teroristom.
Včeraj so se k zadevi povrnili z ostrimi toni republikanski obrambni minister Spadolini, ki je napadel potuho francoske vlade, in demokristjani, ki sicer nočejo sprožiti zato vladne krize, a so odločno na stališčih predsednika republike. Craxi je torej precej izoliran, in to prav v čemu, ko se pripravljajo izbire za novega predsednika republike, pri čemer je v nevarnosti, da se znajde v primežu med KD in KPI. Poslanska zbornica bo vsekakor razpravljala o aferi De Michelis - Soalzone v sredo, 6. februarja.	R- G-
Rossetti podpredsednik delegacije EGS za odnose z Jugoslavijo
ta	— Tržaški poslanec v evropskem parlamen-
stilnil S‘° Rossetti (KPI) je bil imenovan za podpred-sija ,‘a delegacije za odnose EGS z Jugoslavijo. Komi-Èanjg °dšla v prihodnjih mesecih v Beograd na sre-ge L,z zvezno skupščino, med njene prvenstvene nalo-spar le pa proučevanje in opredelitev novega širšega u®a o sodelovanju EGS - Jugoslavija.
Vašanje PEEP se zaostruje Protest lastnikov zemljišč
NA 4. STRANI
Ugodne ocene v Jugoslaviji pred Craxijevim prihodom
BEOGRAD — Pred obiskom predsednika vlade republike Italije Bettina Craxija je dal uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič sodelavcu Tanjuga naslednjo izjavo:
»Obisk premiera Craxija predstavlja nadaljevanje koristne prakse medsebojnih srečanj in dialogov na visoki in najvišji politični ravni. Med obiskom v Jugoslaviji se bo Craxi pogovarjal z gostiteljico Milko Planinc, predsednico jugoslovanske vlade, pričakujejo pa, da bo italijanskega gosta sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič. Srečal se bo tudi s predsednikom predsedstva ZKJ Alijo Šukrijo ter predsednikom zvezne SZDL Marijanam Rožičem. Prepričani smo, da bo ta obisk spodbudil nadaljnje napredovanje vsestranskega sodelovanja in prijateljstva med državama m da bo pomenil prispevek k stabilnosti, miru in sodelovanju v svetu,« je dejal Jeglič.
Ugodne ocene objavljajo pred prihodom italijanskega predsednika vlade Craxija in zunanjega ministra Andreottija tudi jugoslovanska sredstva javnega obveščanja.
Prijateljska tekma proti Stefanelu
Jadranovci zadovoljili
TRST — Sinoči so se pred številno publiko (okrog 2000 gledalcev )_ v prijateljski tekmi spoprijela tržaški Stefane! in naša združena ekipa Jadrana. Kot predvideno, so zmagali De Sistijevi varovanci, Jadran pa vsekakor ni zapustil slabega vtisa. Kljub temu, da so bili naši fantje telesno šibkejši, so se skozi vso tekmo požrtvovalno borili za vsako žogo in tudi dosegli nekaj lepih košev.
Pred začetkom tekme je na kratko spregovoril Jadranov odbornik Egon
SP V VALTELLINI
Danes otvoritev
NA 10. STRANI
Kraus, ki je nato tudi predstavil obe ekipi. Jadranovci so pričeli s postavo Žerjal, Ivo Starc, Ban, Ravber in Čuk, Stefanel pa z obema Američanoma, Fischettom, Bertolottijem in Vitezom, torej dejansko z najboljšo peterko. V uvodnih minutah je Ja-dranove košarkarje zajela sicer razumljiva trema, tako da jim nikakor ni uspelo spraviti žoge v koš. Stefanel je zato kmalu visoko povedel. Po prvih koših pa se je jadranovcem le »odprlo«, prestregli so nekaj žog in od 20:7 celo izenačili na 22:22. Resnici na ljubo je k temu botrovalo tudi dejstvo, da je De Sisti poslal na igrišče tudi manj izkušene igralce, saj se je izid spet obrnil v korist Stefanela, ko so na igrišče ponovno stopili standardni igralci.
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Franc Šetinc na programski konferenci SZDL Slovenije
Enotni kulturni prostor temelj prihodnosti slovenskega naroda ob prijateljstvu s sosedi
LJUBLJANA — Republiška konferenca SZ DL Slovenije se je včeraj' sestala na letni programski seji, na kateri so delegati pregledali delo te organizacije v preteklem letu. Razpravljali so seveda tudi o programskih nalogah, ki jih čakajo v letu 1985, izhodišče za razpravo pa je dal v uvodnem referatu predsednik RK SZDL Franc Šetinc.
Predsednik je najprej poudaril, da je štirideset let dela v svobodi dovolj velik izziv za vprašanje, ali je Socialistična zveza zvesta tradiciji Osvobodilne fronte in ali se dovolj hrabro odziva potrebam novega časa. Odgovor na ta izziv, meni Šetinc, še vedno ni povsem pritrdilen. SZDL še vedno ne živi dovolj pri koreninah življenja ljudi, ker je pogosto preveč funkcionarska, a premalo ljudska, široka in množična, kakršna je bila Osvobodilna fronta.
Potem je predsednik Šetinc nanizal nekatera vprašanja, s katerimi se je v preteklem letu socialistična zveza močneje ukvarjala in tudi tista, ki jih mora uvrstiti med svoje prednostne naloge. Med drugim je spregovoril tudi o tabujih, ki jih mora družba odpravljati, vendar strpno, netendeciozno in z argumenti. Iz dosedanjih tabujev ni treba delati novih mitov, je rekel Franc Šetinc. V tem smislu je prižgana zelena luč glede vseh še premalo raziskanih pojavov in dogodkov iz preteklosti.
Dotaknil se je tudi zadnje slovenske »afere« v zvezi z Rožmanom in kvizlingi.
»Ni mogoče pozabiti, da so bili tudi pobiti domobranci predvsem žrtve klerofašističnega mračnjaštva, ki še nekaj dni po tistem, ko je vsa Evropa slavila konec vojne in praznik osvoboditve, ni prenehalo širiti antikomunistič-nega strupa, vse z namenom, da se oborožene domobranske enote ohranijo kot oborožena armada kontrarevolucije. V času, ko nekateri
posamezniki javno podžigajo ideje o nekakšni rehabilitaciji škofa Rožmana, je to treba povedati.«
Obširno je Franc Šetinc govoril tudi o enoletnem kulturnem prostoru, ki je usodnega pomena za prihodnost slovenskega naroda. Pri tem gre za nujnost večje vsakodnevne povezanosti vseh delov naroda, ne glede na državne meje. To terjajo skupno kulturno izročilo, skupen jezik, skupna zgodovina. Pri tem ne gre za nikakršen ozemeljski pohlep, kajti prav Jugoslavija je med tistimi državami, ki najbolj dosledno spoštuje duh Helsinkov. Socialistična zveza želi uresničevati koncept enotnega kulturnega prostora v ozračju dobrih medsosedskih odnosov in v duhu prijateljstva s sosednjimi državami — Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Pri tem dajemo zgled, kako je treba praktično zagotavljati enakopravnost manjšin, kot sta italijanska in madžarska v SR Sloveniji, ki jima ni zagotovljen samo obstoj, temveč tudi stalen napredek.
Ponosni smo na dosledno speljano dvojezičnost med Slovenci in Madžari v Prekmurju, ki je — to lahko rečemo brez strahu, da bi nam kdo očital domišljavnost model, kakršnega bi morali uveljaviti v vseh tistih delih Jugoslavije, kjer živi nacionalno mešano prebivalstvo.
Visoko stopnjo sožitja so dosegli Slovenci in Italijani na Obali. Govoriti vsak v svojem jeziku, pa se kljub temu razumeti — to je prihodnost Jugoslavije.
V zvezi z enotnim kulturnim prostorom omenimo tudi tale poudarek iz referata predsednika SZDL:
»Potegnjena mora biti jasna črta ločnica, ki ne sme dovoliti, da v enoten slovenski kulturni prostor vdirajo silnice, ki pomenijo sovraštvo, ostanke fašizma, iredento, belogar-
dizem in podobno. Vsekakor pa mora v tem prostoru steči ustvarjalen dialog različnih političnih in ideoloških silnic, ki so realnost različnih držav, različnih družbenih sistemov in celo dveh blokov. Kulturno tvornost Slovencev je treba obravnavati enakopravno, po enakih kvalitativnih merilih, torej brez podcenjevanja kulture zamejskih Slovencev, pa tudi brez prizanašanja, češ, saj gre vendar za manjšince. Prav tako je treba odločno zavrniti skrajno ignorantstvo takih posameznikov, kot je bil nastop tržaškega pisatelja Borisa Pahorja na nedavni pisateljski tribuni v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani.«
»Veliko pomembnega bomo prispevali za stalen kulturni pretok že s tem, če bomo onemogočali različne blokade, kot so omejitve pri uvozu slovenske knjige iz zamejstva. Mislim, da se lahko pohvalimo, da smo tudi v
BEOGRAD — Včeraj so na beograjskem sodišču zaključili dokazni postopek zoper obtožene Miliča, Olujiča in Nikoliča. S tem se je sojenje, v katerem je tožilec spremenil obtožnico približala zaključni fazi.
Na včerajšnji obravnavi je predsednik sodnega senata predstavil vsebino besedila obtoženega Olujiča o letu 1968, ki ga omenja spremenjena obtožnica. Prebrali so tudi pisma z bostonske univerze glede Nikoličevega teksta o strukturi jugoslovanske družbe, ki ga je tja poslal kot magistrsko tezo. Pregledali so tudi nekaj drugih pisem ter izveden-
Socialistični zvezi pripomogli k ustvarjanju kih razmer v Jugoslaviji, ki so omogočile odpravo depozita, ureditev carinskih razmer na meji, preprečitev večjih omejitev maloobmejnega prometa itd. Socialistična zveza si b° tudi v prihodnje prizadevala, da še bolj razvijemo vsestranski pretok, stike in sodelovanje, ki bo v prid tako matici kot tudi zamejskim Slovencem, izseljencem in zdomcem Va tudi dobrim medsosedskim odnosom. Predvsenf bomo še naprej nesebično pomagali in podpirali Slovence v zamejstvu v njihovem bop za obstoj in razcvet v prihodnosti. Pričakujemo, da bosta Italija in Avstrija ob 10-letnic1 Osima in 30-letnici avstrijske državne pogodbe z dejanji pokazali, kaj je njuna dolžnost. samo mednarodnopravna, temveč tudi moraln0” človečanska in demokratična,« je dejal Franc Šetinc na programski seji RK SZDL. (dd)
ska mnenja glede prisebnosti obtoženih ^ grafološke analize.
Senat je zavrnil nekaj predlogov tožilstva’ naj bi dopolnili dokazni postopek, zavrnil Pa je tudi obrambo, ki je predlagala, naj bi zaslišali še nekaj deset novih prič in prebran številne knjige in članke ter opravili znanstveno ekspertizo inkriminiranih besedil. Bra' nilec Slobodan Perovič je celo predlagal, n" bi pred sodiščem prebrali Orwellovo knji' go »1984«.
Danes bosta na vrsti zaključna govora t0" žilca in obrambe, (dd)
PROCES NA BEOGRAJSKEM SODIŠČU SE PRIBLIŽUJE ZAKLJUČNI FAZI
• Načelno
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zaprtimi vrati. Predsednik Englaro nam je kasneje povedal, da je svoja izhajanja pričel s poudarjanjem dobrososedskih odnosov, ozračja sodelovanja na odprti meji in da hočejo to ozračje ohraniti. Izrekel se je za sprejem globalnega zaščitnega zakona za Slovence videmske pokrajine, glede konkretnih oblik pa je dejal, da obstajajo različna stališča. S svoje strani pa je podčrtal nujnost pomoči prebivalstvu nadiških in drugih dolin na obmejnem področju, ker gre za predele, ki so gospodarsko zaostali i\ socialno ogroženi.
^Englaro je izročil senatorjem stališče predstavnikov slovenske manjšine videmske pokrajine, ki so ga podpisali slovenski župan, predstavniki raznih organizacij in združenj in duhovniki. To stališče bomo v celoti objavili v jutrišnji številki, za sedaj pa se omejimo na ugotovitev, da enotno in odločno izraža zahtevo po globalni zaščiti Slovencev in tudi konkretno navaja razne zahteve. Istočasno pa je predsednik pokrajine izročil tudi povsem nasprotni dokument nacionalističnega krožka »Jacobus Stellini«, ki se seveda izreka proti zaščiti.
Nato so v razpravo posegli naslednji načelniki svetovalskih skupin; Dino Burelli za PRI, Zaccaria Cisilli-no za PSDI, Comini Mattia za MF, Carmelo Contin za KPI, Bruno la Bruna za MSI, Giampietro Sbuelz za PSI in Ivano Strizolo za PSI.
Kot smo že dejali, so bila izrečena stališča različna in jih je zaradi določene rezerviranosti senatorjev in načina postopka težko v celoti obnoviti. Komunisti in socialisti so potrdili polno veljavnost stališča Slovencev videmske pokrajine, socialdemokrati so bili dokaj odprti, zahteve Slovencev so podprli predstavniki Furlanskega gibanja. Republikanec se je izjavil za zaščito v Trstu in Gorici, dokaj omejevalen pa je bil glede videmske pokrajine. Zapleteno in kontradiktorno je bilo menda stališče KD, saj so se ponovno čule neznanstvene teorije o etničnem značaju prebivalstva, istočasno pa tudi trditve o možnosti izboljšave demokri-stjanskega zakonskega predloga.
O goriški pokrajini in razgovoru s predsednikom Cumpeto, odborniki in načelniki svetovalskih skupin podrobneje poročamo na goriški strani. Predvsem je treba podčrtati dejstvo, da se je predsednik v imenu odbora brez zapletenih pogojnikov izrekel za zaščito in da je prišla do izraza zaskrbljenost za ustvarjeno ozračje sožitja in sodelovanja. Stališča v gori-škem pokrajinskem svetu so bila točno opredeljena in niso bila v celoti pozitivna, čeprav je bilo čutiti o-zračje sodelovanja, ki je v Gorici že ustvarjeno.
FEBRUAR 85
Buoni del Tesoro Poliennali.
•	BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov.
•	Nudijo letne obresti v višini 12%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču.
•	Nove dveletne zadolžnice se nudijo občinstvu v popis za gotovino v svežnju po 1.000.000 lir.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’Italia in kreditnih zavodov po e-misijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
od 1. do 8. februarja
Obrestna	Dejanski
mera	letni donos
12%	12,79%
BTP
Investicija oproščena davkov vedno na razpolago
Emisijska
cena
99%
Rok
3 leta
Obisk delegacije senatne komisije za ustavna vprašanja v Furlaniji-Julijski krajini
Zaščita je tudi v splošnem interesu države Pri delnega sveta f jk
f	■	iaa— .	,	; mmm
TRST — V včerajšnji številki smo že objavili nekatera stališča in izjave, ki so jih posredovale razne organizacije °b obisku delegacije senatne komisije za ustavna vprašanja v Furlaniji - Julijski krajini. Objavili smo poziv Zveze za jezike manjšinskih skupnosti in pozitivno oceno sindikalne federacije CGIL; danes objavljamo še druga stališča, ki smo jih prejeli.
Združenja ANPI,
aned, anppia
Združenja odporniškega gibanja, Pa‘tizanov (ANPI), deportirancev iz ^cističnih taborišč (ANED) in bivših Mitičnih preganjencev (ANPPIA) pojavljajo obisk ožjega odbora senat-6 komisije za ustavna vprašanja v ^aši deželi in izražajo željo, da bi P'Pomogel k pospešitvi postopka za-°na o globalni zaščiti slovenske manj-^.v tržaški, goriški in videmski po-ajini. Omenjene organizacije so /^nja, da mora parlament čim prej “dobriti organski zakon, ki naj se j'bihuje na ustavna določila in na /j^tnarodne sporazume glede tega “Pfašanja, in naj torej zagotovi slo-aski manjšini treh pokrajin izvršenje vseh njenih legitimnih pravic a Vseh ravneh, kulturni, gospodarski, fh uporabi lastnega jezika in pri u-avljanju teritorija. To bi poleg te-^ Predstavljalo važen prispevek za , 21tje in sodelovanje - med etničnimi ornPonentami naše dežele in za raz-°J demokracije v Italiji.
tržaško gibanje
jt^^aško gibanje (Movimento Trie-y) nima več svojega predstavnika tn ^krajinskem svetu, ker je svelisi' ec kJ ie bil izvoljen na njegovi b medtem zapustil stranko. Zara-
di tega je TG naslovilo senatni komisiji krajšo promemorijo.
Promemorija je razdeljena na štiri poglavja in zaključek, na osnovi katerih se je po mnenju TG danes mogoče lotiti reševanja tega vprašanja. TG navaja sedem temeljnih točki, ki so:
a)	Demokratična Italija odklanja vsako nacionalistično ideologijo ter kulturne in. juridične sadove fašističnega režima; v tem smislu italijanska ustava zagotavlja zaščito manjšin; taka garancija ne more o-stati neizvajana.
b)	Na deželnem teritoriju je zaščita slovenske manjšine diferencirana tako v formi kot v juridičnih o-snovah; obstaja torej nedopustljiva razlika med prebivalci, ki imajo e-nake pravice; vsi državljani morajo imeti iste garancije in to na osnovi ustave in specifične državne in mednarodne zakonodaje, ter na osnovi naravne pravice človeka, da ščiti svojo identiteto in kulturo.
c)	Novi globalni normativi ne more v nobenem primeru zmanjšati stopnje že obstoječe zaščite.
č) Slovenščina ni tuj jezik, (slovenske uradne šole v Trstu in Gorici), ampak en jezik države; iz tega izhaja nelogičnost, še pred nelegitimnostjo, vsake oblike ovire za javno uradno uporabo' tega jezika na teritorijih, kjer prebivalci, ki ga uporabljajo, živijo, delajo in se šolajo.
d)	Stopnje zaščite ni moč določiti na osnovi etničnega preštevanja ;
opcija narodnosti, ki jo nalaga etnično preštevanje je poleg tega v nasprotju z demokratičnimi in ustavnimi principi svobode • v naši državi
e)	Pravice po zaščiti vsekakor ne odvisijo od številčnosti tistih, ki to pravico po zaščiti nimajo.
f)	Globalna zaščita italijanskih državljanov slovenskega jezika sodi tudi v splošne interese države za sožitje med narodnostmi in za mednarodno sodelovanje.
Svetovalska skupina PSDI na deželi
V zvezi z obiskom senatne komisije je načelnih svetovalske skupine PSDI v deželnem svetu Gonano med drugim izjavil, da besedilo, ki bo moralo združiti razne zakonske osnutke v korist Slovencev, ne bo smelo občutiti travm, do katerih je prišlo na vzhodnem obmejnem področju med vojno in takoj po njej. V imenu PSDI je Gonano podčrtal pravico vsakega državljana in vsake skupnosti, da brani svoje navade, valorizira lastne korenine in ohranja kulturno identiteto, ki naj pomeni zaščito osebnega dostojanstva in lastne skupnosti. Mnenje PSDI pa je, da priznanje teh neodtujljivih pravic ne sme pomeniti diskriminacijo med državljani, s tem da se izdajajo zaščitni ukrepi, ki bi z namenom, da se: zaščitijo manjšine, povzročili krivico preostalemu delu prebivalstva. Pred vsakim takim ukrepom v zvezi s tem vprašanjem, je še dodal, je potrebna predhodna podrobna analiza dejanskega stanja na posameznih področjih in v posameznih občinah, in to v prepričanju, da je neki zakon toliko učinkovitejši, kolikor v čim večji meri odgovarja resničnim potrebam državljanov, mimo vsakega razburjanja in strumen taliziran ja.
Delegacijo senatne komisije je sprejel tudi predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske ^krajine Luigi Manzon
Na sedežu tržaške pokrajine
Člani delegacije in pokrajinskega odbora med ponedeljkovim sestankom v Trstu
O sestanku na sedežu pokrajinske uprave v Trstu
O verzijah predsednikovega posega - Stališče in spomenica SSk
TRST — Na tržaški pokrajini je delegaciji .ustne komisije za ustavna vprašanja v ime-2e odbora govoril predsednik Gianni Marchio. U smo omenili, da so o njegovem govoru ga različne verzije. Bistveni vtis, ki so hvsenatorji pa je, da so njegove izza Oateloma pozitivno ocenib, češ da gre vezanje v korist globalnega zakona brez i,e ''h omejitev. Podrobnosti seveda niso zna-’pa3 je bil tudi ta sestanek za zaprtimi vrati. 'Kraire<* Pričetkom sestanka je tajništvo po-gjme izročilo časnikarjem krajši dokument, jaae katerega je Marchio kasneje izjavil, biij za osebno beležko, ki naj bi jo do-,Casnikarji po pomoti. Dokumenta na se-
uTom s senatorji ni prebral, niti ga jim ni Ta
ocenili in, bistveni odstavki se v njem
»0°^!*' dokument smo že izredno negativ-
elase-
<w ^stava italijanske republike potrjuje dva
a)	gVna Principa:
Jakost državljanov brez vsake razlike
b)	(c{en 3);
fščiio jezikovnih manjšin (člen 6). tVg erruin »zaščita« ne more pomeniti podeli-Polit^išinam priviligiranih gospodarskih in lcnih tratmajev z negativnimi posledicama večino.
ni	se vsekakor potrebo, da se zaščit-
sten fcrePi odmerijo glede na številčno konsi-sPor° manjšjne, kot je zapisano v. besedilu VQ^m^arnov, na osnovi katerih so bili obliko-h Se?anii tržaški odbori, sti F?2a se negativno oceno glede dvojezično-daiii ne kaže, da bi bila utemeljena od se-Puspi konsistence manjšine in ki bi lahko doveri a nesprejemljive diskriminacije v škodo '-‘ne«.
Dokument se zaključuje z zahtevo, naj vlada izdela svoj zakonski osnutek in z enostranskim navajanjem nekaterih odstavkov programskih obvez. Ta dokument je seveda v ostrem nasprotju s programsko izjavo, ki jo je podal predsednik pokrajine Marchio na seji pokrajinskega sveta dne IG. 6. 1984, ki se glasi:
»V boju za demokracijo v Trstu imajo posebno vlogo problemi, povezani s prisotnostjo slovenske narodnostne manjšine.
Smatramo, da je razvoj odnosov med kulturo italijanske večine in slovenske manjšine tako v Trstu kot v vsej Furlaniji. - Julijski krajini izredno pomemben dejavnik pri uveljavljanju vloge miru, prijateljstva in sodelovanja s sosednimi državami, za kar si Trst prizadeva.
Tržaška pokrajina bo sprožila pri vladi u-strežne pobude, da bi le-ta v kratkem predložila parlamentu svoj zakonski osnutek za zaščito manjšine, upoštevajoč, da je enakopravnost italijanskih državljanov slovenske narodnosti v vseh družbenih sektorjih pogoj za nadaljnji doprinos slovenske skupnosti l- razvoju republike, nastale iz odporništva, in ki izhaja tudi iz preciznih ustavnih določil«.
V zvezi s stališči predsednika pokrajine in v zvezi s svojim posegom nam je pokrajinski odbornik dr. Zorko Harej posredoval naslednje tiskovno poročilo:
»Ob priliki obiska ožje skupine senatne komisije za ustavna vprašanja s predstavniškimi organi pokrajinske uprave v Trstu je slovenski odbornik za kulturo in načelnik svetovalske skupine SSk dr. Harej v svojem posegu senatorjem obrazložil temeljne postavke
v zvezi s problematiko manjšinske zaščite in zahteve slovenske narodnostne1 skupnosti, ki jih mora upoštevati toliko pričakovani zaščitni zakon.
Ob koncu srečanja načelnikov skupin, ki je potekalo zelo odkrito in stvarno, je Harej, tudi v imenu odbornika SSk dr. Mirka Špacapana iz Gorice, izročil članom senatne komisije posebno spomenico o pravnih, zgodovinskih in moralno-političnih izhodiščih, na katerih naj sloni zaščitni zakon v korist slovenske manjšine v Italiji. Ta zaščita naj zaobjame vse ozemlje 35. občin s strnjenim slovenskim življem in vse temeljne vidike manjšinskega obstoja in življenja sploh. Sloni naj na objektivnem in splošno znanem in priznanem dejstvu, da slovenska narodna manjšina obstaja in živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Zato je treba odkloniti vsakršne poskuse pogojevanja priznaja pravic številčnemu ugotavljanju pripadnikov manjšinske skupnosti. Nasprotno, prav neizpodbitni podatki o obsegu asimilacije manjšine v povojnem obdobju bi morali biti temeljni razlog, da je zaščita manjšine nujno potrebna, če se hoče ohraniti. Prav tako se zaščita ne sme1 omejiti samo na kulturne dejavnosti, temveč mora zaobseči tudi enakopravno uporabo manjšinskega jezika v odnosih z javnimi' oblastmi ter ustrezno socialno-gospodarsko politiko za nemoten razvoj na ozemlju, na katerem živi.
Iz srečanja med predstavniki pokrajinskega odbora in pokrajinskega sveta so prišla do izraza nekatera važna stališča v smeri rešitve manjšinske zaščite:
1.	vsi razen MSI priznavajo potrebo po
čimprejšnji zakonski ureditvi položaja slovenske manjšine, čeravno so razlike med posameznimi stališči.
2.	v odboru je bil govor tudi o prisotnosti in obsegu manjšine na deželnem ozemlju, vendar je bilo v razgovoru poudarjeno brez očitnega nasprotovanja, da izraz »consistenza« ne pomeni prisiljenega ugotavljanja etnične pripadnosti, kar bi lahko škodilo omikanemu sožitju med narodoma.
3.	večina političnih grupacij priznava utemeljenost zahteve manjšine po rabi materinega jezika v odnosih do javnih oblasti, tako upravnih kot sodnih.
4.	ugoden sprejem je tudi naletela razlaga, da 6. člen ustave nikakor ni v nasprotju s členom 3, ki govori o enakosti vseh državljanov, ampak se dopolnjujeta v smislu, da je potrebno zagotoviti tudi dejansko enakopravnost vseh državljanov, in ne samo jormalne enakosti pred zakonom.
Nekateri so ponovili stališče proti tako imenovanemu »bilingvizmu« in bojazen, da ne bi zaščita prizadela pravice pripadnikov večine, vendar so priznali potrebo po ureditvi zaščite.
Seveda so predstavniki MSI zatrjevali, da slovenska manjšina ima že dovolj in preveč pravic, zato ne potrebuje nobene zaščite več.
Splošen vtis je, da bo potrebrn nadaljnje razpravljanje o manjšinski problematiki na krajevni ravni, ker pojmi, kljub določeni odprtosti, niso vsem že še dovolj jasni.
V zvezi s srečanjem ožjega odbora senatne komisije za ustavna vprašanja na tržaški pokrajini nista ne odbor ne svet izdala nobenega komunikeja«.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
^----------- 356______________
kj dišalo je po strahu, da se bo obzorje morja, 'e videl kot prostrano modrino, nekoč nado , z velikim ladjevjem sovražnikov, nakar bo-he i^ternnile svod tudi jate letal. Želel si je, da se to pr* zgodilo na obalah, kjer je bil odgovoren, da hgitfpči izkrcanje. Želel je mir v pokrajini, ki je v tji0r. ih tistih na vrhu, da spojijo obale Severnega bijpia z Jadranom in vse to ozemlje naselijo s stmje-'ism.škim prebivalstvom, igrala usodno vlogo.
^ar°čil je adjutantu, da mu pokliče majorja SS, izv . ^stanove »Einsatz kommando Reinhard«, ki je biVa| a tajne, strogo zaupne naloge uničevanja pre-Pej, .stva, zlasti pripadnikov odpora. Majorja je pri-)ai s seboj iz Poljske. Tam je organiziral vrsto uni-
čevalnih taborišč in se proslavil s surovostjo nenavadnih razsežnosti. Bila sta si prijatelja po duši in po dejanjih. Vezala ju je fanatična vera v zmago velike Nemčije na podlagi nasilja. Rada pa sta se drug pred drugim izkašljala s kritičnimi pripombami glede sodelujočih, pa tudi nadrejenih, v katerih sta zaslutila premajhno stopnjo gorečnosti.
Major Wirth je vstopil in strumno pozdravil.
»Na voljo sem vam, gospod general.«
»Christian moj dragi, sedite, nisem si mogel kaj, da vas ne bi poklical. Spet prihajajo pripombe na najino delo. Tu v štabu mora biti nekdo, ki mu najina vnema leži v jetrih. Žalostno je, da namesto pohvale žan j e va grajo.«
Major je sedel. Ostri obraz z nevarnimi očmi se mu je razlezel v nasmeh. Dejal je:
»Dobro je, da se midva ne bojujeva za pohvale. Ljudje v Berlinu ne razumejo, da Italija ni Poljska in da Trst ni Varšava. Tu je vendar srednja Evropa! V peč, ki sem jo napravil v stari rižarni, ne moremo stlačiti vseh hkrati, zlasti ne ob navodilih, da o tem, kar se tam dogaja, molčimo, da nihče ne sme tega zvedeti.«
»Ne vznemirjajte se. Nekaj tisoč ljudi ste kljub temu spremenili v pepel, ki ga je veter odnesel v morje. Še mnogo več smo jih poslali v raj h za potrebe našega vojnega gospodarstva, in to v kratkem času. Seveda s podobnimi ustanovami na Poljskem ne bova mogla tekmovati. No ja, pa še tistih nisem računal, ki smo jih na začetku utapljali v morju.«
»Lahko bi tekmovala! Dajo naj mi povsem proste roke, pa jim bom v pol leta izpraznil pokrajino. Očistil jo bom Slovencev, Hrvatov pa tudi Italijanov, če je treba.«
»Christian, takole pa ne gre. Svetujejo nam postopnost! Uničevanje slovanskega življa je treba izvajati pod nalepko vojnih akcij in bojev proti partizanom. Samo v tisti fazi vojne, ko lahko povzročimo strašna povračila s te ali one strani.«
»Gospod general, ste zadovoljni? Vam nisem dobro zavaroval ceste Trst - Reka pa tiste čez Kras, Brkine in Čičarijo? Nič več niso potrebne opozorilne table ’Bandengebiet, nur in Geleit fahren.’ Jaz osebno se vozim sam brez spremstva; partizani so kar izginili, in če bo prišlo do izkrcanja, bomo mimo premeščali svoje čete.«
Vprašanje PEEP na Opčinah se iz dneva v dan zaostruje
Poziv tržaškemu
Openski lastniki iz preprečili vstop na
protesta do občine prizadeto zemljišče
Lastniki openskih zemljišč, ki jih namerava tržaška občinska uprava razlastiti za izvajanje znanega načrta za ljudske in cenene stanovanjske gradnje (PEEP), so včeraj zjutraj z omikanim, a odločnim nastopom preprečili predstavniku ■ stanovanjske zadruge AGLI - 1. maj, da izvede tehnične izvide na enem izmed prizadetih zemljišč v Ul. Biancospino. To je logična posledica skrajno neodgovornega ravnanja občinske uprave, ki ima spričo dogodkov očitno ves interes, da se odnosi med openskimi lastniki in med stanovanjskimi zadrugami še nadalje zaostrijo. Samo tako si namreč lahko človek razlaga popolno brezbrižnost pristojnega odbornika za urbanistiko Pacorja (in z njim celotne uprave), ki bi moral že zdavnaj začeti posredovalno akcijo med prizadetimi in zlasti poiskati alternativne rešitve za vsaj tista zemljišča, ki niso še kompromitirana.
Problem PEEP na Opčinah se vleče že dosti časa in je že vsem znan. Lastniki zemljišč se ne upirajo izva-
janju načrtov na že pokvarjenih predelih (na bivšem begunskem taborišču in v Ul. Biancospino), pač pa hočejo rešiti ostala področja, ki so še primerna za kmetijstvo. Od tod zahteva občinski upravi, da poišče alternativne rešitve, za katere so pokazale posluh celo same zadruge. U-
prava pa trmasto vztraja pri svojem ter zavrača vsak dialog in vsako posredovanje.
Zato so včeraj zjutraj lastniki zemljišč in člani openskega koordinacijskega odbora ob podpori Kmečke zveze preprečili predstavniku zadruge AGLI, da vstopi na zemljišče v UL
Biancospino. S to akcijo so hoteli spet opozoriti občino na nerešeno vpraša-njpe PEEP. Bomo videli če bo tokrat njihov protest kaj zalegel!
Ob tem protestu je prišlo žal tudi do neljubega dogodka, ki ne gre v čast občinski upravi. Potem ko so lastniki zemljišč brez večjih težav dopovedali predstavniku stanovanjske zadruge AGLI, da nima vstopa na zemljišče ter mu mimo obrazložili vzroke svojega protesta, so na kraj nemudoma prišli mestni redarji (kot da bi šlo za ne vem kakšen incident in ligitimirali nekaj domačinov. Mnenja smo, da je bil nastop redarjev prenagljen in da bi morali slednji prej preveriti, ali imajo predstavniki zadrug sploh pravico, da vstopijo na zemljišče. Tega včeraj niso storili in tako ustvarili nepotrebno napetost, ki si jo v tem trenutku nihče ne želi.
Predstavniki zemljišč, Kmečke zvezo in openskih društev so vprašanje PEEP obravnavali na ponedeljkovem sestanku na Opčinah, od koder so naslovili na župana poziv, ki ga v celoti objavljamo.
županu Richettiju
Spoštovani gospod župan dr. Franco Richetti !
Lastniki zemljišč, prizadeti zaradi ljudskih in cenenih gradenj na Opč*' nah (3., 4. in 5. področje) in člani koordinacijskega odbora vaških društev in organizacij ter Kmečke zveze, zbrani na sestanku, dne 28. 1. 1985, smo razpravljali o nerešenem vprašanj0 razlastitev, ki razburja prebivalstvo in ustvarja ozračje napetosti.
Ugotavljamo, da občinska uprava ni upoštevala stabšča vzhodnokraške-ga rajonskega sveta ter konkretnih predlogov, ki smo jih podpisani že po sredovali za rešitev, ki bi bila spro jemljiva tako za lastnike kot za gradbene zadruge. Tako zadržanje občinske uprave je po mnenju podpisnikov razlog, da se zadeva še ni rešila-Zato zahtevamo, da nujno sprejmete ob prisotnosti pristojnega odbornik3 naše predstavnike, da vam neposredno posredujemo naše zahteve in predloge za možne rešitve, za katere so se načelno že izrekle zainteresirane ?'a" druge in demokratične politične sile-
S spoštovanjem
prizadeti lastniki in
Koordinacijski odbor openskih društev in organizacij
Prizadeti lastniki in predstavniki KZ med včerajšnjim protestom
Slovenski otrok v slovensko šolo!
Še danes predvpisovanja v vrtce in osnovne šole
Danes zapade rok za predvpis otrok v državne otroške vrtce, v osnovne šole in v nižje srednje šole. Prvotno je bilo določeno, da se bodo januarska predvpisovanja zaključila že v petek, 25. januarja, ministrstvo za šolstvo pa je naknadno podaljšalo rok za vpise do 30. januarja zaradi težav z mrazom in hudim vremenom, ki je v prenekaterih krajih v Italiji oviralo starše in jim onemogočilo pravočasni vpis otrok v vrtce in šole.
Podaljšanje roka za predvpisovanja je služilo tudi slovenskim staršem, da v teh dneh še naknadno vpišejo svoje otroke v naše šole. Ker je vpisovanje še v teku, ne razpolagamo s številom vpisov v naše posamezne šole in v otroške vrtce. Po prvih podatkih kaže, da bo vpis v mnogočem odgovarjal predvidevanjem ob koncu lanskega leta.
število otrok v osnovnih šolah se bo zmanjšalo. Pete razrede bo namreč zapustilo večje število otrok kot jih bo v prihodnjem šolskem letu prvič prestopilo šolski prag. Kot že vsa zadnja leta gre tudi letos iskati vzrok za manjši vpis v manjšem številu rojstev, kar je vsekakor prizadelo tudi italijanske šole. Negativni učinek demografskega padca pa je zaradi manjšega absolutnega števila na naših šolah bolj pereč kot na italijanskih šolah.
Letos bo zapustilo slovenske otroške vrtce in prestopilo v osnovne šole 174 otrok. Ker je bilo že v prejšnjih letih opaziti pri prehodu iz slovenskih otroških vrtcev v slovensko osnovno šolo številne odklone (z vpisi otrok v italijanske osnovne šole), so se tudi letos Združenja staršev posameznih šol pa tudi učno osebje angažirala, da bi bil ta prehod čimvečji. V prenekaterih primerih so obrodila ta prizadevanja uspeh. Tako je bilo na primer z vpisom v osnovno šolo na Katinari, podobno pa je bilo tudi z vpisi v nabrežinskem didaktičnem ravnateljstvu. Kljub tem nemajhnim uspehom pa bo verjetno vpis manjši od lanskega.
Boljši obračun je pričakovati pri vpisih v otroške vrtce (poleg vpisov v državne potekajo te dni tudi vpisi v občinske vrtce v tržaški občini). Lani se je namreč število vpisanih v prve letnike zvišalo ter tako preokrenilo upadanje vpisov iz prejšnjih let. Za popolnejšo sliko vpisov v vrtce pa bo treba bržkone počakati vse do septembra; številni starši namreč šele tik pred začetkom pouka vpišejo svoje malčke v vrtce.
Enotno stališče dolinskega občinskega sveta
Preklicati okrožnico poštne uprave o prepovedi uporabe »tujega jezika«
Kot smo že poročali, je imel občinski svet v Dolini v petek sejo, na kateri je razpravljal o številnih problemih, ki zadevajo občino in njeno prebivalstvo, pa tudi o problemih širšega pomena, o katerih se je občinski svet soglasno izrekel in zedinil v svojih stališčih.
Gre tu na primer za stališče dolinske občinske uprave in v njej zastopanih pohtičnih strank, ki so, po predhodnem uvodu župana Edvina Švaba, soglasno odobrile telegram, ki so ga takoj poslali županu občine Marzabotto in v katerem župan, v imenu občinskega sveta, občine Dolina in njenih občanov »izreka in potrjuje svojo bratsko in človečansko solidarnost, potrjuje voljo, da bodo vsi skupno delali in živeli vsak dan z dejanskim uveljavljanjem demokratičnih, protifašističnih in protinacističnih načel, ki jih vsebuje italijanska ustava, s ciljem, da se zgodovina, ki jo predstavlja primer vojnega zločinca Rederja, ne ponovi nikoli več.« Občina Dolina je že vrsto let pobratena z občino Marzabotto ter je želela tudi s tem telegramom izraziti prebivalstvu in županu te občine svojo solidarnost, kot tudi razočaranje in presenečenje, da je do predaje vojnega zločinca Rederja avstrijskim oblastem sploh prišlo.
Na zadnji občinski seji je bil, kot smo že povedali, govor o številnih problemih, ki zadevajo občino in njeno prebivalstvo. Med drugim je župan omenil posledice, ki jih je utrpelo kmetijstvo, predvsem oljčni nasadi ob mrazu, snegu in poledici, ki so zajeli tudi naše kraje. Naše tehnične in upravne službe1, je dejal župan, so hitro ukrepale, pri čemer je treba še posebej omeniti povezavo med občinsko upravo in šolo, prefekturo, gozdno upravo in službo za vodovodno napeljavo.
V zvezi s tem je občinska uprava, s posebnim telegramom, obvestila tudi deželno upravo, kjer je še posebej
omenila škodo, povzročeno na oljčnih nasadih in zapr0-sila za takojšnje ukrepe v pomoč prizadetim sektorje!11 v tej občini.
Občinski svet je razpravljal tudi o prepotrebni gradui1 novega poštnega sedeža v Dolini ter je v zvezi s teh1 soglasno odobril pismo, naslovljeno na tržaško poštno u' pravo, v kateri se občinski svet zavzema za čimprejšnjo ugodno rešitev tega problema.
V zvezi s pošto je treba omeniti tudi enotno stališče-ki ga je občinski svet zavzel v zvezi z okrožnico, ki jo Je omenjena uprava sprejela glede naslovov na poštnih šiljkah, ki morajo biti, tako je bilo rečeno, za tržaško ob-čino napisani v italijanščini, medtem ko naj bi omenjen3 okrožnica ne veljala za druge občine tržaške pokrajin^-»Ni dovolj,« so menili svetovalci občinskega sveta, »oa se uslužbencem priporoči, da ne izvajajo omenjene okrožnice v okoliških občinah, temveč je potrebno vsebino te okrožnice preklicati in tako pomiriti javno mnenje ter preprečiti nesporazume glede njenega pomena in namena-To stališče je občinski svet vključil v pismo, ki ga le naslovil na pokrajinskega direktorja poštne uprave, dr-Vincanza Carboneja.
Tudi o novih telefonskih imenikih za leto 1984-85 Je bilo na seji govora. V zvezi s temi je občinski'svet prip^ ročil čim večjo pozornost glede spoštovanja slovenske^ jezika, to je slovenskih priimkov in imen. Poudaril J tudi potrebo uvedbe potrebnih tehničnih pripomočkov, tudi preciznih direktiv, ki naj jih v zvezi s tem prejmd poštni uslužbenci.
Ob koncu naj povemo, da je uprava občine Dohnj1 pozvala vse telefonske naročnike, naj do 15. marca P1®” verijo v uradih SIP v Trstu, Drevored XX septembra šta • 5, če so njihovi priimki, imena in naslovi točno zapis310'
Občni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov
V soboto je bil občni zbor predstavnikov Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki delujejo na Tržaškem. Na sporedu je bilo daljše poročilo predsednika zveze dr. Zorka Hareja o delu, ki ga je ZCPZ opravila v preteklem letu, obenem pa je tudi nakazal smernice za bodoče delo v letu 1985.
Sledilo je poročilo podpredsednika ' prof. Mamola. Poročilom je sledila diskusija, iz katere so izšla razna navodila in sklepi za bodoče delovanje, ki zadeva delo zveze tudi izven običajnih nastopov. Poleg že tradicionalnega božičnega koncerta v stolnici sv. Justa, bo zveza organizirala marca letos revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v Kulturnem domu, a-prila bo koncert nabožne in cerkvene glasbe v cerkvi v Ricmanjih, sredi avgusta bo običajni seminar za pevce, ki se bo tokrat vršil v Meranu, proti koncu novembra pa je v programu jesenska revija odraslih zborov. Kot pretekla leta bo zveza tudi letos organizirala tečaje za vodenje mladinskih zborov.
ZSPZ bo imela 3. marca še nadaljnjo sejo, na kateri bodo predstavniki obravnavali predvsem organizacijsko delo zveze.
hj
Darujte v sklad
Mitje Cuka
Predavanje o revmatičnih obolenjih v slovenskem zdravniškem društvu
Slovensko zdravniško društvo, ki združuje slovenske zdravnike tako s tržaškega, kot tudi z goriškega področja, je imelo, v okviru svoje redne dejavnosti, pretekli petek v gosteh dr. Blaža Racmana, predstojnika rev-matološke klinike v bolnišnici Petra Deržaja. v Ljubljani, ki je spregovoril o revmatičnih obolenjih in o njihovem sodobnem zdravljenju.
Predavanja, ki je bilo v prostorih restavracije Furlan na Repentabru, so se udeležili številni člani društva, saj je šlo za tematiko, ki je za naše mesto, kjer je dobršen del prebivalstva že prileten, izredno zanimiva, za zdravnike pa tudi potrebna in koristna tudi pri njihovi vsakodnevni praksi in delu s pacienti.
Dr. Racman je o teh obolenjih predaval že pred časom v Števerjanu na Goriškem in sicer zdravnikom goriškega področja, kjer je prišlo tudi do širšega srečanja z zdravniki z obeh strani meje.
Slovensko zdravniško društvo pripravlja za prihodnje mesece predavanje o alergičnih boleznih, saj se razne alergije pojavljajo največ prav na pomlad. Tudi za to predavanje bodo povabili strokovnjaka iz matične domovine.
Na povabilo DSI in združenja Most
Kermauner o Kraljevih freskah
Ob desetletnici smrti slikarja Toneta Kralja je Društvo slovenskih izobražencev skupno s Kulturnim združenjem Most, priredilo v ponedeljek predavanje Tarasa Kermaunerja o Kraljevih jreskah na Primorskem, s posebnim ozirom na avbersko cerkev. Za nas Slovence je bil ta večer zanimiva priložnost, da razširimo razgovor o problemu varstva sakralne dediščine pri nas.
Taras Kermauner je najprej poudaril, da je namen njegovega predavanja tudi ta, da bi vzbudil zanimanje za umetnika Toneta Kralja, ki je vse do danes, povsem po krivici potisnjen ob rob slovenske umetnosti. Kermauner je razčlenil tri Kraljeva slikarska obdobja in ugotovil, da je tega umetnika potisnila ob stran povojna generacija. To stanje se nadaljuje tudi danes, saj Kralj še sedaj ni doživel poštene retrospektive, tako da o njegovem umetniškem delu po petdesetih letih pravzaprav ne vemo veliko.
F svojem govoru se je Kermauner omejil predvsem na Kraljeve freske v avberski cerkvi. Ta cerkev je trenutno v zelo slabem stanju, posebno pa so pri tem prizadete ravno Kraljeve umetnine, saj v notranjost prostora še vedno prodira voda.
Slovenska katoliška tradicija je bila od vedno izrazito slikarska in kiparska in v tem oziru predstavljajo cerkve žarišče umetnosti. Religija je v tem pogledu sestavni element kulture in torej iz nikakršnih ideoloških stališč ne smemo ločevati religiozne tradicije od kulturne. Kermauner je
prisotnim pokazal posnetke Kral]eV fresk v avberski cerkvi in oben^ komentiral njegova dela. Pre“vSnia. je poudaril Kraljevo sodobnost v tivih, ki se s svojo simboliko šajo na čas, v katerem je ^metve-živel in deloval — čas druge s tovne vojne.
Nekatere freske so dandanes e lo poškodovane in komaj reSggg Nujen bi bil v tem primeru P05^. pristojnih oblasti, saj je velika ^ varnost, da bodo v kratkem časa umetnine popolnoma uničene. 0
Pedavanju je sledil razgov°r s položaju sakralne dediščine pri Kulturno bogastvo nedvomno Pallida. Predsednik Zavoda za spo^^ ško varstvo je pri tem poudari1’ bi morala za rešitev kulturnozQ ^ vinske dediščine prispevati ša slovenska javnost, saj so stva, ki jih ima zavod na razp''-\^a
■pola?0
vse umetnostne spomenike, ki P* padajo.	, tgrji
Ob koncu večera so organiza ^ poudarili, da je bil namen toS® . ^ čer a opozoriti širšo javnost o ^ re-ski razsežnosti tega problema. šitev avberske cerkve, ki hram ^ Ijeve freske, pa so začeli zbirati V ■ stovoljne prispevke, da bi s ^ern Mi-pomogli k rešitvi teh nenadorn^1 vih umetnin.	^ j
• Rajonski svet za Sv. Jakob s ^ sestal dne 4. februarja ob 20. ur svojem sedežu v Ul. Caprin IS/1'
S ponedeljkove seje občinskega svela
Novi telefoni za tržaško občino
Devinsko-nabrežinska občinska uprava pripravlja vrsto kulturnih prireditev
Devinsko - nabrežinska občina na-Jpuje za leto 1985 vrsto kulturnih ^Javnosti, ki jih je na ponedeljkovi rii občinskega sveta obrazložila od-rroica za kulturo Marinka Terčon.
, 0 obrazložitve je prišlo v okviru u-prošenj za razne podpore, S jih je občina predložila deželi o-rpma tržaški pokrajini, pomemben del kulturnih dejavnosti letošnjem letu bo namenjen prosla-arn dvatisočletnice nabrežinskih ka-^olomov, ki poteka v teh letih. Gre a obširen program manifestacij, ki W občina organizirala delno v plu 1985. in delno v prihodnjih letih. skfc^VSem 1° treba omeniti dve razi-avi. ki jih namerava občina poveri-skupini raziskovalcev; gre pred-žin1?- Za ra7->skavo o starosti nabre-askih kamnolomov, o izvoru teh ka-n polomov in o tehniki ruvanja kame-dnK ^ruga raziskava pa zadeva so-i. ^Hejši čas, to je dejavnosti kamno-Srji?v v 19. in 20. stoletju, tako gozdarske, umetniške in arhitekton-a ® fot tudi družbene in etnografske Vezal ' Občinska uprava je že na-rini • pbke s Slovenskim raziskoval-inštitutom, kateremu namerava S1 juriti nalogo za to raziskavo. Izdat' 6 °keb raziskav nameravajo iz-2v ‘.v posebnih pubhkacijah ter v Z1 s tem pripraviti vrsto razstav. l zPoredno z raziskovalnim: delom Ptan'f na Prirndila tudi vrsto drugih nuestacij, predvsem predavanj in
fotografskih razstav ter tudi razstavo kamnarskega orodja. Predviden je tudi poseben spominski letak. Za izvedbo tega programa je predviden izdatek 48 milijonov lir.
Druga pomembna kulturna pobuda, ki jo je odbornica Terčonova orisala na ponedeljkovi seji občinskega sveta, je poveritev naloge štirim strokovnjakom, da zberejo ledinska imena, imena, osebnosti, ki so kakorkoli povezane z devinsko - nabrežinsko občino, pomembna zgodovinska obeležja ter druga imena, ki so za kulturno in družbeno stvarnost v občini pomembna. Ta imena bi bila podlaga za imenovanje ulic in trgov v občini. Tudi izsledke te raziskave, za kate-
ro je predvidenih 9 milijonov lir, nameravajo objaviti. Poleg tega namerava devinsko - nabrežinska občina tudi v letošnjem letu nadaljevati s kulturno dejavnostjo iz prejšnjih let, to je s sodelovanjem s pobrate^ nima občinama, s prirejanjem raznih koncertov in kulturnih prireditev ter s pošiljanjem mladincev iz občine na razne seminarje.
Večji del ponedeljkove seje pa je bil kot smo že poročali posvečen o-brazložitvi variante občinskega regulacijskega načrta. Danes zvečer ob 19. uri bodo občinski upravitelji ta načrt predstavili rajonskim konzul-tam, jutri pa bo o tem stekla debata v občinskem svetu.
Jutri odprtje 5. Motor show a
V	prostorih tržaškega razstavišča bodo jutri odprli 5. Motor show. Glavna atrakcija letošnje prireditve bodo prav gotovo avtomobili formule ena in vozila za rally, zanimiva pa bodo tudi zasedanja in okrogle mize, ki se bodo zvrstile na gospodarskem razstavišču.
Že jutri (ob 18. uri) bo na sporedu okrogla miza o vprašanju prometa, prevozov in parkirišč v Trstu. Tema je kar se da aktualna; okrogle mize se bodo med drugimi udeležili predstavniki tržaške občine, mestnih redarjev, docenti na tržaški univerzi, predstavniki turistične in letoviščarske ustanove, avtomobilskega kluba ACI in Zveze trgovcev.
V	soboto dopoldne bo razprava o telesnih poškodbah motociklistov in o uvedbi čelad za vožnjo na motorjih, popoldne pa bo o zanimivostih formule ena spregovoril športni novinar Mario Poltronieri.
Motor show bo odprt do 4. februarja. Ob delavnikih si ga bo lahko občinstvo ogledalo med 15. in 22. uro, v nedeljo pa bo odprt od 10. do 22.
Tržaška občina bo kmalu razpolagala z novo telefonsko centralo. Včeraj sta namreč tržaški župan Richet-ti in ravnatelj tržaške agencije SIP Trivellato podpisala najemninsko pogodbo za telefonsko centralo, ki jo bodo namestili v občinski palači najkasneje do junija letos.
Telefonska centrala vrste IBM 1750 spada med najnovejše tovrstne elektronske centrale. Razpolagala bo s 452 internimi številkami in 28 povratnimi linijami tetr s tremi mesti za ročno vodenje centrale, od katerih je eno opremljeno izrecno za slepce.
Po podpisu najemninske pogodbe si je župan Richetti ogledal nov sedež SIP v Drevoredu XX. septembra. Novi sedež je odprt strankam ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 12.30.
Na sliki: župan Richetti in ravnatelj SIP Trivellato med podpisom najemninske pogodbe.
Natečaj za pomožne
bolničarje :
trd oreh za KZE
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku so predstavniki avtonomnega sindikata USI in občinski svetovalec MT Parovel iznesli vrsto dvomov in obtožb na račun zakonitega upravljanja tržaške Krajevne zdravstvene enote. V ospredju je bil predvsem izid natečaja za 215 mest pomožnega bolničarja. Pobudniki tiskovne konference so napovedali, da bodo preverili pogoje 215 sprejetih in njihovo morebitno
Na Pomorski postaji startala prva konferenca o športu
2 ■
Sin^0tvoritveno slovesnostjo se je
_	T-»_____i •____-------
v.	~	oavj v	o v-
va i} Začela na Pomorski postaji pr-reja aiuerenca o športu, ki jo pri-2<jj.av“’zaška občinska uprava. V po-
nagovoru je župan Richetti strelk’ ka športna aktivnost in u-šanjj11 objekti niso le tehnično vpra-spev ’. Sai so med dejavniki, ki pri-ljen:j0 k izboljšanju kakovosti živ-Potreh Vsakega občana. Prav zato je a°va 113 tudi na tem področju ob--etn6r'l Sjedanju in upravljanju, k
feretl nai bi prispevala tudi ta kon-špcjt a.' Občina, oz. odbomištvo za grajjč -10 že pripravilo osnutek pro-he (j,- za uravnovešen razvoj šport-'Z(latpiaVinos*k v občini (predviden je chetti	nuli jard lir), je dejal Ri-
Prexji ’ 0staja pa zelo odprt do vseh Sov in ugotovitev, ki bodo iz-
neseni na štiridnevnem zasedanju.
Čeprav ne sodi v ta okvir, je župan vseeno spregovoril tudi o načrtih za novi mega-stadion. Omenil je možnosti na zemljišču pri občinski klavnici in na začetku Ul. Brigata Casale, o proseški lokaciji pa ni črhnil. Naj pri tem dodamo, da so o tem vprašanju komunisti izdali komunike, v katerem analitično pojasnjujejo svoje nasprotno stališče do tega načrta.
Konferenca, ki se je udeležujejo številni športni operaterji, med katerimi tudi predstavniki slovenskega športa, bo potekala v delu po komisijah in se bo osredotočila na štiri osrednje teme: špertni objekti, dejavnost, šole in zdravje.
V soboto v gledališču F. Prešeren
Predstavitev znanstvene študije o toponomastiki v dolinski občini
V soboto ob 20. uri bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu predstavitev prve znanstvene študije o toponomastiki občine Dolina.
Študija obravnava vasi Gročana, Pesek, Jezero, Botač, Draga, Bolju-nec, Zabrežec ter dolino Klinčiće (Glinščice). Gre za kraje, ki se nahajajo v notranjosti ali ob robu novoustanovljenega Parka doline Glinščice in Zaščitnega področja Pesek.
Z deželnim prispevkom je uprava izdelala načrt za Park in, čeprav deželni zakon v tem okviru ne zahteva študije o toponomastiki in o kmetijstvu, se je občinska uprava odločila, da poveri nalogo tudi za sestavo teh študij.
Potreba po znanstvenem pristopu k problematiki domačih krajevnih i-men je že dolgo občutena. Na eni strani je temu vzrok fašistično nasilno potujčevanje, ki je prizadelo naše kraje, na drugi strani pa negotovost, kako se pravilno pišejo naša krajevna imena. Precej imen je popačenih tudi zaradi priznanja vrednega, a nestrokovnega truda ljudi, ki so sredi prejšnjega stoletja skušali razlagati, kodificirati naša slovenska i-mena.
Iz vseh teh razlogov je občinska uprava poverila nalogo za sestavo te študije priznanemu strokovnjaku, prof. Pavlu Merkuju. Tako je prišlo do študije o toponomastiki občine Dolina, ki jo bo v soboto prof. P. Merku javno predstavil in ki zavzema i-mena vasi, delov vasi, ledinska ime-
na, gorska in vodna imena.
Pri vsakem imenu je poleg znanstvene razlage o njegovem izviru še narečni zapis in, kar je najvažnejše, predlog, kako bi bilo primemo pisati ime v knjižnem jeziku.
Gotovo bo kateri izmed teh predlogov vzbudil emotivne reakcije, ker je v očitnem nasprotju z ukoreninjenimi prepričanji.
Študija prinaša ugotovitve, ki izhajajo iz žive uporabe prebivalcev samih vasi v dolinski občini in jih je moč preveriti ob najnovejših izsledkih znanstvenega imenoslovja: in prav ta veda je v zadnjih desetletjih znatno napredovala. Novi izsledki prinašajo torej novo gotovost in le napredek imenoslovne znanosti ali morebitno odkritje novih zgodovinskih prič bo lahko dovolilo nove ugotovitve na tem področju.
Zagrebški solisti nocoj v KD v Trstu
Nocoj bo v Kulturnem domu v Trstu nastop jugoslovanskega komornega ansambla Zagrebški solisti, ki ga vodi umetniški vodja Tonko Ninič. Program nocojšnjega koncerta z začetkom ob 20.30 obsega skladbe Hdndla, Torellija, Albinonija in Oda-ka. Kot solist bo na koncertu nastopil Stanko Arnold, ki bo izvajal skladbi Torellija in Albinonija za trobento.
^tanek pridelovalcev ° Jk nocoj v Boljuncu
Siaijo
Oica vreme, mraz, sneg in pole-Sadijj 0 aaPravili tudi na oljčnih na-ki j0 ; a°linski občini veliko škode, Aiti. J Zaenkrat še težko točno oce-
Tehiu
L°išnip Pr?Memu je namenjeno no-š? oh	pridelovalcev oljk, ki
'rancP	v dvorani gledališča
sWoVai Prešeren v Boljuncu. Priso-^Jak s , Do Darko Sedmak, strokov-^Užhgj. ce£a Področja, ki je sicer u-Per. Pri podjetju AGRARIA Ko-
k?. tutp<a ZVeza vabi vse svoje člane, pjk, m Slcer prizadete pridelovalce •ožijo Se sesDmka polnoštevilno ude-
člani deželne °lske komisije
-t. Doneli inski svet je na svo-J^0vi ki Je bila skoraj u teWi,nainenjena obravnavi red-^ske ^dev, izvolil tudi tri slo-tJ°. v Wv5?.e..v deželno šolsko komi-Pršijo so bili izvoljeni Jurij Svab. ’ t^ko Škrinjar in Nerina
Z optimizmom in voljo je mogoče premagovati tudi težave, ki sledijo operaciji raka na prsih
Ko je človek zdrav, niti ne pomisli, kako so tistim, ki so doživeh kakšno hujšo bolezen, potrebne ustanove, ali centri, ki jim pomagajo premostiti razne težave, predvsem psi-liične narave, ki se po takih obolenjih nujno pojavljajo. Tako je verjetno v našem mestu še veliko takih, ki ne vedo, da deluje tudi tu center, kjer se zbirajo ženske, ki so prestale operacijo za prsnim rakom in ki skrbi za njihovo rehabilitacijo in ponovno vključitev v normalno, vsakdanje življenje.
Mi smo o tem centru in njegovih številnih dejavnostih že večkrat poročali ter redno spremljamo razna predavanja in druge prireditve, ki jih vodstvo centra, s svojim sedežem v Ul. Udine 6, organizira tako za svoje članice, kot tudi prijatelje.
Pretekli petek smo bili na eni teh prireditev, če jo lahko tako imenujemo. Šlo je namreč za osebno pričevanje ene izmed žensk, ki je sama doživela operacijo na prsih, ki je dva meseca po tej operaciji zanosila in
tudi rodila zdravega otroka in ki so ji pred časom ugotovili novotvorbo tudi na jetrih in jo ponovno operirali. Njeno pripovedovanje je izpolnil še mož, ki je njeno bolezen so doživljal in ki ji je bil in ji je še tudi v največjo oporo.
Pričevanje povedano v tako skopih besedah, ne more seveda ponazoriti našim čitateljem tistega, kar smo vsi, ki smo Mariso (tako je ženski ime) poslušali, sodoživljali in občutili. Bilo je, kot bi človek poslušal pripoved o hudih sanjah, pa bi si na koncu oddahnil, ker so bile to le sanje.
Šlo pa. je za resnico, ki jo je protagonistka izpovedala s takšno naravnostjo, s takšno objektivnostjo, pa vendarle tudi s tolikšnim optimizmom, ki ji daje moč kot je sama dejala, da še vedno upa, da skuša živeti čim bolj normalno in obdržati v družim mimo in varno počutje, ki je potrebno njej predvsem pa njenim štirim nedoraslim otrokom.
To ni prvo takšno predavanje, ki ga organiziramo v našem centru, nam
je povedala odgovorna za delovanje centra v Trstu Luisa Nemez. Videli smo, da so takšna predavanja za naše članice zelo pozitivna je še dejala. Predvsem jim dokažejo, da niso samo one tiste, ki jih je prizadela ta težka bolezen, da ni njihov primer najtežji ter da se da s pogumom, dobro voljo, predvsem pa z občutkom, da mora človek, dokler je živ, nekomu še koristiti, živeti in ustvariti tudi v svoji okolici dobro počutje in ne občutek groze in obupa.
Večeru in pripovedi obeh protagonistov je sledil tudi psiholog, ki je med drugim obrazložil, kako pomembna je trdna volja v ozdravljenje pri vseh, ki zbolijo za rakom na prsih ali drugim težkim boleznim, kako važno in potrebno je, da ženske ne ostajajo same, zaprte v svojo bolečino, temveč, da iščejo družbo sebi enakih, se skušajo z njimi o vseh problemih odprto pogovoriti, si najti primemo zaposlitev, ki jo center, kot integracijo pri rehabilitaciji tudi vse nudi.
povezavo s sindikalnimi ali političnimi krogi; v primeru, da bi večina na nocojšnji skupščini KZE zavrnila predlog KPI o ustanovitvi preiskovalne komisije, ki naj razčisti dvome v zvezi z natečajem, pa so še napovedali, da bodo posegli pri sodnih oblasteh.
Vpisi v miljske otroške vrtce
Miljska občina sporoča, da so cd 1. do 16. februarja odprta vpisovanja v občinske otroške vrtce. Vzgojiteljice slovenskega šolskega centra bodo na razpolago staršem za vse potrebne informacije v soboto, 2. februarja med 9. in 11. uro.
ZAHVALA
Ob izgubi drage
Štefanije Križmančič
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
SVOJCI
Trst, 30. januarja 1985 (Občinsko pogrebno podjetje)
30. 1. 1975	30. 1. 1985
Ob 10. obletnici smrti dragega
Lovrenca Maverja
se ga z žalostjo spominjajo
žena Stana ter sinova Stojan in Sergij z družinama.
Boljunec, 30. januarja 1985
Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje Franku in družini Kriški mladinski krožek ter prijatelji.
Ob težki izgubi drage žene in mame Majde Bogateč izreka Liviu in Franku občuteno sožalje Slovensko stalno gledališče.
Ob hudi izgubi dragega očeta izreka Savu Ušaju iskreno sožalje ŠZ Bor.
SKD Barkovlje in pevski zbor M. Pertot izrekata svoji odbornici Silviji iskreno sožalje ob izgubi dedka Karla Miliča.
SLOVENSKO 'STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM LUIGI PIRANDELLO
Človek s cvetom v ustih in Cecè
enodejanki
Režija: SERGEJ VERČ (izven abonmaja)
PREMIERA
danes, 30. januarja, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah.
PONOVITEV
jutri, 31. januarja, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah.
PONOVITEV
v nedeljo, 3. februarja, ob 17.00 v SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12.
gledališča
VERDI
Danes, 30. t. m., ob 20. uri predstava baletne skupine Grand Théàtre iz Ženeve. Koreograf Oscar Araiz. Predstava je izven abonmaja.
Operna sezona 1984 - 85. V gledališču Verdi. pripravljajo Donizettijevo opero »Lucia di Lamermoor«.
ROSSETTI
Danes, 30. januarja, ob 20.30 — red prost, — bo gledališče iz Rima predstavilo delo »Caligola« A. Camusa. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA —
TEATRO CRISTALLO
Danes, 30., in jutri, 31. t. m., ob 9. uri in 10.30 predstava za šole: »Sneguljčica« po pravljici bratov Grimm. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 65700 in 68311.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 1. februarja, ob 19.30: Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije.
V	ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30: Matthias Eisenberg, Leipzig, orgelski koncert.
Mala dvorana
V	soboto, 2. februarja, ob 10. uri: »Skrivnost starega podstrešja«, otroški znanstvenofantastični film.
Velika sprejemna dvorana
V	soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana.
Okrogla dvorana
V	petek, 1. februarja, ob 20.30: R. Queneau - A. Zorn »Vaje v slogu«.
kino
Ariston 16.30 — 21.30 »Paris, Texas«.
Režija W. Wenders.
Eden 15.30 — 22.15 »Baby Cakes«. Fenice 17.30 — 22.15 »Non ci resta che piangere«. M. Troisi in R. Benigni. Jutri ob 17.30 — 22.15.
Excelsior 17.30 — 22.15 »Tutti dentro«. A. Sordi.
Nazionale Dvorana št. 1	16.30, 18.20,
20.15, 22.10 »Giochi stellari«.
Dvorana št. 2 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Storia infinita«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Mogli particolari...». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00 — 22.15 »Fotografando Patrizia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15 »Bolero extasi«. Bo Derek. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder.
Capito! Zaprto
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Fanny sexy girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00, 19.30. 22.00 »II piccolo grande uomo«. D. Hoffman.
Radio 15.30 — 21.30 »Ansia erotica«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.00 »Una gita scolastica«.
razstave
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 2. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Adolfa Pen occhia iz Brescie.
Od danes do 18. februarja razstavlja v galeriji Torbandena kipar Giuliano Vangi.
V	petek, 1. februarja, ob 18. uri bo v Domu JLA v Ilirski Bistrici odprla razstavo svojih del tržaška slikarka ZORA KOREN. Razstava spada v okvir 8. meseca kulture, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij.
V	umetnostni galeriji na Trgu Unità je do 1. februarja odprta razstava slikarja Nisa Russiana.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi enodnevni izlet k Severinu v Veliki Dol na Krasu. Postregli vas bomo za pustno nedeljo, 17. februarja, z domačo klobaso in zeljem. Tudi poskočne glasbe ne bo manjkalo. Vpisovanje vsak dan razen ob sobotah od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 ali po 20. uri po telefonu na št. 732-858.
ISi, GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1984-85 4. abonmajski koncert
Danes, 30. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI SOLISTI
Umetniški vodja: TONKO NINIĆ Solist:
STANKO ARNOLD (trobenta) (Hàndel, Torelli, Albinoni, Odak) Prodaja vstopnic na Glasbeni , matici in uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma;
darovi in prispevki
3
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje sporoča, da bo seja odbora v petek, 1. februarja, ob 20.30.
KD Primorsko - Mačkolje vabi v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri v Srenj-sko hišo v Mačkoljah na Prešernovo proslavo. Nastopata moški pevski zbor Janko Premrl - Vojko iz Dvorov nad Izolo in dramska skupina KUD iz Izole.
Občina Dolina, KD F. Prešeren iz Boljimca, PD Slovenec iz Boršta, KD Krasno polje iz Gročane vabijo v soboto, 2. februarja, ob 20. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na predstavitev ZNANSTVENE ŠTUDIJE PROF. P. MERKUJA O KRAJEVNEM IMENOSLOVJU OBČINE DOLINA.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi na pr£ davanje, ki bo danes, 30. januarja, ob 20.15 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 na temo:	»SLUČAJNOST V RAČUNALNI-
ŠTVU«. Predaval bo prof. Tomaž Pi-sanski z ljubljanske univerze.
razna obvestila
TPPZ P. Tomažič — v petek, 1. februarja bo v Partizanskem domu v Bazovici ob 19.30 vaja orkestra in ob 20.30 vaja zbora.
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje sestanek na temo: »Usklajevanje pobud pri uvajanju mikroračunalnikov med šolsko mladino«. Srečanje bo jutri, 31. t. m., ob 18. uri na šoli J. Stefan, Ulica S. Cilino 16 (tel. 568-233). .
včeraj-danes
Danes, SREDA, 30. januarja MARTINA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 9.39 — Luna vzide ob
11.34	in zatone ob 1.52.
Jutri, ČETRTEK, 31. januarja
VANJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1020,5 mb raste, veter 50 km na uro severovzhodnik s sunki burje do 90 km na uro, vlaga 38-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Affatati, Nicoletta Belletich, Alessandro Mario-la, Andrea Corbatti, Giulia Marzi.
UMRLI SO: 66-letna Isidora Glavina, 67-letna Francesca Stefini vd. Savron, 87-letna Emilia ' Turk vd. Goos, 78-letni Nicolò Coglievina, 91-letna Maria Franco vd. Nemez, 84-letna Dina Costantini vd. Bortoli, 69-letni Nazario Crevatin, 86-letna Ana Filipčič vd. Kocjančič, 74-letna Lidia Viola vd. Marassi, 75-letna Tosca Zorman vd. Biason, 49-letni Oliviero Candotti, 40-letna Maddalena Settimo por. Bogateč, 88-letni Carlo Toffo-letti, 80-letna Saveria Rusich por. Nicoli.
Namesto cvetja na grob drage svakinje Melite Pregare darujeta Sonja - in Just Colja 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina Avguština Gregoriča daruje prijatelj Vladimir ščuka
10.000	lir za sklad M. čuk in 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	počastitev spomina Maria Faganela darujf.ta Vladimir in Ida Ščuka 15.000 Ur za sklad M. čuk in 15.000 Ur za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Milivoja Pertota daruje Mario Briščik z družino 20.000 Ur za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob drage MeUte Pregare darujeta Rosanda in Silva Gas-perčič 20.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Prijateljice pri rekreaciji sočustvujejo z Ondino in v spomin na mamo Frančiško Drole por. Majcen darujejo 60.000 Ur za ŠZ Bor.
V	spomin na Sergija Dolesa darujeta Cveto in Elda Ukmar 20.000 Ur za TPK Sirena.
V	počastitev spomina Maria Faganela darujejo svojci 25.000 Ur za sklad M. Čuk in 25.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na drago mamo Jušto Tretjak (Bibčevo) daruje Ida z družino
30.000	Ur za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu.
V	počastitev spomina MiUvoja Pertota daruje Zora 10.000 Ur za TPK Sirena.
V	spomin na prijateljico Gizelo Kralj vd. Vidau daruje Stana Kralj 5.000 Ur za cerkev sv. Andreja in 5.000 Ur za
f sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob MiUvoja Pertota darujeta družini Pertot - Stanič
20.000	Ur za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na MiUvoja Pertota daruje Marija Krečič - Gembrini 10.000 Ur za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Sergija Dolesa daruje Alojz Brišček 15.000 Ur za SKD Barkovlje in 20.000 Ur za pevski zbor M. Pertot.
Ob 40. obletnici smrti moža Karla Fo-rausa daruje žena Ana 30.000 Ur za moški pevski zbor V. Vodnik.
Ob 9. obletnici smrti drage mame Marije Malalan (Šemolinove) daruje hči Lidija z družino 10.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar.
Namesto cvetja na grob Silviji Puntar daruje Rada z družino 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Ob 3. obletnici smrti drage mame Darinke Plesničar vd. Zajec in ob 28., obletnici smrti očtta Franca darujejo Sergij, Nadja in Rajko 50.000 Ur za Dijaško matico in 50.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Milivoja Pertota darujeta Olga in Anton Pertot 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob 25. obletnici smrti mame Josipine Tence in ob 49. obletnici smrti očeta Jakoba Tenceja ter v spomin na pokojne brate in sestre darujeta Slavica in Rudi
10.000	Ur za godbo Vesna - Križ, 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu in 10.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk.
Namesto cvetja na grob Sergija Dolesa in MiUvoja Pertota daruje Mirjana Sartori 10.000 Ur za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Maria Faganela in MeUte Pregare daruje Neva Colja - Succi z družino 20.000 Ur za sklad M. čuk.
V	počastitev spomina Avguština Gregoriča daruje Lori Mrak 10.000 Ur za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob drage MeUte Pregare darujeta Tatjana in Josip Pa-njek 25.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
V	isti namen daruje Marta Godina
20.000	Ur za Dom J. Ukmar.
Namesto cvetja na grob MeUte Pregare daruje družina Savino Švara 10.000 Ur za KD Kolonkovec.
V	isti namen daruje Marija Čok 10.000 Ur za KD Kolonkovec.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi GiuUe 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
Alenka, Irma in Marta so prevzele vodstvo
TRGOVINE
JESTVIN
V
Škabar
na Opčinah, ki praznuje letos 50 let obstoja.
Otvoritev bo danes popoldne od 18. ure dalje. Vljudno vabljeni odjemalci ter vsi prijatelji in znanci.
mali oglasi
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Igrača je otroku resna stvar
O R VISI
zanj ima najlepši dar
TRST — UL. PONCHIELLI 3
OSMICO ima Anton Bole pri Piščancih.
PRODAM akacijeve kole za trte. David Čemic, Vrh 22, tel. 0481/ 882222.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušen profesor. Tel. 003865/21972.
SPREJMEM k sebi stalno hišno pomočnico. Interesenti naj pišejo na Upravo Primorskega dnevnika, UUca XXIV. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«.
IZREDNA PRILOŽNOST. Zaradi seUtve prodam stanovanje pri Sv. Ivanu: 3 sobe, kuhinja, balkon, 2 shrambi, box. Tel. 567-939.
MIRKO IN DANILA točita belo'in črno vino v Zabrežcu št. 4.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim mladega ovčarja. Tel. 226-577.
KUHAR iz Slovenije išče honorarno za-poshtev za dobo 6 mesecev. Informacije: tel. 040/228-142.
OSMICO ima v Dolini št. 45 Josip Lo-vriha. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči črno in belo vino.
V	spomin na Milivoja Pertota daruje družina 50.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na MiUvoja Pertota daruje Valerija Gherlizza 30.000 Ur za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na strica MiUvoja Pertota daruje dr. Drago Štoka 50.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Silve Puntar darujejo Sonja Majevski 10.000 Ur za tržaške skavte, Nando Rocchi 10.000 Ur za Kulturni dom na Proseku in Anita Metelko 15.000 Ur za Glasbeno matico.
V	spomin na Guglielma Saksido daruje hči Dorina 50.000 Ur za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Sergija Dolesa daruje Alfred Viviani 50.000 Ur za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob MeUte Pregare darujeta Silvana in Vojko Slavec
15.000	Ur za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob MeUte Pregare darujeta Pepi in Zora Kariš 15.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Melito Pregare darujeta Dana in Ema Rudolf 20.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na MiUvoja Pertota darujeta EmiUjana in Marija Martelanc
20.000	Ur za TPK Sirena.
V	spomin na drage starše daruje Olga Čeme 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Karla Miliča daruje Marina Riccardo 50.000 Ur za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič vd. Kralj darujeta Ingrid in Joži 30.000 Ur za ŠZ .Sloga.
V	spomin na Albina Guliča daruje brat Francko z družino 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Albina Malalana darujeta Silvestra in Paulo Malalan 30.000 Ur za novoustanovljeno zadrugo Ban.
V	isti namen darujeta Marija in Zdravko Škabar 15.000 Ur za zadrugo Ban.
V	spomin na Albino Malalan daruje Elvira 10.000 Ur za zadrugo Ban.
V	spomin na tov. MeUto Pregare daruje Minka Pahor 20.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na sina Cesara darujejo starši 10.000 lir za podporno pogrebno društvo v Bazovici.
Ob 7. obletnici smrti Angela Miliča se gà spominja mama in daruje 15.000 lir za spomenik padlim v NOB v Rep-niču.
V	počastitev spomina Marije Grgič vd. Kralj in Zore Pečar-Juvan darujeta Vida Simčič in Bianka Batič 20.000 Ur za spomenik padhm v NOB v Lonjeiju.
Ob 5. obletnici smrti France Pahor daruje sin Rudi z družino 10.000 Ur za spomenik padhm v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Štefanije Križman daruje vrstnica Marta Kociian
10.000	Ur za KD Lipa.
Namesto cvetja na grobova Borisa Grgiča in Marije Grgič vd. Kralj darujeta Marija in Silko Grgič 25.000 lir za KD Upa.
V	spomin na Borisa Grgiča in Marijo Grgič vd. Kralj darujeta Silvana in Miro Grgič 10.000 Ur za KD Upa in 10.000 Ur za KD Slovan.
V	spomin na MeUto Pregare darujeta Vida in Marcela 20.000 Ur za KD I. Grbec.
V	isti namen darujeta Anica Žerjal
10.000	Ur in Fani Krasna 10.000 Ur za KD I. Grbec.
V	spomin na Marijo Sancin daruje družina Počkar 10.000 Ur za KD I. Grbec.
Ob nabiralni akciji za ŠZ Sloga so darovali: BAZOVICA: trgovina z oblačili Ezio 50.000 Ur, trgovina z jestvina-
mi - gospodarska zadruga 40.000 Ur, tr' go\#na z oblačih Renato Kralj 35.000 Uh pekarna Magda Marc 20.000 Ur, cvetličarna Mara 25.000 Ur, drogerija Baibj
30.000	Ur, pekarna Zdenka Marc 20.00'' Ur.
V	spomin na očeta Angela daruje družina Persi 30.000 Ur za ŠZ Sloga.
Ob otvoritvi spomenika padlim v Kanalu ob Soči (21. 10. 1984) so članice in člani kriške sekcije VZPI-ANPI zbrali
370.000	Ur za prevoz kamnitih blokov, ki so omogočiU postavitev spomenika.
V	spomin na Silvo Škabar vd. Pl11' tar daruje Mira Starc 10.000 Ur za ženski zbor Prosek - Kontovel.
V	spomin na Pierino Sedmak vd. Sur
čič darujejo Rozina, Toja in Vera 30.00'' Ur za kriško godbo Vesna.	..
Namesto cvetja na grob Pierine Sulčp daruje družina Sulčič (Križ 95) 10.000 hr za vzdrževanje kriškega spomenika.
Ob 9. obletnici smrti drage mame Mi*' ke Žerjal darujeta sinova Danilo in Darko z družino 30.000 Ur za KD F. Venturini.
Ob 11. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Josipa Krala daruje!0 žena Vera, hči Ervina in sin Jordan ? družinama 30.000 Ur za moški pevski zbor F. Venturini, 10.000 lir za otroški pevski zbor F. Venturini in 10.000 Ur #* VZPI-ANPI Domjo.
V	spomin na MeUto Pregare daru!0 družina Centazzo 10.000 Ur za postavitev spomenika padUm v NOB od Sv-Ane, s Kolonkovca in iz Skednja.
Ob 10. obletnici smrti Štefanije P^0-log (30. 1. 1975) daruje soprog v njen spomin 250.000 Ur za Glasbeno mati00 in 250.000 Ur za Slovensko skupnost.
Ob 10. obletnici smrti dragega Lovrenca Maverja darujejo žena Stana in % nova Sergij in Stojan z družinama 15-^ Ur za Zvezo borcev Boljunec in IS.Ou0 Ur za ŠD Breg.
Ob obletnici smrti nepozabnega očetn Adalberta Stublja darujejo Sonja, Bern in Lori 30.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Gizele Krau vd. Vidav darujejo Dorina, Thea in Mir' ko Kralj 15.000 Ur za Sklad M. Čuk.
Ob 7. obletnici smrti dragega Mirk* Grudna darujeta žena Pavla in hčerk® živa 30.000 Ur za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Albino Malalan daru! JuUja Vidah 15.000 Ur za OPZ Vesel* pomlad.
Namesto cvetja na grob pok. Giz®*® Vidau daruje Slava z družino (Trebe® 14) 15.000 lir za Skupnost družina DP čine.
V	spomin na pok. Marijo Grgič darujeta Rafael in Marta Kocijan IO.''**0 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Giz®J° Vidau darujeta Lidija in Gabrijela (Tre°' če) 10.000 Ur za Skupnost družina Opč®1®'
V	spomin na drago mamo MeUto gare darujeta Silva in Ljonka 50.000 u* za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob drage_ t®f® MeUte Pregare darujeta Eda Baša ** Silvijo Godina z družinama 40.000 ** za Diiaško matico in 40 (¥10 lir za Gl®5
i\amesto cvetja na grob dragi/ ^ MeUte Pregare darujeta Eda Baša Silvijo Godina z družinama 40.00** za Dijaško matico in 40.000 Ur za beno matico.
Namesto cvetja na grob pok. AntoI]f Ušaja darujejo uslužbenci Hranilnic® p posojilnice v Nabrežini 70.000 Ur za s Sokol.	.,e
Namesto cvetja na grob pok. Ma!.;r Sedmak daruje Drago Sedmak 20.000 * za KD Vesna.
V spomin na pok. OUviera CandoWJ daruje Gičko Sedmak 10.000 Ur za K turni dom A. Sirk. V isti namen dsr'ji: Drago Sedmak 20.000 lir za Kult®11 dom A. Sirk.
Popravek: Namesto cvetja na Sr.g drage MeUte Pregare darujeta Lili G0® vd. Popovič z družino 50.000 Ur za G**^ beno matico in teta Olga Colja S0-0 lir za Dijaško matico.
LINE/S
»Linea« obvešča cenjene stranke^ da je v teku
RAZPRODAJA
moških, ženskih in športnih
oblačil
s popusti od 20% do S00/° ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188 - TRSI
Ob v. občini
5/12/84
ti in morje
radiotelevizija
Potem ko smo izgubili obalo
Slovenci se moramo
vrniti na naše morje
,^j"°WeTO ureditve in zaščite naše a‘e. od Trsta do Devina, se že doT ®a \eta brezuspešno vleče. Razstava, je bila v Palači Costami aprila je imela namen seznaniti šir-0 Publiko o njenem zgodovinskem zvoju, stopnji onesnaženja ter uni-^evanja, ki je še vedno v teku, in s i^1 vPlivati na pristojne organe, da ly-° dokončno zaščitili.
*e!o zanimivo, obenem pa nenavad-0 Je bilo dejstvo, da so bili Slovenci a tej razstavi omenjeni kot avtohto-rl. Prebivalci te obale, ki so se ukva-Mi predvsem z vinogradništvom in ^oIouoto. To je bilo vse lepo doku-2 utirano s slikami in z mapo obale tirnimi slovenskimi imeni. Orga-zatorji so se spomnili celo original-Ba slovenskega čolna »čupe«, iz-r ,°enega iz hloda, ki je bil v upo-Bi cela stoletja samo v naših krajih. ^Pantano pa se poraja vprašanje: ^ 36 ostalo od vseh teh ribičev, Jehovih čolnov, luk, skladišč za mre-0 ’ tradicije, itd.; skratka, kaj je (r . 0 od slovenske prisotnosti, ki je o“Wi<i nenehno več kot tisočletje na-j>a(l od Barkovelj mimo čedaza, povela. Grijana, Križa, Nabrežine, nìaria in Devina do Štivana? ugovor je žalosten in kratek: sko raJ nič!
71
p0, teej’ tukaj živeči Slovenci našega s[e, ° enja smo se brez večjih premi-sfci °V spovedali edini izvirni sloven-»i^ali in zemlji, ki so jo naši pred-'znaU obdržati tako dolgo. sfcati razloge o takem nesmiselnem oba^u naših ljudi, ki so prodajali (jj. n? zemljo celo po 50 lir za kva-s«o'te meter in so kot ribiči odstopili pQ 38 delo drugim, je sedaj že pre-je no. ftoij konkretno in plodno pa se %°s{aviti si drugo vprašanje: ali ^ a še kaj popraviti? n0jVetn° da! Z dobro voljo, vztraj-tipL3? rn s skupnimi silami lahko še ^{rešimo!
^Nacin
jjp amo spet postati »porabniki« na-Ba morja. To	' ’
Pa je samo eden: Slovenci
ramo
Varjati no z
tepet
se pravi, da se mo-n najširšem pomenu besede uk-2 vsem, kar je tesno poveza-
nnorjem: pridobiti si moramo
mrebeZ°Stor barskih
ob morju, neobhodno za razvijanje in širjenje po dejavnosti; nabaviti si mo-
ramo čimvečje število katerihkoli čolnov in pridobiti zanje potrebne priveze. Seveda, ne več kot profesionalni ribiči, temveč kot športniki, v ago-nističnem ali rekreativnem smislu. In v tem se mora slovenska mladina zavedati, da ima najvažnejšo vlogo.
Hvalevredne so v -tej smeri pobude naših dveh športnih pomorskih društev »Sirene« in »Čupe«, kateri sta uspeli v kratkem času pritegniti več sto članov, ki se aktivno udejstvujejo. S tem širša italijanska javnost že nekako zaznava našo prisotnost na morju.
Toda edino barkovljanska »Sirena« je dobro »zasidrana«, ker ji je uspelo dobiti lastni društveni prostor in sedež ter se vpisati v italijansko jadralno federacijo v sklopu olimpijskega odbora.
Sesljanska »Čupa« je dobila koncesijo luških oblasti in zgradila je lastne pomole za jadrnice članov, nima pa še lastnega prostora in sedeža, kar ovira njeno dejavnost, sprejetje v jadralno federacijo in celo njen obstoj v Sesljanskem zalivu. Že pred leti je vložila prošnjo na nabrežinsko občino za rešitev tega problema in neštetokrat je nanj opozorila politične sile.
Ker se sedaj rešuje problem celotnega Sesljanskega zaliva in s tem v zvezi tudi obstoj edinega slovenskega pomorskega društva v tej občini, je nujno potrebna enotna podpora vseh naših kulturnih, gospodarskih, športnih in političnih sil za dosego naših pravic.
Vzporedno s tem pa je potrebno propagirati naslednje:
1.	da gre čimveč naše mladine organizirano na morje;
2.	da se na razne načine podpreta obstoječi dve društvi v tej težavni fazi razvijanja;
3.	da se skuša ustanoviti tretje društvo v Križu z lastnim prostorom v kriškem portiču, ki bi se ukvarjalo z amaterskim ribolovom in podvodno fotografijo.
Edinole na zgoraj navedeni način bo mogoče doseči to, da ne bomo Slovenci za vedno odrinjeni od te naše obale.
BRUNO LISJAK - VOLPI
Potovalna jadrnica »quark T.P. 30«
ki prc)i^n<l. so mali obrtniški obrati, tirnic inVa''aj° te omejeno število ja-&ec p;p F0teov, precej sumljivi. Ku-sPekti tat- ne ve’ kaj ga čaka. Pro-Hestjjvjkte obratov so namreč neza-hlag0 ’vsaj vsak kramar hvali svoje •tieni u St| ^tteva se nekoliko spre-tef's L,,? kako plovilo vzame v pre-Wh nap 'j, si)ecializirana revija. Skri-teorein k v krajšem testiranju ne ZtlačilnnceVe<^a 0Paziti, splošna slika ^°stna tl J® lahko marsikdaj za-
hez^i^k. T.P. 30« obrata Tonelli & ^v°mnQ 1Z Avonze (MS) spada
i ^UlC K- ---------^ JvciLcgui lju ivcij uti im
kovn0 t’p i? s°. uspešno prestale stro-n,, lranie- Navsezadnje, naj mi lutrio i:l,iZarner*’ 80 si italijanske kali. t... ■ •'UlCe na okr. nrprpi nodoh-
u6’ sai rniCe na oko precej podob-■ lišče i'119''0 skoraj vse skupno iz-'teodjf.-.,, rj zasnovi, in sicer regatno i6 ie ko Uark h.P. 30« ni izjema, toValne tela grajena v izključno po-Zk večin^ amene, kar bi moralo biti ftostj sai (inPustniških kapitanov pred-f-UiVan ir, l® na regatnih jadrnicah , teot nrv.yse P1,6! kot udobno. j °vie t- ■ aaj navedemo njeno pod-'J,'niCo' J J6 za 8.99 metra dolgo ja-o udobno brez običajne ita-
lijanske kičaste nadvlake. Ko se po lestvi iz kokpita spustimo v osrednjo kajuto, zagledamo ob levem boku v obliki črke »L« smotrno nameščen kuhinjski kot z gorilnikom, pomival-nikom in hladilnikom. Ob desnem boku končuje pod kokpit široka postelja, v osrednjem delu pa je udoben, dnevni prostor, ki ga lahko po potrebi spremenimo v spalnico. Med dnevnim prostorom in klasično premčevo spalnico so ob levem boku sanitarje, ob desnem pa omara. Dostop k notranjemu motorju je še kar udoben, snamemo le ohišje takoj za lestvijo. Po zamisb načrtovalca je jadrnica namenjena šestim osebam. Število se nam kot vedno zdi pretirano.za daljša letovanja.
Kot zadnje naj navedemo še nekaj tehničnih podatkov, še prej pa je treba omeniti sredozemsko urejen kokpit in palubo. »Quark T.P. 30« je dolga 3,99 metra, široka 3,35 metra, dolžina vodne črte pa znaša 7,40 metra. Ugrez je 1,75 metra, teža 3.097 kilogramov, od katerih odpade na balast 1.164 kilogramov. Skupna površina jader je 50,50 kvadratnega metra, pomožni motor je 18-konjski farymann, cena pa znaša 55 milijonov lir.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... Raffaella?
14.05	Antologija oddaje Quark
15.00	I Trollkins - risani film
15.20	Le meravigliose storie del prof. Kitzel - risani film
15.30	Šola in vzgoja: urbanistika
16.00	II gran teatro del West - TV film
16.25	Stella e gli altri... ad Harper Valley - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	L’olimpiade della risata - risani film
17.30	Tre nipoti e un maggiordomo -TV film
18.00	Dinky Dog - risanka
18.10	Dnevnik 1 - Kronike:
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.40	II fiuto di Sherlock Holmes -risani film
18.50	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	I miserabili, R. Hosseina
21.35	Starš: Loredana Bartè
22.30	Dnevnik
22.45	Športna sreda
Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Telavideo
11.55	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Knjige
13.30	Tandem: aktualnosti in igre Paroliamo: nagradna igra
14.00	Bormio: Svetovno prvenstvo v smučanju - otvoritev
15.30	Tandem - 2. del
16.25	Follow me - tečaj angleščine
16.55	Dov’è Anna? - 12. nadaljevanje
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.05	Spaziolibero
18.20	Dnevnik 2 - Šport
18.30	L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Ostržkove dogodivščine
21.30	In due s’indaga meglio, A. Christie
22.15	Sindikalna tribuna
22.35	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.45	II brivido deU’imprevisto - TV film
23.10	L’Italia viva - 7. oddaja
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.25	Ancona: Odbojka
16.10	Šola in vzgoja: Zgodovina
16.40	Šola in vzgoja: Mladina
17.10	Galleria di Dadaumpa:
Gino Bramieri: Tigre contro tigre
18.15	L’Orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.35	Sotto la Mole: Kultura v Turinu v letih fašizma
20.05	Šola in vzgoja: Evropska panorama v 20. stoletju
20.30	II mistero del falco - film
22.15	Bormio ’85
22.30	Delta: Otrok in nesreče
23.15	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana "
9.00	Zverinice iz Rezije: Kako se je lisica naučila leteti
9.20	šolarji: Kam danes, kam jutri
9.25	Japonske pravljice
9.40	Krila, dok. film
10.15	Tam ob ognju našem
10.45	Pred izbiro poklica: Poklici v komični industriji
11.15	Deček in deklica, 3. del
17.40	A. Ingolič: Udarna brigada
17.55	Domača naloga na potepu
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Računalništvo
19.26	Zrno do zrna
20.00	Svet na zaslonu
20.50	Film tedna: Danijel odhaja na vlak
22.20	Dnevnik
Zagreb
15.10	Robin Hood, angleški film
17.30	Poročila
17.45	Merlin, otroška serija
18.15	Nekoč in danes
18.45	Čez tri gore: Mariborski oktet
19.30	Dnevnik
20.00	TV svet - Finska, 250 g - radioaktivni testament - film
22.30	Dnevnik
Koper
14.00	TV novice
14.05	Za uho in oko - Glasbena oddaja
14.50	SKAG - serijski film
15.40	Orient Express - nadaljevanka
16.40	Živali v gibanju - ribolov
17.10	Pazite se otrok!
17.35	Risanke
17.55	TV novice
18.00	Športna oddaja
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Po obisku odbora senatne komisije
OPČINE — Nova premiera SSG - »Človek s cvetom v ustih« in »Cecè« TRST — Razstava kitajskega umetnika
GORICA — Socialni center za ostarele TRST — Posvet o športu TRST — Košarka: JADRAN - STE-FANEL.
19.30	TVD Stičišče
19.50	Start
20.25	Dokumentarec s področja športa
21.50	TVD Vse danes
22.00	Kanec sonca v hladni vodi - film
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	Vento di passioni - film
11.30	Tuttinfamigba - kviz
12.10	Bis - kviz
12.45	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.30	L’Uomo di Atlantide - TV film
17.30	Tarzan - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	II giocattolo - film
22.50	Nonsolomoda - tednik
23.50	Canale 5 News
00.50 La tragedia del capitano Scott
RETEQUATTRO
8.30	Papà, caro papà - TV film
8.50	Brillante - TV novela
9.40	In casa Lawrence - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre' d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
16.00	Papà, caro papà - TV film
16.20	I giorni di Brien - TV film
17.15	In casa Lawrence - TV film
18.50	Febbre d’amoro - TV film
18.55	Samba d’amore - TV novela
19.25	M’ama non m’ama - igra
20.30	Maurizio Costanzo Show
23.00	La città degli angeli - TV roman
24.00	II tempo si è fermato (Farrow)
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Destino in agguato - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
POSTAJE
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.45	La donna bionica - TV film
18.45	Charlie’s Angels - TV film
19.50	II giro del mondo di Willy Fog
20.30	I giorni del padrino - TV film
22.05	Cossie an Company - TV film
23.05	E1 Condor - film
1.00	A.A.A. camera affittasi - film
TELEPADOVA
13.30	Isidoro - risanke
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film .15.00 Dottor Slump e Arale - risanke
16.00	Firehouse Squadra 23 - TV film
18.30	Lamù - risanke
19.20	Illusione d’amore - TV film
19.50	Marcia nuziale - TV film
20.20	Gioco sleale - film
22.20	Šport: Catch
TRIVENETA
11.45	TV film
12.15	Risani filmi'
12.45	Horoskop
13.00	Squadra speciale antìcrimine
13.30	Get Smart - TV film
14.00	Le ragazze di Blansky - TV film
14.30	Solodad - film
16.30	Dotakon - risanke
17.00	Get Smart - TV film 17.30’ Primo mercato
19.30	TV film
20.30	Doppio gioco - film
22.00	Krznarji po poklicu
23.00	Slavnostni večer
TELEFRIULI
16.50	Jenny & Jeremy - risanke
17.15	Submariner - risanke
18.05	Top Cat - risanke
18.30	Divji živalski svet
19.00	Veronica, il volto dell’amore
20.30	Turnir v briškoli
22.30	Vse o košarki
23.00	L’ora del topo - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
-	9.00 Dobro jutro po naše; Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica;
8.10	Almanah: Gospodarska problematika; 8.40 Slovenske popevke; 9.00
-	13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Cecilijanka 1984; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 -
17.00	Radijsko popoldne; Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - Zadnji sklop;' Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 »Poezija slovenskega zapada«; 18.30 Swing-time.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbena mladina: Mitja Reichen-berg; 14.00 V znamenju .rocka; 14.40 Zanimivosti - Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .;	17.35 Kotiček za narodnoza-
bavno glasbo; 18.00 Zaključek;
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila ; 7.15 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Otvoritev -jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček;
10.35	Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Controluce; 14.30 Popoldanski program; 16.00 Parole che si sanno e non si sanno; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojne tračnice; 18.45 Modest Musorgski - fantazija za orkester; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00	8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io ’85; 10.30 Popevke; 11.10 L’eredità della Priora - 3. nadaljevanje; 11.30 Musica per una storia - radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda -glasbena oddaja; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Habitat; 16.00 R Paginane - zvočna rubrika; 17.30 Radio 1 - jazz 85;
18.00	Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika;
19.20	Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 Casa Roženo - radijska priredba; 21.03 II piacere della vostra casa; 21.30 Nočna glasba; 22.00 Tvoj glas za lahko noč.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako zakaj; 8.45 Matilde - 16. nadaljevanje; 9.10 Discogame; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Il no di Anna - novela; 3. del; 15.42 Omnibus; 18.32 Glasbena oddaja;
19.50	Capitol - kulturne dejavnosti; 19.57 Razprava petih; 20.45 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz;
21.30	Radio 2 - 3131, nočni spored.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 -
15.25	Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba Marija Kogoja, Uroša Kreka in Pavla Merkuja; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute s Kamniškim kvintetom; 20.00 Posnetki novoletnega koncerta Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu v Ljubljani; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Zimzelene melodije.
Včeraj dva sestanka na sedežu pokrajinske uprave v Gorici
Senatorji seznanjeni s stališči pokrajinskih svetovalcev
Dozorel je čas za izglasovanje zaščitnega zakona
Pododbor komisije za ustavna vprašanja rimskega senata, ki se ukvarja z vprašanjem osnutkov zakonov o naši globalni zaščiti, in ki mu predseduje senator Renato Garibaldi, je bil včeraj v Gorici, kjer se je v pokrajinski palači sestal najprej s člani pokrajinskega odbora, potem pa še z načelniki skupin v pokrajinskem svetu. Oba sestanka sta bila za zaprtimi vrati. Ob koncu je bilo izdano tiskovno poročilo. Za mnenje pa smo vprašali tudi predsednika pokrajinske uprave.
V parlamentarnem zastopstvu so bili včeraj senatorji 'Renato Garibaldi in Franco Castiglione (oba PSI), Jelka Gerbec in Antonio Taramelli (oba KPI), Claudio Beorchia in Angelo Pavan (oba KD), Aride Rossi (PRI) in Antonio Rastelli (MSI). Na obeh sestankih je bil tudi komunistični senator Nereo Rateilo, izvoljen v goriškem volilnem okrožju. Kar se tiče pokrajinskega odbora so bili pri-
sotni predsednik Silvio Cumpeta (P SI), podpredsednik Maurizio Fabbro in odbornik Franco Gallarotti (oba KD), Edoardo Bressan (PSDI), Mirko Špacapan (SSk) in Marino De-grassi (PRI).
Po precej dolgem sestanku med senatorjem in odborniki pa so se oboji sestali še enkrat, tokrat z načelniki skupin v pokrajinskem svetu. Govorili so načelniki Silvino Poletto (KPI), Jože Cej (PSI), Alberto Bergamin
(KD), Sergio Cosma (MSI). Na sestanku je bila prisotna tudi svetovalka Aleksandra Devetak.
Tako na sestanku med senatorji in odborniki kot na drugem sestanku so zastopniki posameznih strank obrazložili stališča le-teh do globalnega zaščitnega zakona. Eni so seveda bili za sprejetje takih norm, ki bi bile sprejemljive za slovensko narodnostno skupnost, drugi pa so bili omejevalni, oziroma celo delno nasprotni. To seveda izhaja iz gledanja posameznih strank na to vprašanje. Ne bi tu ponavljali stališč posameznih zastopnikov. Zdi pa se, da so bila stališča na obeh goriških avdicijah komisije zelo jasno označena, morda bolj kot dan prej v Trstu.
Predsednik pokrajinske uprave Cumpeta nam je po sestanku dejal, da je dozorel čas, da se reši vprašanje globalnega zaščitnega zakona za Slovence. Problem slovenske narodnostne skupnosti je namreč ve-
dno prisoten v delovanju goriške krajinske uprave. Imamo pri nas. J® dejal predsednik, veliko kulturno tra' dicijo, ki nam nudi možnost čimPje' rešiti to vprašanje, saj imamo o® nes vzdušje civilnega soočanja ' skupnega življenja. Zaradi tega ^ mo lahko s pravilnim ravnotežjem u redili vprašanje globalne zaščite 23 Slovence.
Koordinator parlamentarne kon® sije senator Garibaldi pa je defi1' da je namen komisije senata sezn*L niti se s tukajšnjo realnostjo in podčrtati, da se senat republike 23 to vprašanje zanima s spoštovanj^? in odgovornostjo. Ne delamo si UuZ1? je še dejal senator Garibaldi, da ® v dveh dneh spoznali vso realno5. Prepričan pa sem, da se bomo vrtf v Rim z novim znanjem, ki najj bo dobrodošlo v našem nadalje^3 nem delu.	. ...
Po goriških avdicijah je komis') odpotovala v Videm.
Normalno delovanje družbe SIP
Tudi v lanskem letu občutno povečanje telefonskih naročnikov na Goriškem
Sindikalni boj v ladjedelnici
Deželni koordinacijski odbor za ladjedelništvo, ki deluje v okviru sindikata kovinarjev FLM je napovedal vrsto protestnih manifestacij in drugih pobud, da bi znova opozoril na nujnost hitrejšega reševanja številnih vprašanj ladjedelništva, zlasti še kar zadeva poveritev novih naročil ladjedelnicam v Furlaniji-Julijski krajini. 8. februarja se bodo namreč v Trstu začeli pogovori med predstavniki Fin-cantierija in drugimi operaterji o tej problematiki.
Sindikati zahtevajo, da se lajedel-nicam v naši deželi poverijo zadostna naročila, ob upoštevanju proizvodnih kapacitet.
Jutri zjutraj je v Tržiču napovedana protestna manifestacija delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, v ponedeljek se bodo člani tovarniškega sveta in sindikalni predstavniki sestali s p>arlamentarci naše dežele, v torek pa napovedujejo tiskovno konferenco. To naj bi bile glavne pobude, medtem ko se bodo o posameznih, manjših iniciativah pomenili na sindikalnih skupščinah po obratih, oziroma px>sameznih podjetjih.
Na seji koordinacijskega odbora za ladjedelništvo so soglasno podprli tudi iniciativo deželnega vodstva sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL za odpravo določila finančnega zakona, ki uvaja plačevanje socialnih dajatev tudi na prejemke iz dopolnilne blagajne.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli, tel. 72-340.
Že nekaj let beležimo na Goriškem vsakoletno povprečno in tudi enakomerno višanje števila telefonskih naročnikov in seveda tudi nameščenih telefonskih aparatov. S takim konstantnim večanjem smo se soočili tudi ob koncu lanskega leta. Direktor goriške podružnice SIP inž. Giuseppe Piovesana nam je nudil podatke iz katerih izhaja, da so lani pridobili 1.811 novih naročnikov in da so namestili 2.876 novih telefonskih aparatov. V obeh primerih so dosegli številčno povprečje zabeležno že v prejšnjih letih. Zaradi tega so tudi predvideli, da bodo v letošnjem 1985. letu dosegli podobne rezultate. Treba je namreč ugotoviti, da imamo pri nas na Goriškem že precejšnjo telefonsko nasičenost. 43.015 naročnikov telefonske službe na Goriškem (izvzet je Gradež, ki spada pod drugo telefonsko območje), pomeni da je vsak tretji občan naročen na telefon. Seveda je treba v to število vključiti tudi urade, šole, trgovine.
Smo pa s prej omenjenim številom naročnikov, ki je za 1.811 enot višje od predlanskega, na povprečju, ki je višje od vsedržavnega. To kar za 3,1 odstotka. Seveda je bilo lani novih naročnikov več od prej omenjenih 1.811, saj niso tu všteti naročniki, ki
so se lani odpovedali naročnini, nadomestili pa so jih drugi.
Novih aparatov je bilo, kot že omenjeno, lani postavljenih 2.876. Vseh aparatov na Goriškem je sedaj 62.476, kar pomeni da imamo 46,6 aparata na vsakih sto prebivalcev. Tudi to 'e za 3.9 odstotka nad vsedržavnim povprečjem.
Kaj predvidevajo na družbi SIP za letošnje leto? Nameravajo pridobiti novih 1.900 telefonskih naročnikov, kar naj bi bilo za 4,4 odstotka. Prav tako nameravajo namestiti tri tisoč novih telefonskih ' aparatov, tako da bi jih imeli ob koncu leta 65.500. Povišek naj bi bil torej konstanten.
Seveda je treba, da se dosežejo taki uspehi, da ni gospodarske krize in tudi da nudi družba SIP naročnikom vedno več uslug. Že nekajkrat smo pisali, da nudijo sedaj nove, per-sonalizirane, aparate, da ponujajo a-parate za tajniško službo, za teleprinter, da ponujajo, tudi v sodelovanju z RAI-TV, nove servise, itd. Seveda pa posodabljajo tudi svoje naprave. V Gorici, na Tržaški cesti, so zgradili novo telefonsko centralo za južni del mesta, ki jo še vedno posodabljajo. Nekaj podobnega so napravili tudi v Tržiču. Zgradili so nekaj novih telefonskih službenih kabin.
V lanskem letu so za skoro 10.800 kilometrov povečali mrežo telefonskih kablov, ki je bila itak že precej razvejana. V letošnjem letu namera vajo podaljšati to mrežo za nadalj njih 6.000 kmcp.
Povejmo še, da imamo že precej nasičeno tudi službo javnih telefonskih govorilnic. Teh je danes na območju goriške podružnice SIP 1.203. Od teh je že 270 uporabnih tudi z navadnim denarjem. Gre namreč za nove aparate, ki so jih pričeli postavljati pred dvema letoma. Mišljeni so tu tako aparati v kabinah na prostem kot tudi aparati nameščeni v kavarnah, bolnišnicah, na šolah.
GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP
vabijo na
KONCERT Zagrebačkih solistov
ki bo v Kulturnem domu jutri, 31. t.m., ob 20.30.
Mladi smučarji začetniki tudi letos na Nevejskem sedlu
Dopolnilna blagajna v Podgori
Tudi po odločitvi odbora CIPI je treba ohraniti budnost
Po izkušnjah zadnjih let, bo treba odbobje namenjeno smučarski dejavnosti pomakniti proti pomladnim mesecem. Sneg, da ne bo nesporazumov, dovolj debela snežna odeja, primerna za smučanje, se je pojavil šele po novem letu, ko so lahko prišli na svoj račun številni že izkušeni smučarji, začetniki pa so lahko prvič zares: nataknili dilce.
Tako kakor že vrsto let doslej, so pri Planinskem društvu tudi v tej sezoni priredili tečaj smučanja za začetnike in tudi nadaljevalni tečaj za tiste, ki so se s to dejavnostjo pobliže spoznali lani. Zanimanje za tečaj smučanja je bilo letos zelo veliko; žal pa je decembra zatajil sneg in se je tečaj na Nevejskem sedlu lahko začel šele 20. januarja, nadaljeval pa prejšnjo nedeljo. Na sneg se bodo tečajniki in njihovi spremljevalci odpeljali spet drugo
in tretjo nedeljo v februarju, zatem pa bo, pred iztekom zimske sezone, še nekaj smučarskih izletov. Kakor smo izvedeli od odbornikov Planinskega društva, ki skrbijo za to dejavnost, so mladi zelo dobro prestali prvo preizkušnjo in bodo ob prizadevnem strokovnem vodstvu učiteljev, do konca tečaja zares »vozili«. Precejšnje zanimanje za smučarsko dejavnost in prirejanje smučarskih izletov je letos prisotno tudi v nekaterih kulturnih društvih. Pev-manci so bili v nedeljo na Koroškem (v Podkloštru), smučarski izlet na Pohorje pa pripravljajo v Štever-janu na pobudo KD Briški grič.
(Na sliki: udeleženci tečaja smučanja SPD na Nevejskem sedlu; posnetek je nastal v nedeljo, ko se je to zimskošportno središče kopalo v soncu).
Ugodno mnenje medministrskega odbora CIPI glede podaljšanja izredne podolnilne blagajne za dve leti v podgorski tekstilni tovarni je nedvomno pomemben dogodek. Tako o-cenjuje vest iz Rima tajništvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL za Goriško, ob tem pa dodaja, da je taka odločitev predvsem sad dolgotrajnega sindikalnega boja delavcev tega podjetja in njihovih sindikalnih voditeljev ter sad stalnega prizadevanja predstavnikov krajevnih ustanov in političnih strank, ki že več kakor sedem let z veliko zaskrbljenostjo spremljajo razplet krize v nekdaj po številu zaposlenih največjem industrijskem podjetju v Gorici.
Enotnost v nastopanju, je posebej poudarjeno v daljšem tiskovnem poročilu, je bila predpogoj, da so v pristojnih krogih namenili potrebno pozornost tudi glede razreševanja drugih kriznih žarišč (Detroit, Tee Friuli). Ugodno mnenje medministrskega odbora je le prvi korak, ki nas ne sme zavesti, da ne bi bili še naprej budni in pazljivo spremljali razplet dogodkov, je rečeno v tiskovnem poročilu, kajti splošen gospodarski položaj ostaja še naprej zelo zaskrbljujoč, samo izplačevanje dopolnilne blagajne pa je nekako pogojeno z izvajanjem načrtov o novih gospodarskih pobudah in odpiranju novih (nadomestnih) delovnih mest. Izplačilo denarnega nadomestila poteka trimesečno, na osnovi dekreta ministra za delo in prav taka praksa narekuje stalno nadzorstvo in
budnost, zaključuje dokument zveze CGIL - CISL - UIL.
Tatovi v stanovanju
Še vedno je na delu skupina spretnih vlomilcev. Tokrat so si kot cilj za svoj podvig izbrali stanovanjsko hišo v Ulici Faidutti pri Sv. Ani. Hiša je last zakoncev Russo.
Po do zdaj razpoložljivih podatkih so tatovi vdrli v notranjost skozi stranska vrata ter se seveda takoj spravili na dc4o. Da jih lastniki ne bi zalotili pri nečednem opravilu so primemo založili vhodna vrata. Prav ta okoliščina jim je pomagala, da so se ob prihodu stanovalcev še lahko pravočasno in predvsem neopaženi u-maknili, p» vsej verjetnosti po isti poti, kakor so prišli. Uspeli so odnesti tudi barvni televizor, radijski aparat in nekaj zlatnine v skupni vrednosti okrog 2 milijonov in pol. V naglici so pustili v hiši tudi veliko torbo, v katero so najbrž nameravali spraviti še kakšen koristen predmet, ki pa je na srečo niso uspeh napolniti.
izleti
KD Briški grič iz Števerjana priredi v nedeljo, 3. februarja celodnevni smučarski izlet na Pohorje. Vpisujeta Silvan Pittoh v Klancu in Robert Ju-retič v Ščednem.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ulica Carducci 38, telefon 84-268.
Osamelost odbora za »obrambo«
Pred včerajšnjim obiskom
___ _____ komisi
senatorjev na goriški pokrajinski ^ pravi se je pred pokrajinsko prikazal častitljivi gospod, s° e predsednik goriške podružnice ^0 nazionale inž. Guido Fornasir, a pred letom 1980 občinski svetovni krščanske demokracije. Sam je a lil in trosil letake odbora za obr^ bo italijanstva »proti bilingvizg ' privilegijem in poslovenjenju Gortce ' Očitno ni ta častitljivi gospod na5 ljudi, ki bi mu pomagali pri delu. Ker se ni nihče za letake zffj® nil, so ti ostali kar na pločniku. "L radi tega je bila skoro odveč obH?~ straža policistov in karabinjeri ^ pred pokrajinsko palačo. V ni več niti tiste peščice misovsu^ srednješolcev, ki so dan prej l>tt! v kirali pred palačo deželne vlade Trstu.
Kongres
demokratičnih
psihiatrov
Na nekajdnevnem kongresu zdru nja »Psichiatria democratica«, v .g terem se zbirajo psihiatri in drUL bolničarsko osebje, ki sledi nC’vlh
, botoli
pogledom v zdravljenju umsko ki jih je pred več kot dvajsetimi uvedel prof. Franco Basaglia, sp K novno za koordinatorja združenj3 p naslednje mandatno obdobje Lp? n prof. Agostina Pirello. Ta je bil izmed najbolj zvestih pristašev 1 j prof. Basaglie in ga je potem ne j. časa nasledil v vodenju goriške P^. hiatrične bolnišnice. Potem pa ie šel drugam.	p
Svoje nove teorije je prof. Bas?» , začel izvajati prav v Gorici takoj rg letu 1962, ko je prišel v naše p1®
za direktorja tukajšnje pokrajm^j umobolnice. V Gorici je delal let, zbral okrog sebe ekipo v navdušenih zdravnikov in tudi J303'
čarjev ter socialnih delavcev. p° ^ krat strogo zaprto bolnišnico je . s0 odpreti. Uvedel je nove teorije, ,\m se razširile po vsej državi. parlament je tako sredi sedemd®5 ^ let odobril nov zakon o zdravlF j. umsko bolnih, ki je nadomestil no zaporniški zakon iz začetka ^ stoletja. Seveda se je pokazalp- ,j je treba zakon aplicirati na P0^-ig način. Sedaj so psihiatrične ce odpravljene, namesto njih p1"3 v oddelke za psihiatrično zdravlje") j0
splošnih bolnišnicah. Odprli so
ti<
vrsto novih ambulant za preven' ^ zdravljenje širom po deželi. P0", s zakon aplicirajo hitreje, drugod P počasnostjo.	^o-
Kongres gibanja »Psichiatria " ^ cratica« je bil konec prejšnjega na v Anconi.
C
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Le armi e l’uomo«-dališka predstava.	rji0
VITTORIA 17.30-22.00 »AAA agenzia«. Prepovedan mladim 18. letom.	.jM
CORSO 18.00-22.00 »New York m^. Prepovedan mladini pod 18-
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolic<J
SOČA 18.00 in 20.00 »Super agenti«-SVOBODA 20.00 »Volkovi«.	^
DESKLE 19.30 »Za sinovo Ijm*^
Pogovor s Sergejem Verčem pred premiero SS G na Opčinah
Brez metafore je gledališče p
tioc»7 rosvetnem, domu na Opčinah bo vjij J °t> 20.30 premiera Pirandello stih e-n0(^ejank: Človek s cvetom v u-'rii Cecè v postavitvi Slovenske-gledališča. Prva letoš-dj ’ 1Zvenabonmajska premiera in tu-šča^3. izven matične hiše gledali-
ga
»ia
Sča .	rnaucne mst
^i grp	doma v Trstu,
vsem
-
ga p-i®6- i^ali odri torej za velike ki Randella, saj spadata enodejan-gledni-i naibolj znana in najlepša Ija. Us^a dela italijanskega pisute-
Vsp^''- Za delo, ki je mišljeno pred za uprizoritve na vseh manjših e, goriške in videmske
3<'žis
8ei Vere
ler nocojšnje predstave je Ser-
ki se po nekaj letih ponov-
no vrača na oder Slovenskega stalnega gledališča, kot se tudi vrača k Pidandelhi, sopotniku študentovskih let.
Res je... Če bi se pošalil s svojim priimkom, bi že moral pritrditi tistemu, menda turškemu pregovoru, ki pravi, da »Vrče je treba nastaviti, kadar dežuje...«. S tem seveda ne mislim na nič slabega. Preprosto in do kraja iskreno: srečen in vesel sem, da se je vsula name ta nepričakovana ploha mikavne teatrske a-vanture, da delam v svojem matičnem gledališču, da ge srečujem in sooblikujem predstavo z dobrimi in delavnimi kolegi ter sodelavci in ne nazadnje, kot pravilno ugotavljate,
da se vračam k Pirandellu... Spomin je lep in poln: popelje me v čas, ko sem pripravljal semiharske teme in kasneje še diplomsko tezo o gledališkemu izzivu Luigija Piran-della; to je bil čas intelektualno zavidljivih debat s pokojnim prof. dr. Primožem Kozakom in človeško toplih pogovorov s prof. dr. Mirkom Zupančičem.
Človek s cvetom v ustih in Cecè tragedija iu komedija s skupnim imenovalcem.
Priznati moram, da ni bilo najbolj enostavno poiskati tisto rdečo nit, ki bi povezovala obe deli, 'dasi gre za istega avtorja z zelo podobno izpovedno vsebino. Sicer pa je Pi-randello celo življenje pisal eno samo igro... Ta igra bi se v prosti interpretaciji lahko takole glasila: Kaj sem, kdo sem — in če že sem, zkkaj sploh sem? Nekaj podobnega kot pri Hamletu, čeprav je danskemu princu naloga, da uravnava ta svet »prekletstvo in sram«, Pirandello pa nima kaj več uravnavati, saj je ta svet že do kraja etabliran; stvar je zdaj le v tem, kako se utegneš znajti v tem svetu, kdo ga preživi in kdo ne.
Ta preprosto izražena misel povezuje tudi obe žanrsko različni enodejanki. Človeka s cvetom v ustih, Ce-cèja, Nado in še zlasti com. Squa-triglio, ki v prvi enodejanki nastopa kot »mirna stranka«, povezuje zelo slična gledališka in človeška usoda... Vsi žive na robu življenja in si ga z domišljijo lajšajo.
Gledališče, ki se v teh zadnjih letih postopoma vrača od izključno eksperimentalnih teženj k ponovni pripovedi zgodbe in k živečim proble-
mom ljudi, se tudi ponovno in rado vrača k Pirandellu. Ali je Pirandel-lova govorica še vedno sodobna?
Ne verjamem taki govorici, ki si s skrajnim naturalizmom za vsako ceno prisvaja izraz — sodobno! Prav tako ne verjamem, da tako rečem, operetnemu pogledu na življenje, ki se na podoben način izraža v dialogu in ki ima tudi pri nas vrsto navdušenih pristašev in zagovornikov, češ življenje je že samo po sebi tako pusto in grozno, zakaj bi ga še teater kazal in krepčal?
Zdi se mi, da se gledališka govorica mora posluževati nekih metafor
Z drevišnjo premiero v openskem Prosvetnem domu potrjuje Slovensko stalno gledališče v Trstu eno izmed svojih temeljnih izhodišč: v vsaki sezoni posredovati delo kakega italijanskega avtorja. Izbira je letos spet padla na Pirandella.
S takim repertoarnim programom se SSG še naprej uveljavlja kot kulturni posrednik med dvema narodoma, obenem pa si s postavitvijo v manjši zasedbi odpira prostor med najrazličnejše sloje gledalcev, saj bo predstava lahko gostovala vsepovsod.
Omenimo naj tudi, da nastopata v Človeku s cvetom v ustih Tone Gogala in Vladimir Jurc, v Cecè ju pa Stojan Colja, Vladimir Jurc in Maja Blagovič. Sceno in kostume si je omislil gra-jik Andrej Pisani, lektorstvo je opravil Poze Faganel, prevod pa Tita Simoniti.
razno
pa naj bodo te dialoškega, situacijsko - izpovednega ali pa — če hočete — tudi likovnega značaja. Brez metafore je gledališče prazno in vsaj po mojem obupno dolgočasno. V bistvu je tako tudi v poeziji, v pripovedništvu in v slikarstvu, da ne govorim o glasbi. V tem smislu je Pirandellova govorica zelo sodobna, ker utegne spregovoriti večplastnemu gledalstvu. Pomislimo samo na izvrstno metaforo iz »Človeka« o čakajočih stolih v praznih čakalnicah... Ne vidite nobene zveze?
V enodejankah, ki jih bomo videli nocoj, se s primemo dozo verizma javlja izredna barvitost likov in poglobljena psihološka študija vsakega posameznika. Velika teža sloni potemtakem na igralčevi kreativnosti.
Če že govorimo o psihologiji, potem moramo biti s tem izrazom zelo previdni, vsaj na področju, s katerim se ukvarjam. Ni vse psihologija, kar se dogaja v človeku! Res pa je, da se »človek s cvetom v u-stih« dogaja na tem nivoju, da je bilo potrebno ustvariti določen psihološko-veristični. referenčni prostor zato, da je ta človek, ki mu je smrt vtaknila v usta smrtonosni cvet (e-pitelioma), za vibriral še skozi druge, izpovedno izredno dragocene poante. Drugačen je bil postopek dela pri »Cecèju«! Tu smo se ukvarjali z nekaterimi bolj gledališkimi prvinami kot so to lahko ritem, izraz, tipičnost, igra z rekvizitom, mizan-scenske rešitve itd. — ali če povem s primerom: pri »Človeku« smo poskušali ugrizniti v jedro, ki ga obkroža lupina, pri »Cecèju« pa smo z mikroskopom gledali in opazovali pisan svet te lupine...
Po zaključku SGAJ v Gorici in Novi Gorici
Prireditelji bodo morali posvetiti več pozornosti selekciji predstav
■iodro Srečanje gledališč Alpe-je za? Je Padel zastor. Prireditev se boto y® 3 t.m., končala pa v so-zakik - aoriškem Avditoriju, ko so se U0!e<inCne s}ovesnosti udeležili mnogi nilcj ■ 1 Politični in kulturni predstav-tafc0 ■ Slovenije in naše dežele (isto dneh t . 0 na otvoritvi). V desetih delì ura^ania manijestacije smo vi-Petn lepo število predstav, kar ^ovainji	bilo enajst tek-
pesV '
ljenje	lorej zaživel v novo živ-
a vend ^°Pll v »mednarodno areno«. In svojp6 io rnednarodnost ni dobi-Pio yr Popolne potrditve. Tu misli-GorÌCo ysem. na dejstvo, da v Novo sfcttpin !n Gorico ni bilo gledaliških n°sti ai1z v&eb dežel delovne skup-^^Irolt^ dadran, prišli pa niso niti Inko (]qlln Oledališki kritiki nasploh, le so svoje predstavnike posla u
®e	Skratka, veliko bo treba
------republike, po
,.°stov pa je bilo še iz Avstrije
snmn ■	°3e Prva*
dekaj n lu8°slovanske
ly. - 0 U OST n**	.	.
fe «ared'r‘,'tral,ca> veliko bo treoa
■	a' kak'-	postala prireditev
ljl. sicer rìSn° organizatorji želijo,
■	In nla*:seldnevno srečanje gleda-la Alpe. r bliskih delavcev iz območ-afe PozahuPOn. Po drugi strani ne V taki ra ll1’- ie b^a manifestacija ža*° so Zse*;nosti prvič zasnovana in 1,1 bodo ?a3ne napake opravičljive
Glec; °°ro šola za v prihodnje.
-j110 jo °rdarilzacije same (že ker S}riPala	naj	povemo, da je
!' sp: p edvsem na italijanski stra-il Sledajj-Pr* Soriški občini in Dežel-ru<iili nslanovi niso preveč po-> -, 1 Pr°Pagiranju in reklamizi-h°.lzGoricVe' ltaliiansko občin
i.evllu orì	Je ie v sicromnem
Ko!"- Pomeri a?ll10 na °9led predstav, 3 bo treba dejansko še
S zadn^’. da bi tud> ™ tei
lne’ ki h'5*1 * Izhodiščem manifestaci °beh 1 r,m°.ra^a dejansko postati
hrSteriornpi0ric in to ne samo v edvsen 'n* uradnem videzu, ampak Leto~ finsko.
'!.yran \e„ Ječanje gledališč Alpe-kwStor 'ZaVykakor pokazalo, da je . U1%e j lak način posredovanja ?hda oro Pyelnosti vsekakor ploden h,. vanin de^aH še naprej p smeri lr,uledovn„-Tned različnimi narodi in No zhij(!a. lakih vrednot, ki ljudi stii' 2aro33fj0 v Plemenitem hote-Jkop j 1 tega si bi želeli čimveč J?u• ki VjUnskih gledaliških pred-VpiPoiezno naibolje konkretizirali ši-da dajan zarnisel festivala in setu vr^y°Ve m°èi organizatorjem irskega ^avlilvim delavcem Pri-manio rZrTske9a gledališča). Žal 0 6 Prerht„,tem mestu ugotoviti, da °aled n™e- ki so bile letos dane o zadostile kriterijem kva-
rne se je le v skromnem
litete, zaradi česar je bilo opaziti preveliko nihanje med posameznimi u-prizoritvami. Če že gre za tekmovalni spored, potem morajo biti v tega vključene take predstave, ki so gledališko neoporečne. Nedopustno je namreč mešanje amaterizma in profesionalnosti, manj dognane postavitve lahko spadajo le v spremni informativni, nikakor pa v glavni program. Tak (še neizdelan) koncept, kakršnega smo zasledili letos, manifestaciji lahko le škoduje.
Organizatorji bodo morali torej izdelati trdnejše osnove in kriterije za nastop na prireditvi, opredeliti se bodo morali za »male« ali »velike« odre, kajti mešanica vsega mogočega škodi kvaliteti oziroma homogenosti celote, s kakršno bi se prireditev rada predstavila svetu.
O letošnji predstavah lahko rečemo, da so kljub vsemu glavno vlogo odigrale slovenske gledališke hiše. Slovenske uprizoritve so bile vse na dostojni ravni in so celo izstopale v primerjavi z gostovanji iz drugih dežel, kar po svoje neposredno doka-
zuje, da je bila selekcija v ostalih središčih delovne skupnosti Alpe-Ja-dran slabo in malomarno opravljena. Za tako stanje je najbrž kriv čas, v katerega je srečanje postavljeno, zato gre pozdraviti predlog, da bi termin prenesli na marec. Kajti samo s kvaliteto (ponavljamo) lahko doseže prireditev tisto odmevnost, ki si jo zasluži.	^
In na koncu še o nagradah. Žirija za svoje odločitve ni dala utemeljitev, kar je svojevrstna poteza »razsodišča«. Tako niti ne vemo, zakaj so šle preference določenim predstavam in posameznikom, kateri so kriteriji, ki so žirijo vodili pri njenih izbirah itd. Kljub temu se lahko strinjamo z dodelitvijo bronastih vrtnic, kajti bile so nagrajene tiste uprizoritve, ki so dejansko nekoliko izstopale. Pri tem moramo seveda še enkrat čestitati Mariji Vidau, ki je svoji dolgi beri dodala še eno visoko priznanje in s tem tudi potrdila, da spada v sam vrh slovenske gledališke kostumografije.
MARIJ ČUK
Kobal režira v Novi Gorici
Primorsko dramsko gledališče je za svojo četrto premiero v sezoni izbralo najnovejše delo Angleža Michaela Frayna »HRUP ZA ODROM«. Gre za izrazito komedijo, prvič igrano pri nas, ki ima velik odmev med publiko v Angliji, Nemčiji, Italiji in drugod. Predstava, v režiji Borisa Kobala, v prevodu in dramaturgiji Alje Predan, bo prikazala na svojstven način, izrazito komedijo našim gledalcem tudi za odrom. Sceno je izdelal dolgoletni sodelavec PDG Niko Matul, kostume Meta Sever, koreograf je bil Andres Valdes, lektorstvo je vodil Srečko Fišer. Igrajo: Metka Franko. Ivo Barišič, Sergej Ferrari Nevenka Sedlar, Jože Hrovat, Stane Leban, Draga Kokot, Milan Vodopivec ter Nevenka Vrančič. Premiera bo jutri ob 20. uri v dvorani v Solkanu
V galeriji »II Tribbio«
V gosteh kitajski »manjšinski« slikar
Ena najveljuvnejših tržaških galerij, središčni »n Tribbio«, ki seznanja tržaško javnost z deli veljavnej-ših domačih in tujih likovnikov, i-ma tokrat v gosteh mojstra, ki je prišel od zelo daleč. To je Liu Bing jang, ki velja za enega veljavnejših kitajskih mojstrov. Gost galerije »Tribbio« je star 48 let, šolal se je izključno doma, torej v Ljudski republiki Kitajski, razstavljal pa je.že marsikje, hkrati pa je bil vključen med docente osrednjega kitajskega likovnega inštituta. Sicer pa se Liu Bing jang ločuje od ostalih kitajskih likovnih mojstrov po temi, da je nekakšen manjšinski slikar.
Kakor je znano, živi v oceanu obilne milijarde Kitajcev tudi več narodnih manjšin, ki štejejo skupno okoli 60 ali celo 70 milijonov ljudi. Te manjšine živijo v glavnem na obrobju dežele in pred obilnimi dvajsetimi leti se je Liu Bing jang, kot docent osrednjega kitajskega likovnega zavoda odpravil na pot in obiskal vse te manjšine, se pri vsaki ustavil nekaj časa, da bi si nabral nekaj tipičnih elementov, ki te ljudi ločujejo od ostalega kitajskega jedra, bolje povedano od ostale kitajske množice. In leta 1983 je Narodna založba v Šangaju izdala album njegovih skic o narodnih manjšinah.
Del tega imamo sedaj na ogled v Trstu, namreč v galeriji »II Tribbio«, kjer so v soboto odprli razstavo tega zelo dobrega, vsekakor veljavnega kitajskega likovnika. Na stenah galerije visi kakih 40 izključno črno-belih risb, ki nam ponazarjajo posamezne značilne figure kitajskih manjšin. Vsi ah skoraj vsi motivi so s podeželja, prav tako nam vse risbe prikazujejo ljudi, v mnogih primerih med delom in sicer v glavnem ženske med tkanjem pred statvami za tkanje platna ali preprog. Nadalje so tu tudi pastirji, žalostna mati ali babica ob zibki, karavana v dolini, kmet med južino, ženska pri ognjišču, vaški trg, podeželski kovač pri nakovalu itd. itd.
Čeprav se na antropologijo ne spoznamo tako, da bi mogli dajati dokončno sodbo, saj se nam na primer vsi Kitajci zdijo na prvi pogled enaki, ugotavljamo na- tej razstavi nekaj posebnega: obrazi ljudi, ki jih je Liu Bing jang upodobil, nimajo prav nikakršnih »kitajskih« potez, vrhu tega se tudi moški obrazi močno ločijo od ženskih, tako da so moški o-brazi hudo podobni moškim iz srednje centralne Azije, morda kakim Tadžikijcem, ženske, posebno mlajše, pa so zelo evropske. Iz tega moremo sklepati, da gre za tiste državljane LR Kitajske, ki zares niso po narodnosti Kitajci in živijo na robovih velike Kitajske.
Druga značilnost te razstave je v tem., da so risbe nekako dvojne. Vse so v tušu, toda del risb je delan s krepkejšimi potezami in so bolj izrazite, del pa z mehkejšimi potezami in tudi obrazi ljudi na teh risbah so nežnejši. V obeh primerih pa gre za risbe, ki dokazujejo, da jih je delal mojster, ki mu je risanje tako rekoč v krvi.
Vsekakor je' razstava zanimiva in bo trajala tri tedne, do 15. februarja. (fre)
Lep mladinski večer v Sežani
V	času zimskih počitnic so v letošnjem letu več ali manj vsi šolarji doma. Prav zaradi tega je Kosovelova knjižnica hotela razveseliti svoje mlade bralce. V knjižnico so povabili Polonco Kovač in pripravili so tudi razstavo ilustracij Marjance Jemec Božič.
Kljub četrtkovemu turobnemu deževnemu vremenu, so mladi do zadnjega kotička napolnili knjižnico. Lučka Čehovin je povedala nekaj uvodnih misli o literarnem ustvarjanju Polonce Kovač, ki je s svojimi mladinskimi zgodbicami in pravljicami, v katerih nastopajo predmeti, ki obdajajo o-troka v skoraj vsakem domu, bistveno obogatila slovensko literaturo. Kovačeva je resnično pisateljica, ki razume otrokovo dušo in otrokov doživljajski svet. To je potrdil tudi četrtkov večer, ko je Polona Vetrih prebrala Klepetavo želvo in eno izmed zgodbic Urške so brez napake in so ji otroci različnih starosti z velikim zanimanjem sledili.
Marjanca Jemec Božič je bila že drugič povabljena v Kosovelovo knjižnico. Njene ilustracije so duhovite sproščene in jih odliku-'e izredna barvitost. Sleherna njena ilustracija, naj bo še tako nasičena s pripovednimi podobami, je urejena po načelih dosledno vezane formalne kompozicije. S svojim delom se je uvrstila med najvidnejša imena povojnih slovenskih ilustratorjev, med drugim pa sodeluje tildi pri tržaškem Galebu.
V	Sežani je dala Jemčeva na ogled še izbor najlepših originalnih voščilnic, ki jih izdeluje za Društvo paraplegikov. Obe razstavi bosta odprti do 7. februarja.
Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah od 30. 1. do 10. 2. v Valtellini
Danes v Bormiu slovesna otvoritev (ob 14. uri)
BRANKO LAKOVIČ
Valtellina '85 BORMIO — Tu v Valtellini je vse nared za svetovno ■ prvenstvo v alpskih disciplinah, ki se bo danes pričelo z uradno o-tvoritvijo in se bo končalo 10. februarja. Lepo in sončno vreme je včeraj pričakalo številne goste, tekmovalce in tekmovalke, veliko število časnikarjev (pričakujejo jih več kot 600) ter seveda mnogo turistov.
Vljudnost ljudi teh krajev, kjer je vsak košček kruha še kako zaslužen, nasmejani obrazi prirediteljev in hostes kažejo, da si organizator močno prizadeva, da bi prvenstvo uspelo, pa čeprav je že pri prvih korakih opaziti, da se prireditelj še vedno ubada s finančnimi težavami. Po uradnih podatkih naj bi svetovno prvenstvo stalo približno 24 milijard lir, do te
vsote, saj tako menijo, pa bo težko priti.
Tudi s snegom tu niso imeli dokajšnje sreče. Proge pa so odlično pripravljene in to je bilo že videti na včerajšnjih treningih, saj so se o le-teh pohvalno Izrazili smučarke in smučarji. Figinijeva sicer včeraj ni dosegla najboljšega časa, na dlani pa je bilo, da je bil včerajšnji trening zanjo zares »trening«, o njeni premoči pa tu nihče ne dvomi. V središču pozornosti pa je bil včeraj nastop Zurbriggna, ki je nastopil točno 16 dni po operaciji. Švicar pa je s svojim nastopom presenetil tako svoje tekmece kot vse prisotne z izrednim tekom. Odlična sta bila tudi Italijana Mair in Sbardellotto.
Kaj pa z Girardellijem? Ko poročamo, luksemburški smučar še ni predstavil vseh dokumentov za nastop v Bormiu. Luksemburška zveza pa je svojega tekmovalca že prijavila in tu tudi nihče ne dvomi, da bo slavni Marc na startu. Predstavniki nekaterih reprezentanc so sicer zavihali
nos, da se »zadeva Girardelli« vleče vse do samega začetka svetovnega prvenstva, luksemburški smučar pa u-živa v belem cirkusu tak ugled, da nihče še ni uradno protestiral (in tudi ne bo), čeprav vlada splošno mnenje, da sta dve kolajni z Girar-dellijevim nastopom oddani.
Zastavonoša italijanske repreizen-i tance na današnji otvoritveni svečanosti bo zlata kolajna z olimpijskih
iger v Sarajevu Paoletta Magoni. Tu v Bormiu pravijo pa, da bo v nedeljo obiskal Valtellino tudi Craxi.
Jugoslovanska reprezentanca bo v Bormio dopotovala v nedeljo, 3. februarja. Jugoslovanski smučarji in smučarke bodo dotlej trenirali v Kranjski gori, kjer se bodo, daleč od hrupa svetovnega prvenstva, pripravljali na veliko preizkušnjo v Bormiu. Zastavonoša jugoslovanske re-
SPORED SVETOVNEGA PRVENSTVA V VALTELLINI
DANES: Bormio — otvoritvena slovesnost
JUTRI: Santa Caterina — ženski smuk za kombinacijo
1.	FEBRUARJA: Bormio — moški smuk za kombinacijo
2.	FEBRUARJA: Santa Caterina — ženski smuk
3.	FEBRUARJA: Bormio — moški smuk
4.	FEBRUARJA: Bormio — ženski slalom za kombinacijo
5.	FEBRUARJA: Bormio — moški slalom za kombinacijo
6.	FEBRUARJA: Santa Caterina — ženski veleslalom
7.	FEBRUARJA: Bormio — moški veleslalom
8.	FEBRUARJA: počitek
9.	FEBRUARJA: Bormio — ženski slalom 10. FEBRUARJA: Bormio — moški slalom
prezentance bo Grega Benedik, v P0' vorki pa bodo še Nuša Tome, Pehare in Tomaž Čižman ter sev«0
smučarski funkcionarji.	.n
VRSTNI RED 1. POSKUSNEGA Mu ŠKEGA SMUKA: 1. Zurbriggen (š^ 2T0”04; 2 Sbardellotto (It.) 2'10’^
3.	Mair (It.) 2’11”31; 4. CathoriP (Švi.) 2T1”54; 5. Piccard (Fr.) 2,«“. miti 11”63; 6. Alphand (Fr.) 2’12
7. Hoeflehner (Av.) 2’12”08; 8. Wid» berger (Av.) 2T2”44; 9. Heinzer 2T2”74; 10. Luscher (Švi.) 2’12^’ 11 Wasmaier (ZRN) 2T2”92; 12. zei (Liecht.) 2T2'’99; 13. Mueller (SVU 2T3”01; 14 Roth (ZRN) 2T3”04; Lewis (ZDA) 2’13”11.
. VRSTNI RED PRVEGA P°S^. SNEGA ŽENSKEGA SMUKA (V dJT gem so bili časi slabši): 1. FifP. (Švi.) 1’26”40; 2 Graham (Kan.) nuta 27”72; 3. Haas (Švi.) 1’28
4.	Ehart (Švi.) 1’28”33; 5. Einof. (Fr.) 1’28”40; 6. Gros-Gaudegier 1’28”47; 7. Gerg (ZRN) in Gutenso^ (Av.) 1’28”68; 9. Haecher (ZRN) Eder (Av.) 1’28”69.
ženska namiznoteniška A liga - tedenski komentar
Tl JASNA SLIKA 0 KONČNI RAZVRSTITVI
RALLY MONTECARLO
Finec Vatanen še povečal vodstvo
MONTECARLO — Finec Ari Vatanen (peugeot 205) je na zasneženem cestišču še povečal svojo prednost pred drugouvrščenim Rohrlom. Prednost sedaj znaša več kot 2 minuti. Lestvica po 12 posebnih vožnjah je naslednja:
1. Vatanen - Harryman (Fin. - VB) peugeot 205 turbo 16 v 3.54’02”; 2. Rohrl - Geistdorfer (ZRN) audi sport quattro po 2’04” ; 3. Salonen - Harjan-ne (Fin.) peugeot turbo 5’55”; 4. Blomquist - Cedeberg (Šve.) audi sport quattro 6’H”; 5. Toivonen -Piironen (Fin.) martini lancia 037 po 12’35”; 6. Saby - Fauchille (Fr.) peugeot turbo 16 po 15’24”; 7. Biasion - Siviero (It.) martini lancia 037 po 15’51”.
Danes Juventus - Lazio
TURIN — Danes bodo v Turinu odigrali zaostalo srečanje med Ju-ventusom in Laziom, ki ga je sodnik Casarin prekinil 13. t.m. po 23 minutah igre pri rezultatu 0:0, ker je bilo igrišče poledenelo in zasneženo.
Žensko prvenstvo A lige se bliža koncu in če ne bo prišlo do večjih presenečenj, imamo že jasno sliko o končni razvrstitvi ekip. Za državni naslov bi se morali pomeriti ekipi Krasa in Stetana iz Neaplja. Skupino najboljših pa bi morali zapustiti ekipa Quattro mori iz Cagliarija ter ekipa Vigor Terni, ki pa ima še nekaj upanja, ker bo povratno srečanje s TT Cagliari odigrala na domačih tleh in če zmaga s 5:2, obdrži status prvoligaša.
V polfinalu play off je edino kra-sovkam uspel podvig, da so s 5:0 odpravile solidno ekipo TT Barcellone. Največ zaslug za zmago ima gotovo Damjana Sedmak, ki je osvojila dve izredno važni točki proti bolje kvo-tiranim nasprotnicam. Sedmakova je zaigrala sproščeno in s prtmišljeni-mi udarci iz »topspina« spravila na kolena najprej prvokategornico Mas-
sinijevo in nato še mlado in trdoživo državno reprezentantko Bottiglierije-vo. Slednja je zelo dobro zaigrala tudi proti Miličevi, ki se je morala pošteno spotiti, da je prisilila sicilsko igralko na predajo točk. V ostalih dveh srečanjih pa je Cergolova slavila brez velikih težav in tako sedaj v Krasovem taboru lahko mirno čakajo na povratno srečanje v Messini, saj je dovolj, da slovenske igralke o-svojijo že točko, da se uvrstijo v super finale.
Odprto pot v finale bi morale imeti tudi igralke iz Neaplja, saj so kar sredi Brescie premagale Focolare Coccaglio s 5:3 in zmaga na domačih tleh je »neizbežna«.
V skupini za nazadovanje pa je prišlo do večjih presenečanj. Recoaro Bočen je doma odpravil ekipo s Sardinije kar z zgovornim 5:1 in se tako tudi letos verjetno rešil nazadovanja.
Še enkrat je bila protagonist srečanja veteranka Santifallerjeva, ki je osvojila vse tri točke. V tekmi v Cagliariju pa je Vigor Temi potegnil krajši konec, čeprav so napovedi in dosedanji rezultati govorili v korist ekipe iz Umbrije. Če se hoče sedaj Vigor rešiti izpada, mora doma premagati TT Cagliari s 5:2. V soboto in nedeljo bodo še povratna srečanja polfinala play off, nakar bo prvenstvo za nekaj časa prekinjeno in se bo nadaljevalo 20. februarja in 2. marca s finalnima srečanjema za državni naslov.
Izidi »play off« (polfinale): Kas -TT Barcellona 5:0; Focolare Coccaglio - Štetan Napoli 3:5.
Skupina za nazadovanje: TT Cagliari - Vigor Temi 5:3; Recoaro Bočen - Quattromori Cagliari 5:1.
ZVONKO SIMONETA
ta teden ob odbojkarski mreži
Cipolla: »Cas Mebla šele prihaja«
Verjetno bi si o končnem razpletu v ženski B ligi težko izbrali bolj poklicanega sogovornika, kot je Franco Cipolla, trener tržaškega (frugoli-gaša OMA Linea Vogue. To ekipo vodi že od leta 1972 in z njo se je leta 1976 prebil v italijansko A Ugo (takrat je bila enotna), v sezoni 1977-78 pa je OMA igrala v A-2 ligi. Ostala leta so Tržačanke, razen ene sezone, ko so izpadle v C-l Ugo, nastopale v B ligi
»Kakšna je tvoja ocena letošnjega prvenstva B lige, kjer sta z različnim uspehom nastopali tudi šesterki Mebla in OMA?«
»Nedvomno je bila podskupina, v kateri sta nastopaU tržaški šesterki, močnejša od druge, v kateri je po kvaUteti izstopala le Torrefranca iz Trenta. V naši skupini smo imeli tri šesterke, ki so napovedovale in z
igro tudi opravičile boj za napredovanje v A-2 Ugo. Vendar mislim, da so za napredovanje le trije favoriti: na prvem mestu je Torrefranca, ki ima zelo dobro tujko (lani je nastopala v italijanski Al ligi), poleg tega pa tudi zelo dobre ostale igralke, sledi ji Pordenone, ki se odlikuje z zelo homogeno ekipo, tretji favorit pa je Meblo. Mislim, da Nervosa v tej igri nima možnosti, bo pa na svojem igrišču trd oreh za vsakega nasprotnika in bodo tekme v Nervesi lahko odločale tudi o napredovanju.«
»Kaj pa letošnji Meblo?«
»Meblo je letos dobil izredno tujo igralko, ki pa je v tej ekipi še preobremenjena. Mora igrati za vse in problem ekipe je v tem, da ostale igralke še niso dovolj zrele za igranje na takem nivoju, da bi lahko z
gotovostjo računah na zmago v prvenstvu. Mislim pa, da ni tragedija, če jim letos ne uspe in če bodo tudi naslednjo sezono igrale v isti postavi, bodo z večjo zrelostjo igralk premočno osvojile prvenstvo.«
»Še nekaj o sedanjem trenutku tržaške odbojke . . .«
»Če govorimo o ženski odbojki, moramo biti zadovoljni. Imamo namreč društva, ki dobro delajo z mladino in ekipe so poverjene resnim in dobrim trenerjem. Povsem drugačno pa je stanje pri moških, kjer ni nobene možnosti za napredovanje. Zanimanja pri fantih za odbojko ni in tudi dobrih trenerjev pri moških ekipah manjka, tako da je prihodnost moške odbojke v Trstu precej mračna in glede na trenutno stanje, ne vidim pravega izhoda iz te krize.«
' RADO GRUDEN
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Indesitu ne gre
Hapoel Tel Aviv — Indesit 98:95 (47:44)
TEL AVIV — Srečanje ni imelo pomena ne za Indesit ne za Hapoel, saj sta obe že izločeni iz nadaljnjega tekmovanja v px>kalu p»kalnih prvakov (v pxJfinale sta se uvrstiU Barcelona in Villeurbanne). Zato tudi ni igral Brazilec Oscar, ki ga je Tanjevič iz previdnosti pustil na klopi za važnejše nedeljsko prvenstveno srečanje proti Berloniju. Pri Izraelcih sta bila najuspešnejša Lar-gej (23) in Mercer (22), pxri Indesitu pa Davis (34) in GeneraU ter Cararo (oba po 14).
Jugoslavija izenačila proti Kitajski
V zadnji kvalifikacijski tekmi B skupine za Nehrujev pokal je jugoslovanska nogometna reprezentanca igrala neodločeno 1:1 (0:0) proti Kitajski. Lestvica B skupine: Jugoslavija 5. Sovjetska zveza 4, Iran 2 in Ktajska 1.
V
Zensko namiznoteniško promocijsko prvenstvo
Kras A naskakuje višjo ligo
Promocijsko prvenstvo ŽENSKE
Kras A — Dom	5:0
Ukmar - Fabbro 2:1 (21:14, 14:21, 21:15); Škerk - Lutman 2:1 (21:14, 16:21, 21:14); Marušič - Zalateu 2:0 (21:16, 21:14); Ukmar - Lutman 2:1 (20:22, 21:14, 21:13); Marušič - Fabbro 2:1 (18:21, 21:22, 21:12).
Najvažnejše srečanje zadnjega kola izločilnega dela prvenstva se je zaključilo z lahko zmago domačih i-gralk. Pričakovati je bilo, da bodo domovke le nudile večji odpor mlajšim, a nedvomno veliko boljšim kra-sovkam. Domače igralke so dokazale, da lahko upravičeno merijo na prestop v višjo ligo, saj razpx>lagajo z nekaj odUčnimi igralkami. Kljub pekočemu porazu so Goričanke zadovoljivo opravile nalogo, saj so kar štiri srečanja od petih zaključile s tesnim neuspehom. (Z.S.)
Kras B — Kras C	5:0
Obad - Škabar 2:0 (21:5, 21:7); Mosetti - Lupine 2:0 (21:8, 21:11); Guštin - Prosen 2:0 (21:5, 21:11); Mosetti - Škabar 2:0 (21:14, 21:18); O-bad - Prosen 2:0 (21:5, 21:4).
V spremenjeni pestavi niso predstavnice Krasa B tudi v povratnim delu prvenstva naletele pri mlajših vrstnicah na nikakršen odpor. A to je tudi povsem razumljivo, saj so brez dvoma v letošnjih nastopih A-lenka Škabar, Ellen Lupine in Ro berta Prosen veliko pridobile in bodo z vztrajnim in pxtórtvovalnim delom na treningih v prihodnjih sezonah za marsikatero nasprotnico trd oreh.
(Z. S.)
Končna lestvica izločilnega dela Kras A 12 (30:2); Dom 8 (22:16); Kras B 4 (16:23); Kras C 0 (3:30).
MOŠKI
Mladina — Fani Olimpija 5:1
G. Tenze - Cisilin 2:0 (24:22, 21:15); D. Pahor - Miani 1:2 (21:17, 8:21, 18:21); D. Košuta - Storici 2:0 (21:11, 21:7); G. Tenze - Miani 2:0 (22:20, 21:17); D. Košuta - Cisilin 2:0 (21:9,
21:12); D. Pahor - Storici 2:0 (21:14, 21:12).
Z nedeljskim nastopwm se je za Mladino začel fK»vratni del prvenstva. Križani so gostili tržaško ekipo Fani Olimpia in jo presenetljivo gladko odpravili. V prvem delu so naši igralci zgub,ili s 5:4, tokrat pa so se za zeleno mizo res izkazali. V vrstah kriške ekipe je p» dolgi odsotnosti zp-pet nastopil Giorgio Tenze, Id je kljub slabi telesni pripravi piokazal dobro igro in je p>o prvom nerodnem setu brez velikih težav odpravil nasprotnike. Tudi Pahorju v začetku ni šlo od rok, a je položaj p>opravil vedno odlični Košuta, ki je s svojo igro vlil borbenost ostalima Križanoma, ki še nista prišla do prave forme. (A.S.)
Grandi Motori A — Kras 5:1
Radoicovich - Fabec 2:0	(21:17,
21:7); Cipolat - Milič 2:0 (21:5, 21:2); Mian - Doljak 2:0 (21:9, 21:15); Ci-
polat - Fabec 2:0 (21:9, 21:5); Radoicovich - Doljak 1:2 (10:21, 21:15, 18:21); Mian - Milič 2:0 (21:8, 21:14).
Po prvi zmagi, ki so jo »rdeče-beli« izbojevali v prejšnjem kolu na račun Chiadina B, so morali tokrat pre-poznati očitno premoč prve postave Grandi Motori, ki nedvomno spada v ožji krog favoritov za prestop v višjo ligo. Gostje so tokrat nastopili v zelo pomlajani postavi. Edino točko za Krašovce je priboril Doljak, ki je bil v izenačenem srečanju na koncu prisebnejši od Radoicovicha. Mlajša Milič in Fabec pa se žal nista mogla upirati za razred močnejšim nasprotnikom. (Z.S.)
MOŠKA C LIGA Kras - Ouirignana Videm 5:3
Štoka - Franzolini 2:0 (21:19, 21:19); Colja - Princisgh 0:2 (18:21, 19:21); Bole - Perrone 2:0 (21:17, 21:14);
• Jadran
NADALJEVANJE S 1. STRANI
V drugem polčasu je Jadran na^A Ijeval z dobro igro in se enakovreo . kosal z bolj renomiranim naspi^V. kom. V tem delu sta se predvsem 00 kovala DiUon na eni strani, Čuk rij na drugi, dober vtis pa so zapu5 tudi Jadranovi beki.	....
Publika si je seveda največ Prl<,. kovala od Viteza in Bana. Bivši . dranov košarkar je zaigral zar? ^jl vo zlasti v prvem polčasu, ko je . z dvanajstimi koši najboljši svoje ekipe. V drugem delu pa Je i.. segel le en koš za tri točke. P°, mi nam je na vprašanje, s kakšni občutki je igral proti bivšim soigr cem, odgovoril: »V začetku se zdelo, da sem spet na treningu drana in da igramo pet proti P® Nato sem se le vključil v igro in igral kot običajno.«	1nji
Marko Ban pa tokrat ni LP0* . pričakovanj: zgrešil je tudi nekaj šev, ki jih ponavadi v prvenstvu zgreši. Prevelika odgovornost rrui preprečila, da bi pokazal vse, j zna, kljub temu pa je dosegel ne košev (predvsem prodor v prvem P“ času), ki dokazujejo, da kar se se tiče ne zaostaja za prvoligasK košarkarji.	r..
Z izidom tekme je bil trener ^ drana Andrej žagar povsem zacU 2 Ijen: »Stefanel ni igral vseskoz^., najboljšo peterko in tako smo žili dokaj ugoden rezultat, ki P3 « lahko bil še ugodnejši, ko bi ria^jg. prvem polčasu ne zajela trema-... nim, da je bila tekma dobra Pr,P va za sobotno srečanje v Fiden^v Marko Obgj
Stefanel — Jadran 9U' (45:33)	p.
STEFANEL: Gori, Bobicchio 4, , schetto 2, Lanza 8, Coleman 15 Colmani 3 (1:5), Riva 7 (1:3). ’.2). 15, Dillon 29 (7:7), Beriolotti 8 VU,.
JADRAN: K. Starc 13 (2:2). JV., jal 6 (4:4), čuk 19 (3:6), Vf «aii Gulič 6 (2:5), Sosič, I. Starc E 3 11 (3:5), Danev 9 (1:4), RavDe
(1:1), Kojanec.
B»is-
SODNIKA: Policastro in Trsta; PON: Lanza (27); fanel 12:19, Jadran 16:27; 3 KE: Vitez, K. Starc.
Passerella ostane sel
FIRENCE — Argentinec DAjal Passarella je s Fiorentino P00* novo, dveletno pogodbo.
2j:8.
Štoka - Princisgh 1:2 (12:21. ,.j4, 15:21); Bole - Franzolini 2:9 rig.gl. 21:15); Colja - Perrone 0:2 1 . il. 16:21); Bole - Princisgh
Štoka - Perrone 2:0
2:0 (§$
in tovariši so po Pr'^,aga^
21:12);
21:17).
Bole	.	iact
nju, čeprav ne brez težav, PrC.?!,prav' videmski Derton Quirignana. ^ zasedajo Videmčani zadnje me lestvici pa igrajo zadnje čase boljše in so v prejšnjem kolu Rovali svojo prvo prvenstveno V prvem delu prvenstva so Attiri
beli« premagali nasprotnika 3
5:0 a že takrat ni bila raznim, jo ekipama tolikšna, kot bi 'r' jj^ei1' lahko sklepal po rezultatu. V slogu je tudi tokrat zaigral o!ib°' Bole, ki je Krasu kot običajno ril vse tri razpoložljive točke- liit-Štoka je zadovoljivo opravil	jn
logo in premagal dva nasPr(Tniiše8? kmalu bi presenetil tudi na.J.. .erIi ■>: Princisgha, a mu je v odlom setu zmanjkalo moči. Žal Pa J ^ tokrat ostal praznih rok CoU ’ sprOy ponavadi enakovredno kosa z jjjuC' nikom tri četrtine srečanja. oTep°' nih trenutkih pa mu zmanjk trebna zbranost. (Z.S.)
Vo 27. rednem občnem zboru Športnega društva Polet
Poglobiti stike z vaško skupnostjo
naši
košarkarji v mladinskih ligah
MLADINCI
DEČKI
.c na ponjQg k večjemu sodelo-staršev in openske skupnosti nalP1<>l1 ■ prI u^s^čevanju društvenih v °g^ je tudi letos, kot pravzaprav oi.i^krat v preteklih letih, dokaj cbč r50	na ponedeljkovem
let ?boru Športnega društva Po~ ra’ “ je bil že 17. po vrsti. Ne-PotS? -J^^ična udeležba članov in (ka njkanje poglobljene razprave sl<i,r-.Pa j0 žal značilno za večino Pscin naših športnih in ne sa-pSPwtnih društev) pa nekje samo ja	skrb vodstva, da obsta-
, doiočena odtujenost med Pole-st * vaško skupnostjo, vzroki tega ■I® Pa niso še povsem razčiščeni.
2tiač^n' zI>or Ietos "I kd volilnega o^3. ker novi statut, ki so ga na lani, predvideva, da se od-pj ; eenovi vsaki dve leti, sedanji ^ni^v	šele v minuli se-
pfpl ^ svojem uvodnem posegu je HtjjJJ^nik Poleta Andrej Križnič po-raztVh’ 80 nekateri odborniki iz sto t razl°gov zapustili svoje me-sej’ Jako da je bilo rednih sklepčnih je pravzaprav malo, povečalo pa se kov rTTle	Prizadevnih odborni-
dolo kar seveda zavira uspešnost bit; ^ak° je nujno potrebno priva-Van;V <rik)or nove ljudi. V nadalje-sle^j^Pnsega je Križnič poudaril na-
Iria opažam, da je zani-našega društva splošno u-Pny ’ na društvo ni več tako tesno kilo w0 2 vaško skupnostjo, kot je Ve£. ria nazaj. Razlogov zna biti diw, ri^lo športnih, kulturnih in tiašejiJ npganizacij, ki delujejo na čalr,Iri,. °žjem teritardju se je pove-
i.	ri/Vfj. U.J	jv.	v v-
ludje, še posebno pa mladina,
«i š.
Ptogoči
e manj zanimajo za aktiv-
jd v ri oziroma se zanimanje usmer-udekt nove oblike telesnokulturnega štVoJ ^0Vanja, v katere se naše dru-tiejst, znalo ali ni moglo usmeriti. Vas y0 je tudi to, da se naša tern s ° sPrcminja v mesto in se s in ^rianinjajo medsebojni odnosi Prav Vac*e vsega prebivalstva. Če-šport,, sni0 vPolet edino slovensko Zadnji? . bruštvo na Opčinah, se v tak0J kih ne uveljavljamo več kot kih , ,arr>reč veliko je v vasi
kih t ,arnireč veliko je v vasi ta-bi ^ losnokultumih dejavnosti, ki sko d„. °giki spadale v naš program-Javnostni okvir, se pa izvajajo
Predsednik Poleta Andrej Križnič
mimo nas. Krivda je v veliki meri tudi naša, saj smo v preteklih sezonah bili na določenih področjih premalo aktivni. Tega se danes zavedamo in prepričan sem, da v bodoče ne bomo zanemarili nobene možne poti, ki vodi k plodnejšemu sodelovanju z vaško skupnostjo, k novim oblikam tega sodelovanja, k odprtosti odnosov.«
Načrt odbora je torej jasen, Križnič pa je nakazal tudi nekaj praktičnih kratkoročnih smernic, ki jih je treba brž uresničiti. To so obnovitev kotalkarske revije s svojim velikim propagandnim učinkom (letos je zaradi prenatrpanosti tekmovalnega sporeda ni bilo moč izvesti), okrepitev mladinskega delovanja na področju košarke (kjer je zaželena pomoč staršev), vzpostavitev tesnejših stikov s šolskimi dejavniki.
Potem ko je izrazil upanje, da je bilo pri društvu uspešno rešeno1 vprašanje vključevanja otrok mešanih zakonov (organiziran je bil tudi tečaj slovenščine), da je društveni prostor v Konkonelski ulici zavoljo prizadevnosti balinarskega odseka spet zaživel, da pa je obratno rekreacijska dejavnost dokaj zamrla in ji bo treba nameniti večjo pozornost, je predsednik Križnič še osvetlil vprašanje v zvezi z vadbenimi prostori, ki jih bodo preuredili, čeprav bodo letos z deli začeli le na dvorišču Prosvetnega doma.
^kometaši Krasa vidno napredujejo
novinci v konkurenci in v ekipi je tudi nekaj začetnikov 1 Krasa doslej v prvenstvu D lige kar izkazali. V minulih c
so zbrali tri točke
Križnič se je nato zahvalil vsem članom in prijateljem društva, od tekmovalcev pa je seveda zlasti omenil velik uspeh evropskega kotalkar-skega prvaka Sama Kokorovca.
Sledilo je tajniško poročilo Marina Kokorovca, ki je podal nadroben pregled društvenega delovanja. Iz poročila med drugim izhaja, da ima Polet že 500 članov, od teh je skoraj 150 aktivnih tekmovalcev in sicer 50 kotalkarjev, 58 košarkarjev, 12 šahistov in 16 balinarjev.
Iz blagajniškega poročila Deane Žetko izhaja, da je društvo končalo poslovno leto s skoraj dvema milijonoma pasiva, stroški pa se iz leta v leto večajo. Mimogrede naj omenimo, da je tudi v kratki razpravi prišlo do izraza obžalovanje, glede skromnosti prostovoljnih prispevkov, ki bi lahko nekoliko uskladili račune pri Poletu.
Maja Kokorovec je prebrala poročilo kotalkarskega odseka, ki je prav gotovo paradni odsek društva. Uspehi le-tega so vsem splošno znani, naj torej zadostuje podatek, da je bil Polet v zadnjem olimpijskem obdobju po rezultatih na absolutnem 17. mestu v državi v konkurenci kar 1300 kotalkarskih društev.
Še vedno kritično je delovanje košarkarskega odseka, o katerem je poročal Edi Prelec. Zlasti zaskrbljujoče je stanje pri minibasketu, bolje pa gre naraščajniški ekipi. Na splošno je bilo delo v minuli sezoni rutinsko, kričeče pa je vprašanje pomanjkanja ljudi in strokovnih kadrov, ki bi pomagali odseku.
Poročili sta prebrala še Božidar Filipovič za šahovski odsek in Aleks Gulič za balinarski odsek, šahisti se lahko ponašajo s 3. mestom na e-kipnem deželnem prvenstvu, balinarji, zamejski podprvaki, pa so edino naše v vsedržavno zvezo včlanjeno društvo in so imeli v minuli sezoni tudi bogato mednarodno delovanje.
Pozdrav občnemu zboru so prinesli Ivo Sosič (Sloga), Alenka Princi-val (Radio Opčine), Drago Gantar (Jadran), Nori Jerič (SK Tabor), Lu-r'ban Milič (Alpinistični odsek SP DT), Jadranka Košuta (RMV) in Ivan Peterlin (ZSŠDI). Poseg je i-mel tudi član nadzornega odbora Adrijan Sosič, (ak)
V PETEK IN SOBOTO
Odbojkarski turnir v Standrežu
Olympia - Terpin, Val, »Brigata Gorizia« in Slaven iz Tmjanina: to so ekipe, ki se bodo v petek in soboto u-deležile odbojkarskega turnirja, ki ga je pripravila goriška pokrajinska u-prava ob sodelovanju Goriške letovi-ščarske ustanove. Pobuda je nastala na podlagi večletnih stikov na kulturnem, športnem in drugih področjih, ki vežejo kraj pri Slavonskem Brodu in Goriško.
V petek, 1. februarja, se bosta ob 20. uri v štandreški telovadnici srečali Olympia in Val, ki nastopata v odbojkarskem prvenstvu C-2 lige. Petkovo srečanje bo (generalka pred prvenstvenim srečanjem, ko bo šlo za res. V drugem srečanju večera pa se bodo jugoslovanski odbojkarji pomerili z goriško vojaško reprezentanco.
Finala za 1. in 3. mesto bosta naslednjega dne, vedno v štandreški telovadnici.
Kontovel Electronic Shop B -Bor	85:76 (47:41)
KONTOVEL: Ušaj 4 (0:1), Per-tot 2, Grilanc 22 (1:2), Busan (0:1), Devetak 9 (1:1), Starc 10 (2:2), Sedmak 23 (1:2), Gruden 11 (1:5), Košuta 4 (4:4), Žbogar.
BOR: Perčič 3 (1:2), Slavec 14 (0:4), Jogan 14 (1:2), Vecchiet 6 (0:1, Žerjal, Smotlak 15 (7:13), Parisi 24, B. Žerjal, Petaros (0:1).
Derbi mladincev se je končal z zasluženo zmago Kontovelcev, ki tako ohranjajo stik z vrhom. Borovci so tudi tokrat nastopili v okrnjeni postavi.
Ferroviario —
Kontovel Electronic Shop A 93:39 (40:22)
KONTOVEL: Pertot 12, Piras, Gre-gori 2, Danieli 6, Ban, Stanissà 6, Bogateč, Zaccaria 9, Emili 6.
Kontovelci so gladko klonili solidni ekipi Ferroviaria. V prvem polčasu so igrali še kar dobro, nato pa so v drugem polčasu izgubili glavo in domača ekipa je povedla za 50 točk. Omeniti je treba dobro igro Pertota, ki se je upiral nasprotniku, predvsem v obrambi. (Dimitri Danieli)
Barcolana - Polet 72:69 (33:37)
POLET:	Kozlovič, škerlavaj 2,
Persi 19 (1:2), Semen 11 (1:2), Oberdan, Feri 10 (2:4), Gomizelj 15 (1:3), Fabi 12 (2:4).
Poletovci so za las zamudili priložnost, da bi prišli do druge prvenstvene zmage.
OSTALI IZID: Libertas - Scogliet-to 99:92.
LESTVICA: Libertas 18, Kontovel E-lectronic Shop B 16, Scoglietto in Ferroviario 12, Barcolana 8, Bor 6, Polet 2, Saba 0.
NARAŠČAJNIKI
Don Bosco — Bor 97:63 (51:27)
BOR: Acerbi 2, Race, Krasna 21 (1:3), Gašperini 5 (1:1), Pertot 6 (2:4), Cupin 9 (5:10), Bajc 20 (2:4).
Borovci so izgubili tekmo proti solidni ekipi Don Bosca, čeprav so zaigrali dobro. V napadu se je izkazal Bajc, v obrambi pa Cupin.
(I. Bajc)
OSTALI IZIDI: Ferroviario - Alabarda 47:49, Ancifap - Ferroviariò 77:115, Sokol - Santos 45:47.
LESTVICA: Ricreatori 20, Don Bosco 18, Servolana, in Ferroviario 14, Libertas 12, Alabarda 10, Bor 8, Santos 6, Ancifap 2, Sokol 0.
PROPAGANDA
Bor — DLF 71:36	(27:16)
BOR: Prelec (0:2), Arena 11 (1:4), Oberdan 23 (3:6), Pavlica 8, Gregori 6, Bajc 12, Milone 2, Doles (0:2), Pregare 7 (0:2), Ažman 2 (0:2).
V 3. kolu so Borovi košarkarji dosegli prepričljivo zmago proti solidni ekipi Ferroviaria. »Plavi« so tokrat odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo. V prvem polčasu so borovci igrali precej mirno in urejeno, predvsem v napadu. V nadaljevanju pa so z agresivno obrambo in z izredno hitrimi protinapadi nadigrali nasprotnika ter prednost stalno višali, v zadnji četrtini pa so si privoščili tudi nekaj spektakularnih akcij. Vsak igralec je tokrat dal svoj doprinos in zmaga je sad skupnega in rednega dela na treningih. Zato vsi igralci zaslužijo pohvalo. (Luka Furlan)
SKUPINA B
OSTALA IZIDA: Don Bosco B - In-tennuggia 71:33, Libertas - CUS 114 proti 22.
LESTVICA: Servolana 6, Libertas in Bor 4, Don Bosco B in Ferroviario 2, Intermuggia, CUS in Sokol 0.
Kontovel — Libertas 77:81 (40:32)
KONTOVEL: Kompare 1 (1:2), Šik 4, Gruden, Sedmak, Danieli, Čebulec 32, Cingerla 10 (0:1), Dolhar 14 (2:6), Sterni 16 (0:2), Stanissa.
Proti Libertasu so Kontovelci doživeli že peti zaporedni prvenstveni poraz. Kot v prejšnjih tekmah so tudi tokrat solidno začeli in dobesedno nadigrali nasprotnika. V 16. minuti igre so namreč »plavi« vodili z 18 točkami razlike (36:18), nakar so gostje z odličnim presingom precej znižali razliko, saj se je 'polčas končal z osmimi točkami prednosti za domačine.
V nadaljevanju so Kontovelci vodili z 11 točkami prednosti vse do 27. minute igre (57:46). Tedaj so gostje reagirah in v 30. minuti izenačih stanje (58:58). Ta preobrat je_ nekoliko potrl domačine in to so Tržačani izkoristili in prišh zanesljivo v vodstvo. Proti koncu so se Kontovelci spet zbrali, vendar zmaga je vseeno šla Libertasu. (M. Rupel)
IZIDI: Intermuggia - Ferroviario 62:76, Don Bosco - Servolana 106:62, Polet - SGT 47:137.
LESTVICA: SGT 22, Don Bosco 20, Santos 18, Ricreatori 14, Libertas 12, Ferroviario, Kontovel EL Shop in Servolana 10, Intermuggia 4, Polet 2, Bor 0.
M1NIBASKET
Bor — Don Bosco A 45:44 (20:24)
BOR: Filipčič 4 (2:4), Pavlica 12 (2:4, Posega 4, Gregori 4, I. Bajc, Rudež, Schulaz 4, Vodopivec 8 (2:4), E. Bajc, Martinolich, Barini 7 (1:2), Turk 0.
Po seriji visokih zmag so Borovi minikošarkarji iz druge skupine prestopili v prvo skupino turnirja »Zini & Rosemvasser« in igrah proti močnemu Don Boscu. Po slabem začetku so naši nadoknadih zamujeno predvsem zaradi dobre obrambe. Z agresivnim presingom so nasprotniku »ukradli« veliko žog in tako so v drugem polčasu prešli v vodstvo. Borovci so pokazali boljšo skupinsko igro in predvsem veliko volje do zmage, tako so povsem zasluženo zmagah. Tokrat bi pohvalih celo ekipo za prikazano igro, nad vsemi pa je izstopal Pavlica, ki je odlično vodil soigralce do zmage.
(Adriano Kovačič)
Športna redakcija Primorskega dnevnika izreka globoko sožalje svojemu bivšemu dopisniku Fabiu Candottiju ob izgubi očeta Oliviera.
AsJ: M°ŠKA divizija
(8-ic ban 1965 — B°r
SOR 5’ 6:15, 7:15)
iJhilt -, 'dc, Krebel, Gombač, nlrc’ dablanšček, Meta
i
(J.’ da iJuo° pa moramo pc UJs*abša ? z,adPja dva nasprol skupini A. Ne gled' «h1 tolsra? ^r°vce pohvaliti, se al . rihani z.a'8rali zbrano, brez H w pokazali nekaj
"“Ito ženska divizija 'ite, LElec,r»nic Sho «05 i®04	2:3 (15:4,
a>Ava5'B9;’5)
k ferini Li' R- Daneu, M.
lì, ÌSi-àr ^ Brischia, S. E
1/ • f“erin-'mBukavec- K-^rije^i ?■ Prašelj. M.
W°. zm.aIpac°lu Kontovelkam
seL> ^ z fahV Pričele so sio dijri kar tok”to osv°jile Prv io i Rontovell/16 nasPr°riiice So ripago Jrike. so mislile, đć ^"riej P^rikbčno že v rol J Popustile, tako da :
naše šesterke v raznih prvenstvih
sprotnice prevzele pobudo. Tako smo bili priča v naslednjih treh setih medli Kontovelovi igri in statičnosti v polju, ki sta skupaj s podcenjevanjem gostujoče ekipe pomenili neizbežen poraz. (Maja Štoka)
Prevenire — Breg	0:3
(0:15, 6:15, 8:15)
TRAJANJE SETOV: 8, 15 in 18 minut.
BREG: M. in C. Vehkonja, Žerjal, Maranzina, Tavčar, Možina, Mal-menvah. Komar.
Brežanke so dosegle že tretjo zaporedno zmago s 3:0. Domačinke Do-linčankam niso bile dorasle in so le v drugem in tretjem setu nudile malo večji odpor, pa še to bolj zaradi neresne igre Brežank, ki so vidno popustile po premočno osvojenem prvem setu. (Rado Gruden)
Sokol — Le Volpi B 3:0 (15:3, 15:10, 5:12)
TRAJANJE SETOV: 25, 21, in 30 minut.
SOKOL: Radetič, Perdec, Pizziga, Rudež, Jazbec, Legiša, Visentin, Škerk, Passerini, Žbogar.
Sokolašice so dosegle svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Pri Sokolu se je poznalo, da so dekleta med tednom, dobro trenirala in takoj zaigrale mnogo bolje kot v prvi tekmi, o čemer zgovorno priča končni izid. Nasprotnice so se enakovredno upirale le na koncu tretjega seta. (Savo Ušaj)
DEČKI
Volley B. Krmin — Noš prapor 1:3 (2:15, 15:7, 6:15, 9:15)
NAŠ PRAPOR: Damjan Pintar, 'Rudi Pintar, Primožič, Kocjančič, Ci-bini, Klanjšček, Koršič, Quel.
V zaostah tekmi je ekipa Našega prapora pospravila drugi par točk v letošnjem prvenstvu po dveh zaporednih porazih in sicer najprej doma nerodno proti ekipi iz Ronk s 3:1 in nato v gosteh s 3:0 proti solidni ekipi Libertasa iz Gorice, ki sodi med tiste, ki se potegujejo za eno prvih mest na končni lestvici. Naslednjo tekmo bo Naš prapor odigral na domačem igrišču jutri ob 19. un proti Torriani iz Gradišča. (B.M.)
UNDER 15 - MOŠKI
GS Libertas S. Luigi — OK Val 2:0 (15:5, 16:14)
TRAJANJE SETOV: 10 in 25 min.
OK VAL: Bensa, David Coceani, Alessandro Coceani, Vogrič, Brescia, Gaeta, Šturm, Juren, Petejan, Livio Volčič, Marko Volčič.
Mladi odbojkarji Vala so v svojem uradnem krstnem nastopu doži-veh poraz. V prvem setu so zaradi treme popolnoma odpovedah. V drugem pa so se otresli začetne treme In so pokazali, da znajo dobro graditi igro in zaključevati akcije, medtem ko je nasprotnikova igra slonela na enem samem igralcu. Z malo več športne sreče bi lahko zmagah vsaj set. (Lero)
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da jutri, 31. L, zapade rok za predstavitev prošenj za podporo na deželo. Za informacije se društva lahko zglasijo na uradu ZSŠDI v Trstu in Gorici.
ŠD MLADINA - smučarski odsek organizira v nedeljo, 3. februarja, smučarski izlet na Nevegai. Vpisovanje v Domu A. Sirk še jutri, 31. januarja.
V SOBOTO IN NEDELJO
Smučarji Mladine na več frontah
V	soboto je bila v Piancavahu prva faza mladinskih iger v smučanju v organizaciji tržaškega SCI CAI. Nastopali so smučarski klubi ter šole s Tržaškega. Tekmovali so šolarji in šolarke četrtih in petih razredov osnovne šole.
Mladina je nastopala kot edino slovensko društvo s petimi tekmovalci. Med šolarkami sta nastopih Sarah Sossi, ki se je uvrstila na 8. mesto ter Tamara Operti, ki je dosegla 10. mesto. Obe tekmovalki sta z doseženima mestoma prestopih v drugo fazo pokrajinskih mladinskih iger.
Med dečki pa so nastopih Marko Šuber (8. mesto), Jan Volčič (19. mesto) ter Erik Tenze (21. mesto). Edini, ki je prestopil v nadaljnjo fazo je Marko Šuber.
V	nedeljo sta bili na sporedu dve tekmi v Clautu blizu Maniaga (PN), veleslalom za seniorese »Trofeo delle regioni« ter slalom za dečke »Trofeo Comune di Claut«. Obe tekmi sta bili veljavni za točkovanje FISI in na obeh je nastopila skupina petih smučarjev ŠD Mladina. Njihov nastop je bil zadovoljiv. (A. S.)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din, za organizaci|e in podjetja mesečno 300.00. letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samse
Izdaja L JziT m tiskaj *Trst
iJoln»0»FIE<’
30. januarja 1985
Kitajska nasprotuje svetovni konferenci komunističnih partij
Alessandro Natta (KPI): Takšna konferenca bi škodovala socializmu in miru
PEKING — Komunistična partija Kitajske želi vzpostaviti stike z vsemi komunističnimi partijami na svetu, vendar zaenkrat še ne preučujejo obnovitev stikov s sovjetsko partijo, je izjavil glasnik urada za stike z ino-zemstom v centralnem komiteju.
Kitajska partija nadalje zavrača sovjetski predlog za sklicanje svetovne konference komunističnih partij, ker bi takšen shod po izjavah kitajskega partijskega »zunanjega ministra« povečal razlike v stališčih med partijami in zaostril odnose v celotnem komunističnem gibanju. Ob tem je glasnik še sporočil, da se bo dvočlanska delegacija KPK udeležila kongresa francoske partije, ki bo od 6. do 10. februarja v Parizu.
V zvezi s sklicanjem svetovne konference komunističnih partij, za katero so se ogreli na sestanku v Pragi na osnovi predloga revija Problemi miru in socializma, je beograjska revija Nin zastavila generalnemu tajniku KPI Alessandru Notti vprašanje, kaj sodi o tej konferenci. Natta je zavrnil takšne »liturgične oblike«, ki bi se jim morali že zdavnaj odpovedati, kajti pod obliko takšne solidarnosti se skriva vsemogoče, predvsem pa želja, da bi organizacijsko centralizirali komunistične partije in jim dali skupno smer in vodstvo.
»Lahko rečem, da ni razlogov in niti pogojev za povratek k takšnim preživelim oblikam organizacije komunističnih partij, ki so protizgodovinske, škodujejo socializmu in miru ter so že vnaprej obsojene na neuspeh. Različnost poti v socializem je stvarnost, ki bi jo morali že zdavnaj vsi sprejeti. Zategadelj smo se javno izrekli proti sklicanju takšne konference,« je še dejal Natta.
Sovjetska vesoljska postaja »saljut 7 « naj bi opravljala tudi vojaške naloge
WASHINGTON — Sovjetski kozmonavti, ki so se zvrstili na krovu vesoljske postaje »saljut 7«, so sodelovali pri številnih vsemirskih operacijah vojaške narave v oslombo kopnih, pomorskih in letalskih manevrov na Zemlji. To zatrjuje ameriška specia-lizirana »Aviation Week and Space Tecnology« in se pri tem sklicuje na informacije domačih obveščevalnih služb,.
»Saljut 7« kroži okoli Zemlje že od 19. aprila 1982, iz česar opazovalci v ZDA sklepajo, da Sovjetska zveza pripravlja vrsto vojaških operacij v vesolju. Američani naj bi doslej ugotovili, da kozmonavti ha »saljutu 7« opazujejo poskuse s protiraketnimi izstrelki, ladijske vojaške manevre in laserske preizkuse. Še: s pomočjo kopnih la serskih naprav naj bi sovjetski izvedenci »osvetlili« svojo vesoljsko postajo, a slednjo naj bi uporabih tudi za usmerjanje oziroma merjenje z laserskimi žarki v cilje na Zemlji. O-menjena revija dodaja, da so si Sovjeti nabrali dragocena izkustva na področju izkoriščanja vesoljcev v vo-
jaške namene, da pa takšnih izkušenj Američani zdaleč nimajo.
S takšnim poročanjem hočejo seveda ZDA ublažiti učinke izstrehtve vohunskega vojaškega satelita »si-gint« na geostacionarni tir južno od SZ, ki so jim bili nezaželeni, saj bi zadeva, kot znano, morala ostati tajna, a je z njo sredi decembra seznanil javnost »Washington Post«. Vsekakor pa drži, da ima Sovjetska zveza do-
bre izkušnje na področju izdelovanji laserskega orožja za uničevanje n* padalnih raket v vesolju, saj j® 1 povedal sam ravnatelj Inštituta ^ fiziko »Lebedev« v sklopu sovjet5*^ znanstvene akademije Nikolaj Bas® v Madridu, kjer je prejel diplomo n noriš causa krajenme Politehnike.
Na sliki vesoljska ladjica discoved' po pristanku.
Vsako leto 80 milijonov duš več
Američani naklonjeni smrtni kazni
FIRENCE — V začetku tega desetletja se je naravni prirastek na svetu upočasnil, saj znaša 1,7 od sto proti 2,1 od sto ob koncu desetletja 1960 - 1970. Kljub temu pa se bo število prebivalcev na Zemlji povzpelo s sedanjih 4,9 milijarde na 6,1 milijarde v letu 2000 in na več kot 8 milijard v letu 2025. Število ljudi naraste približno za 80 milijonov letno in od tega odpade 9 do 10 milijonov na prebivalce držav v razvoju.
Te podatke sta sporočila predsednik toskanskega deželnega odbora Bartolini in znanstvenik Divi Bacci, ko sta včeraj predstavila tisku 20. mednarodni kongres o prebivalstvu, ki bo - od 5. do V- junija v Firencah. Prejšnja kon-
gresa sta bila v Ciudad de Mexicu in Manili. Zasedanja se bo udeležilo okrog 1500 delegatov iz kakih sto držav, ki bodo osem dni zapored obravnavali najrazličnejše vidike demografskega problema, od biogenetskih in socioloških do prehrambenih.
Posebna pozornost bo veljala državam v razvoju, saj je v nekaterih od teh naravni prirastek zdaj počasnejši kot v preteklosti, posebej v Kitajski, ki je z odločno politiko v poslednjih nekaj letih močno zavrta število rojstev. Govor bo tudi o zredčenju smrti, ki prinaša s sabo higienske probleme, zlasti pa lakoto.
NEW YORK — Neka ameriška tiskovna agencija je poizvedovala, kaj menijo Američani o smrtni kazni. Gre za vzorčno anketo, katere rezultati so pokazali tri zanimivosti: prvič, da ni bilo smrtni kazni še nikoh naklonjenih toliko ljudi kot danes; drugič, da je med prebivalstvom več protirasistične zavesti kot v preteklosti; tretjič, da je med stališči belopoltih in črnopoltih državljanov občutna razlika.
Za smrtno kazen se je izreklo nič manj kot 84 od sto povprašanih, toda skoraj 53 od sto anketirancev je izrazilo mnenje, da se najvišja kazen odmerja mnogokrat krivično in 65 od sto jih je reklo, da je na smrt obsojenih vse-
lej več med pripadniki raznih manjšin ka med drugimi prebivalci.
Od 50 zveznih držav ZDA izvaja snF ^ kazen 38 držav. Lani je bilo usmrčenih 36. že v samem tem mesecu so žrtve bile že s V zaporih je trenutno nad 1400 na smrt sojenih.	. heio-
Če anketirane razdehmo nad temno- m u polte, dobimo tole sliko: smrtni kazni je ^ klonjenih samo 8 od sto temnopoltega Pr .,0 valstva proti 28 od sto belopoltega. Za 0dPri. te kazni se je spet izreklo 28 od sto temnoP^ tih in samo 11 od sto belopoltih ljudi. Del . zaradi pogostejšega seganja po smrtni ko gre za črnce.
Misija na celini protislovij
Melina (Venezuela) — V Latinski Ameriki, močno pogojeni z blokovskimi interesi, išče Janez Pavel H. svoj prostor. Ena izmed njegovih potez se nanaša tudi na Nikaragvo. Trem duhovnikom v sandinistični ljudski vladi je dal ultimat: v treh tednih morajo zapustiti vlado, ali pa jih bodo izobčili. Na sliki papež pred množico	(AP)
Brž po razporoki je ženo ustrelil
WYNONA (Oklahoma) — Floyd Wa-re, po poklicu varilec v naftni čistilnici, je bil sedem let oženjen, včeraj pa se jo pred sodnikom ločil od zakonske družice. Obravnava je stekla kot po olju, saj se je par domenil za polovično razdelitev premoženja. Oba sta nato v spremstvu treh prijateljic, ki so jima bile priče, odšla v gostišče, takrat pa je Ware segel po puški in v nekaj trenutkih ustrehl bivšo ženo in dve prijateljici, tretjo pa ranil. Potem je pomeril še vase in zdaj leži hudo ranjen v glavo na bolniški postelji.
Petični sadist se je obesil
BONN — Petični industrijec Dieter Engelbrecht, ki ga je sodišče v Diis-seldorfu predvčerajšnjim obsodilo na 10 let zapora zaradi hudega spolnega nasilja in povzročitve težkih telesnih poškodb 17-letnemu dekletu, se je včeraj ponoči v ječi obesil. Sodnik je obsodil tudi pokojnikovo 28-letno ženo Helmo, ki je pri ogabnem ravnanju z nesrečnico 15 dni sodelovala takorekoč dan in noč, in sicer na 6 let zaporne kazni.
Med temnopoltimi najboljši
L\
Las Angeles — Pevka pop glasbe Tina Turner je na ameriškem festival izbrana za najbolj popularno temnopolto pevko v video kategorijah. jo vidimo ob prejemu nagrade	.
»Tigra enotnosti Evrope naj jahajo demokratični zapadnjaki
RIM — Kakšna prihodnost čaka Evropo in kolikšen vpliv bodo pri njenem prihodnjem krojenju imeli dogovori med velikimi v Jalti, to vprašanje si je zastavil v svojem spisu v zadnji številki Lettera diplomatica veleposlanik Roberto Ducei. Razmišljanja objavljena v biltenu krožka za diplomatske vede s sedežem v Palači Borghese so toliko pomembnejša, ker se jih je lotil Ducei, ki je bil italijanski ambasador v Beogradu, Helsinkih, na Dunaju in v Londonu, direktor za politične zadeve v zunanjem ministrstvu in državni svetnik.
Iztočnica za Duccijeva razmišljartja je pisanje, ki ga je na isto temo v ameriški reviji Foreign Affairs objavil politolog Zbi-gniew Brzezinski, za časa predsednika ZDA Jimmyja Carterja predsedniški svetovalec za državno varnost.
V uvodu Ducei pravi, da se skuša naprtiti Jalti vsa krivda za razdelitev Evrope in Nemčije. Brzezinski, ki je kot človek poljskega rodu občutljiv za to vprašanje, trdi, da so že med potekom zavezniške konference novembra in decembra 1943. leta v Teheranu, takrat, ko so se sovjetske čete tolkle na območju vzhodno od meje, s katero sta si Hitler in Stalin razdelila Poljsko, ZDA in Velika Britanija že priznale Kremlju vpliv nad do-
bršnim delom vzhodne Evrope. Roosevelt in Churchill sta takrat SZ priznali pravico do zasedbe baltskih držav, poljske Ga licije in delov češkoslovaške in Romunije.
Brzezinski je zelo kritičen do Roosevelta, kateremu očita — piše Ducei — da ni razumel tradicionalnega ruskega imperializma, ki se od carskih časov do Stalina in tudi po njem ni bistveno spremenil.
»Nespremenljivost teritorialno-političnih ciljev Rusije - SZ je dokazljiva z dejanji,« piše Ducei in dodaja, da je k obsodbam Brzezinskega na račun popuščanj v Teheranu in Jalti mogoče dodati še dve razlagi popustljivosti Washingtona in Londona: Stalinovo izsiljevanje o ločenem miru s Hitlerjem in površnost Rooseveltovih političnih koncesij. (Roosevelt se je zadovoljil z netočnimi obljubami in v zameno v načelu pristal na zahteve, ki niso bile točno opredeljene).
Tako naj bi Roosevelt večkrat omenjal umik ameriških čet iz Evrope po vojni, ki bi jih bilo zelo težko spet pripeljati nazaj v Evropo. V primeru njihovega umika bi SZ postala edina, ki bi imela svoje čete v Evropi, kajti Velika Britanija in
Francija sta bili tokrat zaposleni z likvidacijo svojih
kolonJji-
i i	° vez. c/ oc c vez/v i Ci-I.	~	J
ne bi več igrali v Evropi tiste vloge, ki sta jo imeli pr^a ±
IcflW* -
i v
bila tudi svečana zahodna izjava o zavrnitvi »zgodovh^^fftti-
Ducei nato navaja pet predlogov Brzezinskega, T}a.‘~^aj B' naj bi slonela zahodnoevropska strategija, med katerimi cibila tudi svečana zahodna izjava o zavrnitvi »zgodovm5 ^Dediščine« Jalte in podpora Zahoda vzhodnoevropskim oP?TeC\nQ0' Po njegovem mnenju bo pojaltski konzorcij Francije-Nemčije in Italije lahko pomagal vzhodnoevropskim ^iztiorf da se sami razvijejo. Nadalje bi Zahod moral izreči Sovjetski zvezi, ker spoštuje avstrijsko in finsko nevt j-plFf-ZDA bi morale zagotoviti SZ, dà ne bodo širile svojegf ejee do sovjetskih meja in da ostajajo zveste sklepni listini V v Helsinkih.	ne-
vojaško močna Evropa bi z morebitno integracijo skih in nemških čet lahko pristala na postopno zm?,nlezins^h ameriške vojaške navzočnosti v Evropi, predlaga Br ^epi0. toda Ducei se z njim ne strinja v celoti in sodi, da -po51 kratični zapadni Evropejci sami morali jahati tigra e Evrope« in tako preseči jaltske dogovore.