PBiiHeMl^fffica 20 1KMffm &BV.I08.	f unuam. T torti hm
aa Td|t pa polti: «b n Mto lato aaprai.. K 40-— aa mu „ ., „ 8.M M I«Bil]o MltUtoo. „ 45i— ia Mtalo tmsemstvo. „ U —
V	Ljubljani » domi
ta Ml« lato mrd .. I «6 -M M B6M0 || .. K S"—
V	nrrrl pijinn imin,, 2-5«
■ Sobotna Izdajat ss Umi*lato.....K
sa Nemčijo oeloletno. „ 10 — (i ostalo inosemstvo. „ li —
(IftUTl
Inseratl:
Enostolpna putltvrsta (72 mm široka Ih 3 mm visoka ali i|«
proator) ia enkrat .... po Mi sa dva- in večkrat . „ 45 ,, pri večjih naroči'"' - ':ner«» popust po dt i' Ob sobotah dvo;.u juit.
ftt—g Poslano: --^
Enostolpna petltvrsta K f— Izhaja vsak dan izvzemši m-
detje In praznike, nb 3. uri pop, Redna letna priloga vozni r%i
mr Uredništvo ]« v Kopitarjevi nlloi itev. 8/in. Bokoptsl se aa vračajo; nefranktrana pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. =»=
Upravništvo je v Kopitarjevi ultoi št. 6. — Rabam
poštno tirauiinioe avstrijske st. 24.797, ogrske 25.511, bosn.-hsrc. št. 7S63. — TTpravulškoga telefona št 50.
samoodločbo ooroiiov.
iii.
Ali je pravica do samoodločbe res naravna pravica narodov?
Predvsem razločit jemo načelno vprašanje in praktično stališče nasproti temu vprašanju.
1. Ivar zadeva načelno vprašanje, moramo reči, da izraz »samood-iočba« nima tiste jasnosti in določnosti, ki jo moramo od splošnega načela tatevati. Beseda menjuje svoj pomen, Kakor Proteus, kakor jo kdo za-se potrebuje v notranji ali zunanji politiki. Eno pa, kakor se vidi, izraža povsod, la se namreč, kakor pravi Wilson, na-;odi ne smejo smatrati za stvari, ki bi lih smeli vladarji semintje potiskati, kakor bi morda slučajno zahtevala korist vladarske rodovine ali močnejše politične stranke, ampak da je treba jo možnosti poslušati želje na.ro-i o v'samih. In ta misel nam v no-jranjem vladanju držav ni nič novega. S parlamentarizmom, t. j. z adeležitvijo izvoljenega ljudskega zastopstva pri postavodaji je to načelo t življenje narodov vpeljano. Tudi če «re načelo, ki so na njem naši liberalci parlamentarizem osnovali, preda-eč, tudi Če so uporaba načela, o ljudski oblasti v mnogih parlamentih še ,ako odurno kaže, — kljub temu ne bo KihČe trdil, da je taka udeležba Ijud-itva protinaravna ali protikrščanska. bo novodobnih ustavah, ki njihove no-ranje opravičenosti, kolikor vem, ni-iče ne zanika, izvršujejo narodi dale-tosežno »samoodločbo« pri urejanju kvnih zadev znotraj države, ki v njej live. Po večini seveda narodi tu niso .astopar.i kot pravni subjekti, ampak « udeležujejo državne oblasti kot po-itične stranke hkrati z drugimi navadi iste države. Ni pa izključeno, da »i narodi s pomočjo parlamentarnih "frank izvojujejo neko gotovo avtonomijo in si jo z ustavnimi sredstvi razširijo, kakor to opažamo v narodnostnih državah. Ustava sama jim daje in Omejuje sredstva, ki si ž njimi v prija-eljskem sporazumu ali v hudih parlamentarnih bojih lahko zboljšajo svoje Uališče. In nihče ne more narodu za-tneriti, če dobro izrabi javne razmere ivoje države, da si utrdi svoje stališče. <a mesto države, ki je organizirana da podlagi prisilnega prava, stopa za rotove, zlasti za kulturne potrebe ve-Ino bolj narod s celo vrsto prostovoljnih organizacij. Narod kot tak •nore del javnih zadev prevzeti name-tfo države.
Jasno je, da ni treba, da bi narod lot. organizacija popolnoma zginil za Sržavo. Prhava je tu zaradi javnega olagra, ne zaradi same sebe. In kjer norejo svobodne družbe izvrševati na-oge, ki jih drugje vrši država, tam je >rez dvoma organizacija javnega življenja popolnejša. Čim bolj sVobodno 'e to godi v popolni harmoniji z mno-rovrstnim skupnim delom, tem popol-tejša je družba.
Pravica, znotraj države, ki se rsled zgodovinskega razvoja kak na-■od v njej nahaja, določati si usodo, te vsebuje del samoodločbe. Seveda ta r>ravica samoodločbo ni brezpogojna; .larod mora pri svojih težnjah upoštevati blagor države, ki je od nje njegov lastni blagor odvisen. Sirer pa pušča <ist,ava navadno mnogo svobode, v Jkviru katere je mogoče razmerje narodov v eni državi med seboj, ali do vladarja ali do drugih držav tako ali drugače urediti. Mislimo lc na raz-•nerje Avstrije do Ogrske, Češke do Avstrije, Avstro-Ogrske do Nemčije. Na vse te odnose imajo bistven vpliv ljudski zastopniki v parlamentu. Zveča, ki danes še obstoji, jutri ne velja več. Kdo hoče in more <u potegniti mejo - s stališča naravnega ali krščanskega državnega prava. Da poli-ične stranke na to ali ono stran stavijo svoje zahteve ali ugovore, je sa-moobsebi razumljivo. Če pa se na-
rod po svojih postavno i 7, v o -
ljenih zastopnikih v taki zadevi odloči, kdo moro potem s krščanskega stališča reči: Dosedaj je bilo tako, torej m o r a t u d i n a prej t a k o o s 1 a t i.
Poslanci, ki so poklicani, da se udeležujejo preureditve notranjedržav-nih razmer, imajo tudi pravico, da dolžnost uveljaviti vso tiste gonilno sile, ki si od njih narod v državi obeta korist in osrečen razvoj. Tu ni mero-dajna udobnost birokratov, ki bi najraje vse pustili v starem tiru, tudi ni roerodajna zasebna korist vladarske, hiše ali privilegiranih stanov, tu sme odločevati samo javna blaginja, torej sporazumljenje različnih narodov v državi. Ne pravim: državljanov; zakaj zdi se mi, da naravnemu pravu in krščanskim zahtevam bolj odgovarja na zim nje, ki upošteva živo zrast 'ljudskih skupin, ne pa tisto, ki vidi v državi lc kopico posameznikov. Taka skupina, ki ima vsak dan večji javni pomen, je narodna skupina, je narod.
Iz tega sledi. cla. je odnos ljudstva do države, v katero spada, sam pose b i nekaj stalnega, da temelji na oblasti postavnega vladarja, dani od Boga, da se pa d e j a n s k a ureditev tega. razmerja 1 a.hko iz-preminj a. ln pri (ej izpremembi igra glavno vlogo n a r o d o v a volja, kakor jo učinkovito uveljavljajo ljudski poslanci v postavodajnem zboru. Ta samoodločba se sama po sebi nanaša le na notranjedržavno življenje dotičnega naroda. In tu ne bo nihče mogel načelno trditi, da narod nima pravice do vseh ustavnih sredstev, da svoje življenske zahteve izvojuje. Če pa. hi nastalo vprašanje: Narodna tali državna korist? tedaj bi bilo treba, v prvi vrsti varovati korist višjega organizma, ki je brez njega tudi nižji v nevarnosti, torej države. Nevarnost, da bi se narodne koristi za enkrat ali za vedno zapostavile, bi prišla šele v drugi vrsti v poštev. V večini slučajev pa se vprašanje ne bo dalo tako jasno zastaviti; saj gre vendar lahko za slučajno nasprotje in rešitev se lahko glasi: Državna korist s pomočjo narodne koristi. Saj je najnujnejši državni interes: zadovoljiti narodne interese kolikor le mogoče.
In že tukaj povdarjamo: Temeljni pogoj modro vladane države ie, da politično zrel narod ni v celoti prisiljen stopiti v izrecno nasprotje do države. Naj bo teženje naroda, ki tako strnjeno nastopa, kakršnokoli, praktični politik ga bo v toliko vpošteval, da se ne bo narorl v celoti odločil k trajnemu zanikanju države. To pač ima v mislih četrti mirovni stavek \Vilsonov: »da so naj vsem javno izraženim narodnim zahtevam ugodi, kolikor le mogoče, ne da bi se sprejele nove kali prepira in sovraštva, ki bi kmalu zopet uničile mir Evrope in potem najbrž tudi celega sveta.«
Voplrsfiili m«.. tu.
Od merodajne strani smo prejeli:
Vojnokreditni zavod za južnp vojno oki-ožje .je ustanovljen po vzorcu enakega zavoda za Galicijo, kjer že nad dve leti deluje, v pomoč po vojnih dogodkih neposredno ali posredno na, premoženju in eksistenci oškodovanemu prebivalstvu na Kranjskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem, Tirolskem, ter v Trstu z okolico in v Dalmaciji. Pomoč v obliki posojil se bo dajala samo tistim, ki so biii osebno prizadeti, ne torej novim priseljencem ali onim, ki so morda od poškodovanca kupili nepremičnine ali premičnine aH ki si hočejo sploh šele novo eksistenco ustvariti, v teh deželah. V smislu pravi1 je izključeno, da lil drugi posestniki zemljišč ali hiš, obrtniki, trgovci, podjetniki itd. kakor oni, ki so do vojske ondi že v teh lastnostih bivali, deležni bili ugodnosti, Kakor jih nudi naš zavod.
Iz tega sledi tudi. da v zavodu
ali z zavodom ne bo mogla uganjati, nobena politična tendenca, tudi ako bi jo hotel uganjati sam upravni svet, ki ima namreč sploh vrhovno vodstvo in nadzorstvo zavoda, in ki obstoji iz 15 članov (4 Nemcev, 5 Lahov in K Slovanov) ter odloča o posojilih, katera presegajo 40.000 K. O prošnjah za posojilo do 5000 K odločuje kolegij cenzorjev, ki obstoji za vsako prizadetih dežel posebej. Ti kolegiji cenzorjev imajo tudi svoje tajnike ozir. svoja tajništva.
Cenzorski kolegiji za. Goriško, Istro, Trsi z okolico, Kranjsko in Dal macijo s sedeži v Gorici, Trstu, Ljubljani in Zadru ozir. Dubrovniku so že \si konstituirani ler imajo Slovence ali Hrvate /.a tajnike. Po pravilih se mora \»aku prošnja za posojilo pri našemu zavodu predložiti ravno svojemu domačemu kolegiju cenzorjev. Ali se je bati. da bi iz slovanskih tajništev teh cenz. kolegijev izšla kaka nestvarna, krivična in druga politika, kakor ona, ki bo le liri zadel im poškodovancem v korist?
O prošnjah za posojilo nad 5000 K do 40.000 K odločuje na podlagi poročila in predloga pristojnega kolegija cenzorjev ravnateljstvo. V ravnateljstvu je zdaj en Nemec (fin. svetnik v fin. ministrstvu dr. Kleimvachter), ki je objektiven, vsaj doslej, in en Slovenec. Tretji ravnatelj, ki bo še imenovan, bo Lah. Ob tem ustroju ravnateljstva je nemogoče, in slovenski ravnatelj bo skrbno pazil, da bi se v ravnateljstvu samem uganjala politika s posojili. Pri ravnateljstvu sta zdaj samo dva tajnika, en Ilrvat. in en Nemec. Sicer sta dva druga, tajnika (Nemca) že tudi imenovana, t,oda kot »nepogrešljiva« še v vojnem službovanju. Osob-je za pisarno, knjigovodstvo itd. jc deloma. že nastavljeno; kompletno pa sedaj še sploh ne more biti, ker se je s pravim delom še komaj začelo, in ker tudi prostora ni za večje število osob-ja. Bivamo namreč za sedaj še provi-zorično v lako tesnih prostorih, da bi bilo nemogoče več osobja zaposlovati.
Prihodnji mesec se zavod preseli v prostorno lastno hišo. Ko bo zavod v polnem delu, bo samo pri ravnateljstvu treba 7 do 8 tajnikov. Skrbelo se bo, da se imenovanja tajnikov in drugega osobja izvrši po narodnostnih razmerah prizadetih dežel.
Naloga in namen tega zavoda je pomagati po vojni prizadetemu prebivalstvu do vzpostavitve domov, gospodarstev in sploh do prejšnje eksistence. Pomagal bo s tem, da da je. posojila proti nizkemu obrestovanju na dolge obroke vračevanja. V posebnih slučajih se daje tudi brezobrestno. Pričakovati jc. cla bo vlada kasneje v posebnega ozira vrednih slučajih tudi del dolga sploh odpisala. Podpor pa ta zavod ne daje. Podpore dajejo deželne vlade (namestništva), ki jim je fin. ministrstvo že dalo ali bo dalo primerne fonde na razpolago. Na to dejstvo opozarjamo ljudstvo! Gališki kmetje jemljejo raje take podpore od namestništva, kakor posojila, pri vojn. kred. zavodu, ako gre za manjše vsote.
Da bi v zavodu zdaj vladal vsenemški duh, ali da bi se oziralo ho!j na nemške kakor slovenske prosilce, ni istina. Saj dohajajo vse prošnje, kakor /.e rečeno, potom tajništev cenzorskih kolegijev na ravnateljstvo kot na višjo itišfanco, in šc te le, ako presegajo 5000 K; 7.a višje vsote pa so merodajna mnenja in poročila teh tajništev, ("'.e bi se pa kedaj zanesel vsenemški duh v zavod, torej tudi v poslovanje ravnateljstva, bi sc mogel zanesti edino iz upravnega sveta, ki ima vrhovno vodstvo in nadzorstvo in sploh mnogo ingerence na poslovanje ravnateljstva, med drugim tudi imenovanja tajnikov in višjih uradnikov itd. Vrivanje vse-nemškega duha pa zamorejo preprečiti slovanski in laški člani upravnega sveta. Važno je torej zelo, da se vsi ti člani res zanim. i<> ia zavod in se
vsake seje osebno udeležijo. Doslej pa siov. upravnega svetnika za Kranjsko (prej k- Traven, sedaj g. kanonik Šiška) še ni bilo k nobeni seji, dasi so bile važne zadeve na vrsti, kakor na primer imenovanja tajnikov itd. Nemški upravni svetnik g. dr. pl. Schoppl ni nobenkrat, izostal. Ako slovenski član upravn. sveta res nima časa ali nima zanimanja, naj ta važni posel prepusti drugemu. Članstvo upravnega sveta je tudi v tem oziru važno, ker upravni svetniki menjaje vodijo tudi seje cenzorskih kolegijev tiste dežele in imajo ondi pravico glasovanja itd.
Gini bolj se ho naše ljudstvo pen služevalo našega zavoda, lem manjša bo nevarnost, da, se vrine vanj vsenemški ali iredent. duh. Najtopleje bi priporočal našemu časopisju, naj opozarja naše Goričune, Primorce, Tržačane, Daimatince in slov. Korošce, da čimprej in na.jintenzivueje izrabijo prilik ko, da si s pomočjo našega zavoda pomagajo do prejšnjega stanja. Drugače bodo to storili Nemci in Lahi in jih v vsem prehiteli, obenem izčrpali fonci in sebe in svoja podjetja vkoreninili in utrdili med nami. Potem bo pač pre-kasno, dolžiti naš zavod ali katerikoli faktor, da Slovani niso našli pomočL
Za Goriško-Gradiško je z ustanovitvijo kolegija cenzorjev in na stavo tajnika v Gorici že jel poslovati. Tajnik je g. drž. sodni svet. v pok. Matej Primožič, Slovenec, in že uraduje v Gorici, ulica Seminario št. 5.
Opozarjajte že iz prej navedenih' razlogov goriško prebivalstvo, ua se čimprej obrne na to tajništvo za pojasnila in pri njemu vloži prošnje, /lasti goriški meščani in okoličani naj še brzo in v čim večji meri poslužijo pomoči, kolikor je r>ač nudi naš zavod, da svoje domove in eksistence ohranijo in zopet zgradijo..., sicer bodo preko in poleg njih (toda brez našega zavoda!) prišli lujci, pokupili hiše in podrtije in si s svojim (ne od našega zavoda!) denarjem ustanovili nemško domovino!
Ne morete zadosti pogosto pozivati slovensko ljudstvo iz prizadetih krajev, da izrabijo našo pomoč. Naš zavod le čaka na delo. Žalibože pa se dosiej slovensko občinstvo še skoraj nič ni ganilo, dočim so se Nemci iz Opatije, Lovrane, Gorice itd. že spomnili našega zavoda. Naj torej Slovenci in Hrvati nikar več ne stojijo ob -strani in čakajo, da bode prekasno, ... saj jim nihče ne more vsiljevati pomoči, ako jc sami nc iščejo!
Tudi za cenzorske kolegije v Ljubljani, v Trstu (za Trst in Istro) in Dubrovniku so tajniki že imenovani. Ker so pa vsi slučajno še v vojnem službovanju, pričeli bodo s poslovanjem takoj, ko bodo oproščeni, za kar se je že prosilo. To sc svoječasno v časopisih naznani.
Glede jezikovnega vprašanja pri zavodu določajo pravila samo to, da imajo lajništva cenzorskih kolegijev »radi okraj-šbc posiovanja- dopisovati ravnateljstvu v nemškem jeziku.
Vse drugo (prošnje, izjave, mnenja, priloge itd.) bodo torej lahko v slovenskem jeziku. Sploh bodo tajništva cenz. kolegij lahko poslovala povsem v slov. jeziku; edino njih poročila in predlogi na ravnateljstvo bodo nemški, to pa zato, ker v ravnateljstvu niso vsi člani /.možni vseh štirih jezikov, ki pridejo tu v poštev. Prestavljanje vseh poročil in predlogov itd. cenzorskih kolegij bi povzročalo preveč neprilik in vzelo preveč časa. Ker bo itak vsaka zadeva morala iti v roke cenz. kolegij, bo ves akt obravnavan v domačem jeziku in nc bodo stranke v tem ožini imele nobenih težav in sitnosti. Posle kolegija cenzorjev za Koroško vodi za sedaj ravnateljstvo.
Vse listine, tičoče sc posojila pri našem zavodu, so pn naredbi c. kr. (in. mjru-strslva od 13. (cbr. 1918, št. 12249 kolkov in pristojbin proste.
Cenzorje imenuje na predlog upravnega sveta fin. ministrstvo na dobo 3 let, Upravne svetnike je imenovalo fin, ouaig
strstvo na predlog dotlčnlh deželnih r>red-
sodn('rcv ozir. namestnikov,, * * *
Upravni svet
vojnokred. zavoda za južno vojno okrožje »estoji iz naslednjih članov:
Za Kranjsko: '.an. Jos. Šiška <Sloveaec) ia dr. pi Sebdppl (Nemec).
ZaGorilko-Gradiško: A. Ja-Itončlč (Slov.), conte Prandi E. v. Ulmhort 'Lah).
Za Trst in okolico: dr. Jos. Wilfan (Slov.), ces. sv. Maks Brunner (Lah).
Za Istro: dr. And r. Stanger, Vo-loska (Hrv.), Marchesc dr. G. bar. Polesini (Lah).
Za Dalmacijo: dr. Rud. Sardelič, Kotor (Hrv.), conte ForeMi di Vrana, Za-dcr (Hrv.).
Za Koroško: bar. Jot. Aichel-burg, velepos., Vetrinje (Nemec), dr. Ferd. ol. Kleinmavr (Nemec).
Za Tirolsko: dr. R. Siegel, Bo-T»n (Nemec), dr. Maks bar. Mersi (Lah), dr. Jos. Cavaliere Cappalletti (l.ah)
Kolegij cenzorjevt.
Za Kranjsko: Iv. Kregar, Ljublj., Iv. Piber, župnik, Gorje, Fr. Uršič, župan in pos. Št. Vid pri Vipavi (Slov.); dr. Ferd. Eger in Kamillo Pammer (Nemca)
Za Goriško-Gradiško: dr. Al. Franko, Gorica; Ant. Mikuž, dež. posl., Sv. Lucija; Ivan Saunig, velepos., Bilje (Slov); A. Pomtoni, Gorica; Ant. Marceglia, Kormin; Olivo Ponton, Gradež; Carlo Gasser, ijeom., Gorica (Lahi).
Za Trst in okolico: J. Ulčakar, Trst; Kari Malalan, Opčina (Slov.); Rud. Bachrach, Trst; dr. M. Christian, Trst; dr. Jos. Luzzato, Trst (Lahi).
Za Koroško: 5 Nemcev; zdaj pri -tj« »raven ia 1 Slovenec.
Za Istro: Dr. Jur. Červar, Hrvat, dr K sav. Janežič, Slovenec, oba v Vo-toski; dr. Giacomo Lius, odv., Montova, Vittorio Mrach, velepos., Pazin, Laha.
Za Dalmacijo: J. D. Illich, trgovec, Split, Matej Sarič, hotelir, Dubrovnik, Marko Krstovič, župan. Tivat, Marko Karaman. po«., Kotor, Hrvati.
Za Tirolsko: 4 Nemci, 4 Ttali-
ftni	___
Mariborsko pismo.
Maribor, dne 12. maja.
S takim krikom in vikom napovedan »Volkstag« se je torej srečno končal, ne da bi nas Slovence radi tega glava bolela. Pač pa utegnejo imeti prireditelji poleg neizogibnega mačka po zavžitem šampanjcu tudi mora-Učnega mačka vsled velike polomije, ki so jo doživeli s to svojo hujskajočo prireditvijo. V mestu s 30.000 ali bolje, s neposredno okolico vred 40.000 prebivalci pač ni težko spraviti vkup par tisoč radovednežev. Toda meščanstvo Je po svoji veliki večini pokazalo, d«, se nikakor ne strinja s to gonjo proti Slovencem. Vzlic temu, da je župan s posebnim razglasom na meščanstvo pozval hišne posestnike, naj izobesijo zastave, se je temu pozivu odzval le manjši del meščanstva. Bile so kar cele ulice brez zastav. To je tembolj značilno, ker je hodila po hišah neka de-putaciia, ali kaj je že bilo ter silila hišne posestnike s grožnjami, da morajo izobesiti zastave. Toda večina hišnih posestnikov se tudi tem grožnjam ni vdala; velika veČina hiš je ostala vzlic vsemu terorizmu brez zastav.
Župan dr. Schmiederer — ki ie bil obenem častni predsednik Volkstagu — je pozdravil zborovale, ter je povdarjal dolžnost, Nemcev, da varu-leio pot »bis zur biauen Adria«.
Dr. M r a v 1 a g je po svoji stari navadi operiral z veleizdajalci. Naše žrtve iz leta 1.914. mu vsi veleizda-jalci kot eden — samo dokazati se jim ni moglo ničesar, ker so dokaze pravočasno uničili. Trdi, da so Nemci podisali 90 odstotkov in Slovenci le 10 odstotkov vojnih posojil. V svojo srečo je imel to pot novo kost: afero Pivko, ki jo je tudi prav temeljito glodal in grudil. Med tem, ko je na prejšnjih »Volkstaglh« grozi' dinastiji in vsevprek, je danes — bržkone pod vplivom dr. Seidlerjevih obljub — zatrjeval svečano, cla so Nemci veleizdajaloi le na jeziku, dočim so Slovani na jeziku patriot je, a v srcu velelzdajalski.
Neki M e y e r iz Inomosta je govoril v imenu Tirolcev. Govorili je zelo ostro in prikrito grozil tudi dinastiji. Vladni zastopnik je neprestano bilje-žll... Končno je bila sprejeta običa jna resolucija.
Po »Volkstagu« Je i?, kakih 50 dečkov in deklic sestojeCa gruča med dečki večinoma srednješolci in celo ljudskošolski učenci, med deklicami večinoma gojenke meščanska šole in Ifceja — rogovililfi po mest ti in pHa »Die \Vaeht ajn Rhein«. To rjovenje so posebno potencirali pri »Narodnem domu« in stanovanju dr, Verstov&ko,
Za varnost Je bilo zadostno preskrbljeno. Prišlo je od zunaj 30 orožnikov. Zato se do ure, ko to pišemo — ob šestih zvečer — ni zgodila nikaka posebne. neprilika.
Naši gospodarski odnofoli z
Gospodarska pogodba z Rumunijo, ki so jo objavili 13. t. m., vsebuje naslednja določila;
Petrolej.
Rumunska vlada podeli za dobo 30 let Oljno-zemljiški zakupni družbi z o, z. izključno pravico, da izkorišča celokupna rumunska državna zemljišča, za katera dne 1. avgusta 1914. ni še bila izdana pe-trolejna koncesija, v svrho iskanja, pridobivanja in predelave kamenih olj, podzemeljskih plinov, kamenega voska, asfalta in vseh drugih kamenih peklin. Glede pravic rumunske države sc določa: Rymunija dobiva v treh mesecih po preteku vsakega koledarskega, leta plačljivo odškodbo v izmeri 8 odstotkov rumunske tržne vrednosti v minulem letu pridobljenega kamenega olja; razen tega en delež dobička, ki se izračuna na podlagi zneska, ki se nad postavko 8ro izplača kot dividenda in se z naraščanjem pridelave progresivno dviga. Družba se obvezuje, da bo tekom prvih 15 let, vsakih 5 let zavrtala 100 virov in jih neprestano ohranila v obratu. Udeležba na dobičku prednostnih deležev naj obstoji samo v 6'yc prednostni dividendi, ostali razdelilni dobiček se enakomerno razdeli na osnovne deleže. Skupni znesek prednostnih deležev, ki naj se izdaio, določi nemška vlada. Presegati ne s^me 10% celokupne glavnice.
Na predlog družbe bo rumunska vlada dogovorjeno izkoriščevalno pravico dvakrat podaljšala, vsakokrat za nadaljno 30-letno dobo. O prvem podaljšanju se zviša odškodba na 9c/c, za dobo drugega podaljšanja na 10%. Rumunska država ustanovi državni monopol za kargeno olje in izroči izvrševanje monopolne pravice trgovski monopolski družbi, katero ustanovi finančna skupina, ki jo označita nemška in avstrijska-ogrska vlada. Družba se ustanovi kot delniška družba v Rumuniji z glavnim sedežetp v Bukareštu. Trgovska monopolska družba ima izključno pravico za izvažanje kamenih oli ali karnenooljnih proizvodov iz Rumunije. Uvoz surovega olja ali karnenooljnih proizvodov v Rumunijo je prepovedan. Čas, kdaj stopi v veljavo trgovski monopol, bo določila nemška vlada,
Deželni pridelki in živina.
Rumunija proda Nemčiji, Avstriji in ' Ogrski preostanke žita vseh vrst, dalje oljnata semena, krmila, sočivje, perutnino, živino in meso, predilnc rastline in volno iz letin 1018. in 1910. Krušno žito se mora do 6 odstotkov dobaviti tudi v obliki mlev-skih izdelkov, Za nadaljnih sedem let po 1. 1919. se obvezuje Rumunija, da bo dobavila prebitke gori navedenih predmetov Nemčiji, Avstriji in Ogrski, če bodo te to zahtevale. Cene so se določile za 100 kg naslednje: Pšenica in rž 38 lejev, ječmen 29 lejev, oves 29, turšica 29, proso 31, fižol 47, grah 42, ogrščica in gorčica 65, laneno seme 75 in seme solnčnic 55 lejev.
Plovba.
Nemške, avstrijske in ogrske ladje ter nemški, avstrijski in ogrski podjetniki in njih uslužbenci uživajo ob izvrševanju plovbe na Donavi popolno enakost v postopanju kakor tudi vse ugodnosti, ki se dovolijo glede ladijskega obrata za uporabo naprav in zavodov, ki služijo ladijskemu prometu. Na tujih ladjah prevažam tovori nemškega, avstrijskega in ogrskega blaga uživajo vzajemno pravico največje ugodnosti. Rumunska vlada bo dala nemškim, avstrijskim in ogrskim rečno-brodarskim podjetjem z rednim osebnim in tovornim prometom za 30 let v zakup primerne obrežne pasove za zgradbo skladišč, nakladališč in izkladališč ter premogovnih skladišč. Nemčija bo za čas, ko bo Rumunija prodajala Nemčiji, Avstriji in Ogrski svoje žitne preostanke, pod pogoji, ki se posebej določijo, prepustila svoja v raznih donavskih lukah zgrajena žitna in premogovna dvigala.
Pogodba stopi v veljavo, ko se zamenjajo ratifikacije.
Mri novega voiakega presKiUo-valnega zakona.
Zakoni, ki urejajo preskrbo vojaških oseb in njih svojcev, so stari že 30 do 40 let. Vojaška uprava je sedaj izdelala nov j načrt, ki bo predložen parlamentu
Pri preskrbi moštva (brez aktivnih podčastnikov) je izraženo načelo, da se pokojnina odmeri po delanezmožnosti, in sicer v fitirih stopnjah (20 do 50 odstotkov, 51 do 75 odstotkov, 76 do 100 odst., popolna nesposobnost za kak civilni poklic), Pokojnina 2a vsako teh štirih stopenj znaša pri prostakih in poddesetnikih
120, 180, 240 in 360 K; pri desetnikih in četovodjih 132, 198, 264 in 396 K; pri narednikih 144, 216, 288 in 432 K. Dosedanja pokojnina je znašala letno od 72 do 168 K. Pokojnina se pozneje na podlagi novih preiskav lahko zvila ah zniža. Pri vojaški invalidni preskrbi si sedaj tudi moštvo lahko prosto izbere svoje bivališč«, kar je bilo doslej mogoče le pri častnikih. Tozadevna invalidna pokojnina znaša pri prostaku 600 K, pri naredniku 804 K letno. Poleg tega dobi moštvo po novem načrtu tudi višje doklade za rane, in sicer, če je popolnoma pohabljen, letno 1200 K, če je oslepel na obeh očesih, 960 kron, če je zgubil posluh ali govor, 400 K, če je zgubil celo' roko ali nogo, za vsak zgubljen ud po 400 K, če je oslepel na eno oko 300 K, če je zgubil del roke ali noge 300 K, za diiige manjše rane 120 K. Svota vseh doklad za rane ne sme presegati 1200 K na leto.
Pokojnina za vdove, po možeh, ki so padli ali vsled vojnega službovanja umrli, je določena na 225 K letno; če pa smrt ni v nobeni zvezi z vojnim službovanjem, znaša pokojnina za vdove 150 K. Vdove, ki so delanezmožne, ali ki se morajo z otroki ukvarjati, dobe na leto 210 K doklade. Vzgojevalni prispevki za. otroke brez očeta znašajo 135 K letno, če je oče padel ali umrl vsled vojnega službovanja, v drugih slučajih 90 K. Sirote brez očeta in matere dobe, če je ena ali dve, dvojni, če jih je pa več, pa poldrugi znesek, ki je določen za sirote brez očeta.. Ti vzgojevalni prispevki se bodo izplačevali do 17. leta starosti. Nezakonski otroci imajo enake pravice; tudi starišem, sestram in bratom brez starišev, prastarišem padlih itd. se lahko dovolijo manjše rente.
Pri rezervnih častnikih se bo pokojnina določila po enakih štirih stopnjah delanezmožnosti kot pri moštvu; poleg lega se bodo izplačevale stanovanjske doklade, preostalim pa preskrbovalni prispevki. Enako se bodo uredili tudi preskrbovalni prispevki 7.a aktivne podčastnike.
"Ivsiro-OgrskI in NemCiia.
Sestanek v velikem glavnem stanu.
Dunaj, 13. maja. (K. u.) Cesar je ; posetil 12. t. m. v glavnem stanu nem- j škega cesarja. Našega cesarja so sprem- ! ljevali poleg njegovega spremstva zunanji minister grof Burian, načelnik generalnega Štaba baron pl. Arz in c. in kr. veleposlanik v Berlinu princ Holienlohe. Sestanka so se udeležili z nemške strani državni kancler, maršal pl. Hindenburg in general pl. Ludendorff. državni tajnik dr. pl. Kiihlmann in cesarski nemški veleposlanik na Dunaju grof pl. Wedel. Visoka zaveznika in njuni svetovalci 9o se razgovar-jali prisrčno in temeljito o vseh temeljnih političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih, ki tičejo sedanjega in bodočega razmerja obeh monarhij. Dosegel se je popolen sporazum v vseh navedenih vprašanjih in v sklepu, da se še izpopolni in poglobi obstoječe zvezno razmerje. Vodilne\smeri nameravanih pogodbenih dogovorov so že načelno določene. V razgovorih se je pokazalo na razveseljiv način, kako visoko se ceui na obeh straneh zdaj tudi v obrambni vojski tako slavno preizkušena dolgoletna tesna zveza med Avstrijo-Ogrsko in Nemčijo.
Berlin, 13. maja. (K. u.) Uradno poročilo o posetu cesarja Karla v glavnem stanu izvaja, da uspeh ni le za sedanji vojni položaj važen, marveč da je največje važnosti za trajno zgodovinsko razmerje obeh osrednjih velesil. Francoski vladi bo zdaj gotovo popolnoma jasno, da so se izjalovili in da so rešeni njeni poskusi kaliti osebno razmerje obeh vladarjev in vsejati kal nezaupanja v zvezno razmerje. Gre za to, da se za čas miru-ustvarijo v zvezi taka jamstva, ki jo bodo zavarovala proti mogočim bodočim viharjem. Sestanek v glavnem stanu je pritisnil pečat pod vrsto izjav, s katerimi sta pokazala oba vladarja, da sta trdno zvezana s svojimi narodi v vojski in v miru.
Dunaj, 13. maja. »Wiener Allg. Ztg.« piše: Vojska, ki divja že štiri leta, je dokazala, da ni bila Rusija edina takorekoč la-tentna sovražnica, obeh zveznih držav, naravna posledica tega spoznanja mora biti tesnejši stik obeh osrednjih velesil v obrambo tudi proti vsakemu napadu s ka-k? druge strani. Izrecno se mora naglaša-ti, da. ne zasleduje obnovljeno in zboljšano zavezniško razmerje nobenih agresivnih smotrov in da zasleduje le obrambne namene. Oba dela sta dosegla popolno edinost v temeljnih smereh obnovitve zvezi-ne pogodbe; sedanji sestanek vladarjev tvori takorekoč končno točko pogajanj, ki so sc vlekla že dolgo časa. Pribiti se pa mora še nekaj. No\a zveza ni v nobenem protislovju 7. idejo zvezo, narodov, Sporazumu se mora že naprej vzeti možnost, da bi tolmačil v takem*smislu uspeh razgovorov v nemškem glavnem stanu. Obnovljena zveza nudi marveč nasprotno večje jamstvo za mir v slučaju, če bi obstajala
pri naših sovražnikih še po vojski tendenca za nove napade. Če se pa ustanovi zveza narodov, odpade sploh vsaka potreba, da se ukrenejo obsežni obrambni ukrepi. Cesarski sestanek v velikem nemškem glavnem stanu je pokazal vsekakor veleva-žen in razveseljiv dogodek: določila, izpopolnila in okrepila se je tako preskušana zveza za bodočnost.
Dana}, 13. maja. Poučeni krogi so vedeli že dolgo časa, da se bodo sklenila pri cesarskem sestanku važna, temeljna določila. Razna mesta so vodila pred posvete že v«Č mestev, in sicer na temelju izrednih razmer, ki jih je ustvarila vojska. Poleg dogovorov politične in vojaške vsebin«, ki se ne spremene in se le prilagodujejo zahtevkom spremenjenega svetovnega položaja, se uveljavijo tudi gospodarske pogodbe, ki bodo spojile trgovino in industrijo. Podrobnosti se boao sklenile v komisijah, ki bodo zborovale deloma na Dunaju, deloma v Berlinu.
Dunaj, 13. maja. V parlamentu so ras« pravljali živahno o poročilih v nemškem glavnem stanu. Nemškim poslancem J« zrastel seveda močno greben; zahtevajo skupno urjenje armade in najožji vojaški stik. V gospodarskem oziru pravijo, da bodo sklenili brzojavno unijo. Med poelancJ se govori, da bodo nastopali Jugoslovani in Čehi najostrejše proti dogovorom; Po-ljaki in Ukrajinci nameravajo še počakati, preden zavzamejo svoje stališče.
»Grazer VolksblatU opozarja na nejasnost. poročil o sklenjenih sklepih v nemškem velikem glavnem stanu. List sodi, da je šlo pred vsem za to, da se reši poljsko vprašanje, zaradi katerega so nastali resni spori.
Dunaj, 13. maja. S poucenc strani poročajo listi: Dosedanja dvozveza je temeljila na obrambi napada s strani Rusije ia posameznih držav. Ker je padla Rusija ia ker je prešel cel svet v tabor sovražnikov osrednjih velesil, se ni mogja ponoviti stara zveza, marveč se je morala tako izpopolniti, da se lahko brani proti celemu svetu sovražnikov.
Dmgo cesarjevo pismo.
Rotterdam, 11. maja. (Kor. ur.) »Man-chester Guardian« poroča: Drugo pismo cesarja Karla je po vsej priliki važnejše, kakor je bilo prvo, Cesar ic izrazil v njem svoje prepričanje, da more pregovoriti Nemčijo, da sklene mir, če omeje zavezniki svoje teritorialne zahteve glede na Alzacijo . Loreno. Zasedena ozemlja se bodo samoumevno izpraznila; obnovili s« bosta neodvisnost in suvereniteta Belgije, Cesar je prosil, paj se spoštuje osebni značaj pisma; francoska vlada je izjavila na častno besedo, da ga ne izda. Poincarč je predlagal med pogajanji, naj zamenja monarhija proti Šleziji Trst in Tridentinsko z Italijo, a. cesar Karel je odgovoril, da ima proti temu predlogu resen pomislek, ker drži monarhija Tridentinsko zasedeno, a Francija ni zasedla. Šlezije, Ribot je odgovoril na vprašanja, katera mu je predložil odsek za zunanje reči, da je moral izbirati med odklonitvijo predloga monarhije in med prelomom z Italijo, Ribot je vztrajal na tem, da pritrdi odklonitvi Lloyd George, ki je storil to šele po daljšem obotavljanju, Lloyd George je večkrat opozarjal na važnost avstrijskih predlogov in priporočal, naj se ue zamudi tako ugodna prilika skleniti mir, Poin« carč je pa ugovarjal načelno vsem mirovnim pogajanjem in trdil, da se more končati vojska le s popolno zmago sporazuma. — »Manchester Guardian« trdi, da so predlagali zopet predloge minulo po-Jetje, in sicer Briandu in pristavlja, da so obvestili ameriško in rusko vlado o sarjevih pismih šele potem, ko so že odklonili predloge. — C, kr. korespondenčni urad poroča s poučene strani, da cesarjevega pisma, ki ga navaja članek, ni in da je ta reč zopet le spletka sporazuma. --*-1---—-
Volna porotlla.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. maja .Uradno se poroča:
Na italijanski gorski bojni črti so s< trajno živahno bojevali.
Načelnik generalnega štaba.
Napad angleških letalcev na Kotor.
Dunaj, 13, maja- (K. u.) Vojni tiskovni stan: Šest angleških letalcev jc napadlo t bombami 11. maia popoldne vojno pristanišče Kotor, škode in izgub ni. Eno letale je padlo, letalce smo ujeli.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. maja. Veliki glavni stan :
V odseku griča Kemmel so trajno ži-vahno streljali s topovi v zvezi s krajevnimi boji pehote. Zvečer se je delovanje topov okrepilo tudi v ostalih odsekih, V dolini Ancre, jugovzhodno od Alberta, smo odbili delni angleški napad. Na številnih točkah bojne črte jc sovražnik nadaljeval svoje pozvedovalne sunke; pri odbijam" teh sunkov smo privedli ujetnikov.
Sovražne zračne sile so aprila meseca zgubile na nemških frontah 15 pritrjenih zrakoplovov in 271 letal; od teh jih je padlo za našimi črtami 122, ostala pa za sovražnimi postojankami. Mi smo zgubili v boju 14 pritrjenih zrakoplovov in 125 letal. — Z drugih bojišč nič novega.
Ludendorff.
Politične novice.
-f Manifestacijski shod na Dolenjskem. Na Rakovniku v Mirenski dolini bo na binkoštni ponedeljek manifesta-ijski shod. Na shodu govore dr. Korošec, dr. Rybaf iz Trsta in urednik S m od e j iz Celovca. Pričetek shoda ob pol 3. uri pop. Shod sklicuje Slov. katoliško politično društvo v St. .Tanžu.
H- Občni zbor »Kmečke zveze za kranjski okraj« bo v torek po binkoštih ob 1. uri v Ljudskem domu v Kranju. Na ta občni zbor so s tem povabljeni društveni člani. Odbor.
Shod na Bizeljskem. V nedeljo dne 12. t. m. se jo vršil veličasten slo-venako-hrvatski shod na Bizeljskem. Obširni zborovalni prostor je napolnila gosta množica, ki je štela več tisoč duš. Shoda so niso udeležili le zavedni Slovenci iz okolice, ampak so prihiteli nanj tudi zelo mnogi Hrvati iz Brdov-ca, Dobove, Zaprešiča, Klanjca in Zagreba. Ko je prišel načelnik Jugoslovanskega kluba na zborovanje, so ga navzoči iskreno in burno pozdravili. Avstrijska vlada je Hrvatom iz drugo državne polovice prepovedala, da bi na shodu govorili, zato so zastopniki bratskega naroda iz Banovine pozdravili dr. Korošca pred zborovanjem. V imenu Hrvatov ga je nagovoril poslanec Živko Petričič, ki je poudarjal, da nas Seidler ne bo raztrgal, da hrvatska zvestoba ostane trdna in da so Hrvatje radi pripravljeni tudi na žrtve, če so potrebne za narodno svobodo. Kot Srb je pozdravil načelnika Jugoslovanskega kluba Milan Kašalj, ki je obljubil v imenu svojega naroda Slovencem zvestobo in podporo v boju za uresni čenje jugoslovanske države. Gdč. 11 e Šičeva je izročila s prisrčnim nagovorom dr. Korošcu Šopek v imenu hrv akademične mladine. Ko je domači župan otvoril shod, je nastopil dr. Ko-r o Š e c, ki je v dolgem, celo uro trajajočem govoru razpravljal o političnem položaju ln gospodarskih zadevah. Pečal se je tudi z zadnjimi Seidlerjevimi ukrepi ter z napovedjo novih perse-kueij, katerih se nam nI bati: Kaj smo Imeli dosilej, da bi mogli izgubiti? Bili smo v uradih pornetači, sluge, pod-uradniki — kaj nam torej morejo vzeti? Dr. Jankovič je razlagal majniško deklaracijo ih nje nastanek, dr. Benkovič se je podrobno pečal med drugim z aprovizacijskimi zade vami. Nato je nastopil Hrvat profesor Cherubin Š e g v i č, tajnik Štarčeviče v« stranke prava, ki je kot Dalmatinec smel govoriti. V vznesenih, pesniških besedah je poudarjal edinstvo našega naroda ter priporočal vztrajnost in možatost, v borbi za dosego našega narodnega ideala. Zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali govornike in jim ves čas živahno pritrjevali.
+ Shod S. L. S. v Črnem Vrhu. V nedeljo, dne 12. t. in. se je vršil v Črnem Vrhu nad Idrijo veličasten shod, na katerem je govoril posl. Jože Gostinčar. Zborovalcev je bilo nad 800. Sprejele so se resolucije za skorajšen mir, popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu, vdanost-na izjava prevzv. knezoškofu in za uresničenje majniške deklaracije, č. g. kaplan je v vznešenih besedah bodril zbrano ljudstvo k edinosti v dosego ciljev. Ljudstvo je, kakor drugod, tudi tu zavedno in ve, kaj je naš cilj in pot v dosego tega cilja.
4- Sistem. Pod tem naslovom smo nedavno poročali, da nam jc Vojno kreditni zavod v Celovcu poslal nemški dopis, pod katerim je bil poleg vodilnega ravnatelja sopodpisan tudi ravnatelj dr. Janko Hočevar (štampilija). Sedaj smo zvedeli, da dr. Janko Hočevar o tem dopisu ni ničesar vedel, ker je bil v času, ko je bil dopis odposlan, v Galiciji. Sicer pa opozarjamo na današnji članek »Vojno kreditni zavod v Celovcu.«
+ Čehi odklonili pogajanja z vlado. Dr. pl. Seidler je za 13. t. m. popoldne povabil na pogovor načelnika Češkega svaza Staneka in podpredsednika Tusarja. Imenovana sta odgovorila z dopisom, v katerem izjavljata, da se pogovorov nočeta udeležiti. — Popoldne se jc sešlo predsedstvo Češkega svaza na posvetovanje o na-redbah glede okrožne razdelitve na Češkem.
+ Bosanski Irankovci in Seidler. Znani dr. Pilar, ki baranta v političnih zadevah z Nemci in Mažari ter se nas Slovencev pri vsaki priložnosti odreka, je poslal, ko jc prebral znano Seidlerjevo izjavo, ministrskemu predsedniku brzojavko v imenu bosenskih frankovcev, ki sc glasi: Njegovoi preuzvišenosti ministru predsjed-
niku dru. pl. Seidierju u Beču. Pozdravljamo vrlo važnu izjavu Vaše preuzvišenosti od 3. svibnja, u kojoj se priznaje moguč-nost i potreba osnivanja jugoslavenske države u okviru habsburške monarhije. — Nadamo se, da je Vaša preuzvišenost uvje-rena, da ovo državno ustrojstvo na temelju listoričkih, narodnih, statističkih i državi shodnih razloga može biti samohrvat-ska država, koja u okviru habsburške monarhije, mora obuhvatiti sve hrvatske zemlje, a prema t o m e i Bos-nu i Hercegovinu. — Očekujemo takodjer, da če i ugarski državnici Vašu preuzvišenost htjeti slijediti u mudrom prosudjivanju, uvidjavuosti i pravednosti, te uvidjeti potreb.u ustrojstva hrvatske države na jugu monarhije i osvjedočit če, da državna korist ovakove mjerc zahtijeVa neodgodivo. S konferen-cije pouzdanika hrvatske stranke prava u Sarajevu: Dr. Ivo Pilar v. r. + Josip v. r. Brez komentarja! Ni še znano, če so tudi kranjski frankovci poslali podobno brzojavko pl. Seidierju.
Nemški Volkstag v Mariboru je sprejel sledečo resolucijo: »Nemški narodni zbor v Mariboru smatra sedanji notranjepolitični sistem kot poostreno nadaljevanje tiste že desetletja trajajoče smeri, katere namen je narodno in gospodarsko obubožanje nemškega naroda v Avstriji in ki z najtežjo nehvaležnostjo plačuje njegovo brezprimerno požrtvovalnost in zvestobo. Z nameni naših spvražnikov strinjajoči se cilji slovanskih voditeljev so prejemali od Seidlcrjevega kabineta vsled pripušča-nja in pospeševanja vso mogočo podporo in vojna volja naših zunanjih sovražnikov je dobivala, vedno novo moč. Nemci, posebno pa Nemci na jezikovni meji, ki pod tem nemštvu sovražnim sistemom najtežje trpimo, svarimo voditelje te države sedaj
tar1nji1/r«l n«;	____________-
zadnjikrat; naj na svojem nemštvu sovražnem in zato državo rušečem potu ne hodijo dalje in naj naše in naših otrok bodočnosti na severu in jugu te države ne izdajejo narodno in gospodarsko zakletim sovražnikom našega naroda, katerih mišljenje so mogli tudi najvišji državni voditelji v tej vojni zadostno spoznati, če bo nemški narod v Avstriji zapustilo vsako upanje na izpremembo sistema, potem more iti tudi drugo pot, ki mu bo zagotovila njegovo bodočnost za vse čase. Zvestoba za zvestobo! Temeljiti mora na vzajemnosti, drugače pri izdanem delu ugasne!«
+ Pravno-politična dodatna pogodba bukareškega miru vsfebuje med drugim naslednje določbe: Rumunija se odpoveduje vsakemu povračilu za škode, ki so nastale vsled nemških vojnih odredb, rekvizi-cij in kontribucij. Pač pa povrne Rumunija Nemčiji zneske, ki jih je le-ta izplačala za škode. — Rumunija bo tekom šestih mesecev po ratifikaciji mirovne pogodbe iz lastnih sredstev pokupila bankovce, ki jih je po ukazu nemške okupacijske uprave izdala Banca Generala Romana in jih bo odtegnila iz prometa. Do navedene dobe pa mora tem bankovcem priznati postavno plačilno veljavo. — Rumunija mora vsem Nemcem — izvzemši pripadnike nemške armade — povrniti vso škodo, ki so jo vsled vojaških odredb katerekoli države utrpeli na rumunskih tleh; to velja posebno tudi za delničarje raznih podjetij na Rumunskem. — Rumunija bo tudi nev-tralcem plačala odškodnino za škode, ki so jim bile nastale na njenem ozemlju vsled nemških vojaških odredb. — Nemške cerkvene občine in šole morajo dobiii oziroma ohraniti v6o postavno veljavo in pravice; svojo upravo, nastavljanje duhovnikov, šolskih voditeljev in \ičnih moči — brez ozira na njih državno pripadnost —, dalje učni jezik, učne načrte in vse druge naprave urejajo popolnoma samostojno in po svojem lastnem prevdarku. — Vse pravice in ugodnosti, ki jih v kateremkoli oziru dovoli Rumunija kaki tretji vlasti, dobi brez vsega drugega 4udi Nemčija in njeni pripadniki. — Nemškim cerkvenim občinam in šolam vrne Rumunija njihovo premoženje, v kolikor je to še izvršljivo, 7.a drugo plača odškodnino. — V nemški državni banki nahajajoča se vplačila in zaloge rumunske narodne banke ostanejo oridi kot jamščina za odškodnino nemškim državljanom pet let, ako bi pa Rumunija z enim obrokom zaostala, deset let ter sc more pritegniti tudi v plačilo zapadlih obresti in izžrebanih zadolžnic.
-j- Železniški minister v Bukovim. V soboto se je odpeljal železniški minister baron pl. Banhans v Ickanij, da proučuje mejni promet.
- Nemški profesor Ouidde o mirovnih pogajanjih. Znani nemški pacifist profesor Quidde je v razgovoru z urednikom lista »Berner Stimmen der Vernunft* izjavil med drugim; »Priti bo moralo do sporazumnega miru, katerega naši nasprotniki lansko jesen niso hoteli in katerega smatrajo mnogi, ki so ga lani v Nemčiji zahtevali, sedaj za nemogočega. Državno-zborska resolucija z dne 19. julija bo zopet prišla do časti, in čas pacifistov, ki sedaj preživljajo težke čase, se bo zopet povrnil. Koliko krvi naj pa do takrat še preteče — čisto brez koristi preteče? Kakor hitro potek vojaških operacij le količkaj
dovoli, naj bi pričeli s pogajanji. Ta niso tako brezupna, kakor se v vrvenju divjih bojev zdi. Ob stiku z Angleži in Ameri-kanci nisem opazil ničesar o uničevalni volji merodajnih političnih krogov, nasprotno, dobil sem vtis, da so štiriletna vojska in posebno izkušnje zadnjega leta okrepile čustvo odgovornosti. Če se bo med divjanjem bitk nudila možnost za pogajanja na podlagi mirovne resolucije državnega zbora in na podlagi odgovora papežu, naj se nikar zopet nezaupno obotavljajo, marveč naj se prično pogajati,
Ruski berlinski veleposlanik Jolle o položaju. Ruski veleposlanik vlade sovjetov Joffe v Berlinu je izjavil nekemu časnikarju med drugim: Izključeno je, da se Rusija zopet izpremeni v monarhijo. Sedanje ruske vlade ne more nihče strmoglaviti. Kar tiče spora med Ljeninom in Troc-kijein jc rekel, da uraduje Trockij zopet v Moskvi. Ljenin je vodil večino v stranki, ki je bila za to, da se sprejme ultimat Nemčije, Trockij je vodil manjšino, ki je bila proti podpisu mirovne pogodbe, a manjšina je odnehala večini. Trockij in Ljenin sta zopet izvrstna osebna prijatelja. Ljenin je popolnoma zdrav; svoj čas je bolehal na influenci, ki jo je pa že zdavnaj prebolel. Z narodi v Avstro-Ogrski in v Nemčiji bomo kupčevali. Inozemci in domačini bodo v Rusiji enakopravni. Razmere z Nemčijo so nopolnoma korektne, Joffc je še povedal, da. ni odvetnik po poklicu. Nekaj semestrov sc jc učil prava; absolviral je pa nato medicino. V Sibiriji je zdravil v izgnanstvu kot zdravnik, a pred vsem je bil pisatelj. Na Dunaju je živel skupno s svojim prijateljem Trockim precej časa; izdajala sta »Pravdo«.
4- Nemci ujeli rusko carico vdovo. Nemci so ujeli na posestvu Djulbar na Krimu rusko carico vdovo in velike kneginje Nikolaj Nikolajevič, Peter Nikolajevič in Aleksander Nikolajevič. Stražilo jih ie 24 mornarjev in so bile odrezano popolnoma od sveta.
- Ruski dunajski veleposlanik zaprt. »Matin« poroča iz Moskve: Ruski dunajski veleposlanik Kamenov je zaprt v Ulea-borgu v Finski.
Ruski ugovor zaradi Besarabije. Bernski Bund poroča: Ruska vlada jc protestirala proti priklopitvi Besarabije Rumuniji.
i- Kerenskij v Ameriki. Kerenskij se je pripeljal v Ameriko. Bivši ruski zunanji minister Tereščenko biva v Norveški in odpotuje te dni v Anglijo.
f Spomenica kneza Lichno-vvskega. Predsednik Wi!son je zapovedal natisniti na državne stroške in razširiti v Združenih državah spomine kneza Lichnov/skega.
•f Petletni bojkot Nemčiji. »Neue Zii-richer Nachrichlen« poročajo iz Londona: Predsednik strokovnega društva angleških mornarjev in ladijskih kurjačev je izjavil, da bodo bojkotirali angleški mornarji Nemčijo pet let.
r Kdaj se bo končala vojska? Iz Amsterdama: Angleški častniki sodijo, d;t se bo končala vojska šele leta 1919, ker prej ne morejo nastopiti kolonialne čete in Američani z vso svojo močjo na evropskem bojišču.
Dnevne novice«
Kcil za admirala, novoimenovani načelnik vojaške pisarne polkovnik baron Zeidle* za generalnega majorja.
—	Nov načelnik ccsarjcve vojaške pisarne. Cesar je imenoval generalnega pobočnika generalnega majorja barona Zeidlerja - Daublebskega pl. Sterneck z» načelnik svoje vojaške pisarne.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil župniku v Domžalah, č. g. Fr, Berniku, zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrost' ne svetinje.
—	Krekova slavnost v Novem mesto. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi na binkoštni pondeljek, 20. t. m, ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega donia Krekovo slavnost. Na programu so: živa slika, deklamacija ter pevske in klavirske solo-točke. Čisti dobiček se razdeli enako Ciril in Metodovi družbi in odboru za Krekov spomenik.
—	Kamnik. Ker se v kamniški javnosti tuintam povprašuje po materielnem uspehu zadnje prireditve tukajšnje podružnice Slovenske Straže , zato poročamo dodatno k zadnji : Slovencev!'; notici, ki je bila tozadevno pomanjkljiva, sledeče: Ta prireditev je donesla 760 kron. Poleg tega sta darovala za Stražo« vlč. g. kanonik Ivan Lavrenčič in g. A Stergar vsak po 50 kron, tako, da se je centrali v Ljubljani po g. Fran Smodeju poslalo 860 kron z izrecno zahtevo, da se la denar porabi Izključno za koroške Slovence. Priznati moramo, da so Kamničani in udeleženci 1» okolice to pol lepo dokazali dejansko ljubezen do obmejnih Slovencev. Želimo le, da bi ni tej poti tudi vztrajali.
—	Tajništvo Jugoslovanskega kluba. Ker je dosedanji tajnik Jugoslovanskega kluba g. .loso Kamušič šel k vojakom, je ta mesto prosto. Prednost bi imeli gg., ki zna-jo slenografirati in pisati na stroj. Plača po dogovoru. Ponudbe takoj na naslov: Ju» goslovanski klub, Dunaj L, Parlament.
Blago za obleko naj ostane t deželi. Kakor slišimo, namerava dunajska centrala za obleko vzeli iz Ljubljane zaplenjeno blago uri tvrdki Sou-i van in Regoršek. Opozarjamo našo tu* kajšnjo podružnico in deželno vlado, cla prepreči nu vsak način to nakano v interesu našega delavstva in našega! uradništva, posrbej pa še v interesu naše mladine, ki mora že sedaj hoditi po ulicah strgana in razdrapana. Mla-< ■ lina raste in obleka ti je tudi kmalu premajhna, a nam na Kranjskem se naj odvzamejo še zadnje zaloge v prilog drugih, ki so neprimerno bolje oskrbljeni! Opozarjamo vlado tudi na to, tla naši kmetje pri svojem težkem delu strgajo izredno veliko obleke, torej tudi s tega stališča je absolutno imlo|,ustno, da gre blago iz dežele.
—	Gibanje med rudarji v Kladnu. Li« st! poročajo, da je uvedlo rudarsko delavstvo v Kladnu enotno akcijo za izboljšanje plač. Zastopniki delavstva imajo vsak dan seje.
—	Pasivna resisienca na praških cestnih zelnznicah. Praški list! poročajo, da se vrši na nekaterih progah električne cestne železnice v Pragi pasivna resistenca s leiv>, da večina voz neha voziti že ob 9. namesto ob 10. uri zvečer. Uslužbenci izjavljajo, da vsled slabe, nezadostne hrane nc morejo več delati od 5. ure zjutraj do polnoči, ker jim popolnoma poidejo moči. Zahtevajo, naj uprava železnice poskrbi za primerno prehrano zanje in njih drui žinc icr jim da vsak teden en popolnoma prost dan.
—	Za oslepele slovenske vojake j* darovala gdč. Marija Galle, učitcljica v p., 10 K meslo cveija na krsto gospice Julije Kredar, gojenke 3. letnika liceja.
__Za invalidski dom na Belokranjskem je nabrala gdč. Frančiška Plečnik 207 kron 50 vinarjev,
- Kdo izmed vračajočih se ujetnikov iz Rusije bi vedel podati pojasnil o Janku Vrhunc, ki je še 29. maja 1917, bival v Oronburgu v Rusiji kot ujetnik, Pojasnila hvaležno sprejema Helena Vriuinc v Katoliški tiskarni v Ljubljani,
—	Pogreb f Josipa Frohlicha, Včeraj, dne 13. t. m., smo pokopali na Šmarni gori šmarnogorskega duhovnika Josipa Frohii-cha. Pogreba se jc udeležilo 13 duhovnikov, več znancev iz Ljubljane in mnogo ljudstva iz okolice. Med slovesnim žalnim opravilom v cerkvi so popevali pevci iz Vodic, ki so tudi ob grobu zapeli več ža-lostir^k. Rajnega so pokopali poleg drugih na Šmarni gori umrlih duhovnikov sobra-tov na malem pokopališču ob kapeli. R.
1.	P.
—	Na manifestacijskcm shodu na Rakovniku se bodo pele naslednje pesmi:
; Jakob Aljaž: Ujetega ptiča tožba (IV. zve-' zek); Domovini fl. zvezek); Oj z Bogom ti | planinski svet (II. zvezek). Stanko Premrl: ; Zdravica. Hugolin Sattner: Nazaj v pl.anin-j ski raj (SI. Pes. III. zvezek). Ivan Lahar-I nar: Mladosti ni (SI. P. IL). Anton For-ster: Ljubezen do domovine (SI. Pes. IL). ! Vprašaš, čemu<da sem Slovenka (SI. P. LJ. i — Vljudno prosimo vse gg. pevce in gg. I pevke, ki se udeleže našega shoda, da tc pesmi naštudirajo. Pevska skušnja bo na Rakovniku na binkoštni ponedeljek ob pol
2.	popoldne. Skrbimo, da bo ta dan mogočno zadonela tudi naša slovenska pesem. Zato vsi pevci in pevke na plan.
—	Na naslov odgovornega urednika »Resnice«. Kako klaverno vlogo igra načelnik Orlov Vojteh Jeločnik, jc zvedel	.	, podpisani šele iz »Slovenca* št. 104 z dne za dvorsko predmestje bo 15. ma]a 1918 7. maja t. 1. Zato izjavljam v imenu vipav- | ob 8. uri zvečer v knjižnici Katoliške ti-skega okrožja Orlov, da zanj ni več mesta : skarne. Čc kdo ni dobil vabila, naj pride med nami. Dol orlovsko čepico! -— Za vi- j ponj 15. majnika od 8. do 12. ure dopoldne
j in od 6. do 8. ure zvečer v > Slovenčevo« uredništvo ali pa od 9. dopoldne do 3. po-
novice.
IjKonstituanta S. L. S. ljubljanskega III. kolodvorskega okraja se jc izvedla ob lepi udeležbi dne 13. majnika 1918. Izvolil se jc odbor, ki izpelji podrobno organizacijo stranke v okraju.
lj Ustanovno zborovanje politične or« ganizacije šentjakobskega okraja bo danes zvečer ob 8. uri v šentjakobski .Prosveti«. Če kdo pomotoma ni dobil vabila, naj pride ponj od 6. do 8. zvečer v šentjakobsko »Prosveto«.
Ij Zborovanje somišljenikov S. L, S.
pavsko okrožje Orla: Šmid, predsednik,
— Častno svetinjo za tOletno službovanje ie dobil nadučitelj v Slivnici na Štajerskem K. Pestovšck.
—- Imenovanja. Vojni minister baron Stoger - Sleiner je imenovan za generalnega polkovnika, viceadmiral vitez pl.
poldne v pisarno Jugoslovanske Strokovne zveze, Ljudski dom, L nadstropje.
"lj Jutri v sredo popoldne ob pol 6. uri sc vrši seja moškpga in ožjega dam-skega slovenskega odbora za voino
invalide v Dobrodelni pisarni, Poljanska cesta št. 4.
lj Knjižnica za slovenske oslepele vojake. Naznanjam vsem vclccenjcnim damam, ki so obiskovale tečaj za priučitev Braillc-ove pisave, da nameravanega sestanka dne 15. t. m. ne bo. Zaradi obilnega dela, ki ga zahtevajo priprave za novo podjetje, ne morem sklicati vseh naenkrat, zato obvestim, kakor hitro bo mogoče, vsako posamezno gospo in gospodično posebej, katero knjigo prevzame in kedaj začne svoje delo. Poizkusnc naloge naj sc oddajo v društvu >.Dobrodelnost«, Alojze-višče na Poljanski cesti. Poslujem vsak pondcljek, izvzemši praznike; ta teden izjemoma v soboto, drugi teden v torek, vselej od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6, ure popoldne. — Minka Skaberne, c. kr. vadniška učiteljica, knjižničarka.
Ljubljanska aprovizacija.
a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo prodajala inozemsko meso jutri v sredo dne 15. t. m. v cerkvi sv. Jožefa, od 7. do 9. ure dopoldne. Prvovrstno meso slane 20 K, drugovrstno 14 K.
a Jajca za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo jajca v sredo, dne 15. t. m. v cerkvi sv. Jožefa (vhod skozi Klavna vrata). Jajca bodo prodajali od 8. do 11. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne, komad stane 70 vin. Vsaka stranka naj prinese s seboj nakazilo za mast. Za vsako n^rbo dobi največ «10 jajc.
a Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1200 dobe meso po znižani ceni v sredo dne 15. t. m. popoldne ~'y cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2, ure št. 1 do 120, od pol 2. do 2. ure št. 121 do 240, od 2. do pol S- ure št. 241 do 360, od pol 3. do 3. ure St. 361 do 480, od 3. do pol 4. ure št. 481 'do 600, od pol 4. do 4. ure šL 601 do 720, od 4. do pol,5. ure št. 721 do 840, od pol
5.	do 5. ure št. 841 do 960, od 5. do pol
6.	ure št. 961. do 1080, od pol 6. do 6. ure gt. 1081 do 1200.
a Meso na zelene izkaznice B št. 1201 do konca. Stranke z zelenimi iz- j kaznim mi B št. 1201 do konca dobe j meso po znižani ceni v sredo dne 15. t. m. popoldne na Poljanski cesti 15. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure št. 1201 do 1320, ocl pol 2. do 2. ure št. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. ure št. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. ure št. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. ure št. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. ure št. 1801 do 1920 od 4. do pol 5. ure št. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. ure št. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. nre št, 2161 do 2280, od pol 6. do 6. ure št. 2281 do konca.
a Sladkor in kavina primes na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo sladkor in kavino primes v sredo, dne 15. t. m. in v četrtek, dne 16, t. m. pri Miihlcisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V sredo, dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 200, od 9. do 10. ure štev. 201 do 400, od 10. do 11. ure štev. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. ure štev. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. ure štev. 1201 do 1400. V četrtek, dne 16. t. m. dopoldne od 8. 'do 9. ure štev, 140! do 1600, od 9. do 10. ure štev, 1601 do 1800, od 10. do 11. ure štev. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. ure štev 2201 do 2400, od pol
4.	do poj 5. ure štev. 2401 do 2600, od pol
5.	do pol 6, ure štev. 2601 do konca. Vsaka oseba dobi pol litra kristalnega sladkorja in četrt kilograma kavine primesi, kar stane skupaj 1 krono. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor.
a Marmelada na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejme- 1 jo marmelado v sredo, dne 15. t. m., v če- i trtclc, dne 16. 1. m., v petek, dne 17. t. m. in v soboto, dne 18. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen ie ta-lc red: V sredo, dne 15. t. m. od 8. do 9. ure dopoldne štev, 1 do 100, od 9. do 10. ure dopoldne štev. 101 do 200, od 10, do 11. ure dopoldne štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. ure štev. 301 do 400, od 3. do 4. ure štev. 401 do 500, od 4. do 5. ure popoldne Štev. 501 do 600. — V četrtek, dne 16. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 601 do 700, od 9. do 10. ure štev. 701 do 800, od 10. do 11. ure š lc v. 801 do 900, popoldne od 2. do 3. ure štev. 901 do 1000, od 3. do 4. ure štev. 1001 do 1100. nd 4. do 5. uic štev. 1101 do 1200. — V petek, dne 17. t. m. dopoldne od 8. do c>. ure štev. 1201 do 1300, od 9. do 10. ure štev. 1301 do 1400, od 10. do 11. ure štev. 1401 do 1500, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1501 do 1600, od 3. do 4. ure štev. 1601 do 1700, od 4. do 5. ure štev. 1701 do 1800, — V soboto, dne 18, t. m. dopoldne od 8. do 9, ure štev. 1801 do 1900, od 9. do 10. ure štev. 1901 do 2000, od 10. do 11. ure
štev. 2001 do 2100, popoldne od 2. do 3. ure štev. 2101 do 2200, od 3. do 4 ure št 2201 do'2300, od 4. do 5. ure štev. 2301 do konca. Vsaka oseba dobi pol kilograma marmelade, kilogram stane 2 kroni,
KflioovejSaporoio7
Cesar Karel obišče bolgarskega vladarja.
Sofija, 13. maja. (K. u.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Generalisimus Žekov jc izjavil: Tc dni nas obišče cesar Karel. Poset bo izražal živo prijateljske zveze, ki vcžej<j vladarja Avstro-Ogrskc in kralja Bolgarov, Obisk bo pokazal obojestransko ljubezen obeh zveznih narodov; izraziti morem le v imenu armade na bojišču veliko radost, ki jo občuti naša armada od vojskovodij do navadnih vojakov, vsled posebne pozornosti izkazane naši armadi. Poset bo pokazal tudi laži naših sovražnikov, ki skušajo z raznimi sredstvi sejati spor med nami.
Ultimat Nemčije Rusiji.
Berlin, 13. maja. (K. u.) Reuter poroča baje iz Moskve, da jc vročil nemški poslanik grof Mirbach ljudskemu komisarijatu ruske vlade ultimat s celo vrsto zahtev, ki bi sprejele spremenile Rusijo v nemško obrambno ozemlje. Wolffov urad je pooblaščen, da izjavi: Poročilo ni resnično. Pogajanja z ljudskim komisarijatom se drže skozi in skozi brestovske mirovne pogodbe in tičejo le tehnično izpeljavo njenih pogojev. Pogajajo se v popolnoma spravljivem duhu in niso niti od daleč podobna ultimatu.
Izgube Italijanov v XI. bitkah ob Soči.
Dunaj, 13. maja. Po previdni cenitvi so izgubili Italijani v 11. bitkah ob Soči skupno 634.000 mož. Prišteti moramo še 1,200.000 ranjcnccv, ki so jih pozneje zopet uvrstili v fronto. V naši jeseni 1917 podvzeti ofenzivi so izgubili Italijani 800 častnikov in 36.000 mož mrtvih, 3200 častnikov in 120.000 mož ranjencev, 10.000 častnikov in 285.000 ujetnikov. Sovražnik je torej izgubil ves čas vojske 2,500.000 mož.
Mirovna pogajanja med Veliko Rusijo in Ukrajino.
Kijev, 13. maja. (K. u.) Ukrajinska vlada se jc pogodila 7. rusko vlado, da se bodo pogajali o miru v Kijevu in ne v Kur-skem. Obe delegaciji sc bosta kmalu sestali.
Neodvisnost Ciskavkaza.
Carigrad, 12. maja. (K. u.) Agence Td-legrapbique Milli: Ciskavkaz je razglasil svojo neodvisnost.
Izgubljeno in najdeno.
Zgubili so se trije ključi. Najditelj naj jih orM? proti nagradi v kavarni Prešeren.
Ukradeno je bilo včeraj v gostilni na Ježici moško kolo znamek Styria, zelo malo rabljeno. Kdor bi kaj vedel o njem, naj naznani Ivanu Der mast ju na Ježici 12.
Našel se ie dežnik. Kdor ga je izgubil, ga dobi na Radeekega cesti 8.
V nunski cerkvi se je našlo nekaj denarja. Kdor ga je izgubil, ga dobi tam v zakristiji.

Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas jc nas preljubi oče, gospod
ključavničarski mojster
po kratki rmični bolezni v 52. letu za v cdni) zapustil.	1655
Ljubljana, 14. maja 1918. Franc in Julij Rossmanith, sinova, Pavla Rossmanith, hčerka.
Zahvala.
FRANC VODOPIVC, pekovski mojster in posestnik v Krškem, sc v svojem in imenu svojih sinkov FRANCA in SLAVKA od srca zahvaljuje vsem, ki so oh bolezni in smrti njegove nad vse ljube žene pokazali toliko plemenitega sočuvstvovanja. Zahvaljuje sc vlc g. dr. Gallaschu, okraj, zdravniku v Krškem, in čč. sestram usmiljenkam v Krškem za požrtvovalno zdravniško pomoč in postrežbo v času bolezni predrage ranjke, vlč. duhovščini za vsa tolažila, vlc. gospodom pevcem za ganljivo petje, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so spremili predrago ranjko na zadnji poti.
V KRŠKEM, dne 11 maja 191R
kaki
trgovini
Zmožen ie obeh jezikov in sposoben, voditi račune.	1657
Naslov; F. Fatur, Zagorje na Krasu.
Sporočite množino in ceno na Fr. Cvek, Kamnik.
za kolesa (bicikljc). predvojno blago, kupi Katoliška tiskarna v Ljubljani.	1652
k Dieselievemu motorju sprejme večje podjetje na Kranjskem. Ponudbe 7. navedbo dosedanjega službovanja na upravo lista pod šifro H. U,
Kupim oziroma dam
zinila n Mo pušHc
N p. slov pove uprava lista pod štev. 1 CvC
u
boljše vrste SIREK se proda, oziroma zamenja za živež. — Natančneje sc poizve:	1627
LJUBLJANA, Breg 4, II. nadstr.
SF Konjak ..........
Pri slabostih vsled starosti, težkočah v želodcu in rekonvalescenci jc staro vinc-konjak pravi poživljalec življenjskih sil. 4 polliterske steklenico se pošiljajo iranko z zabojem za K 88'—i.
beli in rdeči burgundec od 56 1 višje K 6"80 liter.
BENEDIKT HERTL, veleposestnik na gradu GOLIČ pri _KONJICAH, Štajersko. 1326
Kneza Auersperga TERMALNO KOPALIŠČE
Toplice na
Vsem. ki so sc spominjali med boleznijo ali po smrti našega dragega brata, oziroma svaka, \ elečastitega gospoda
Josipa Frohlicha
duhovnika na šmarni gori
izrekamo tukaj svojo najiskrcnejio zahvalo. Zlasti smo hvaležni mnogoštevilnim gg. duhovnikom, ki 50 prihiteli k pogrebu, g. župniku P. Jancu, ki je sprevod vodil, vodiškemu pevskemu zboru ter vsem sorodnikom in znancem za dokaze sožalja in ljubezni. Šc posebe moramo zahvaliti č. sestro usmiljenko, ki je bolniku stregla s toliko požrtvovalnostjo. Vsem naj poplača pravični Bog.
Mcdija-lzlakc, dne 13. maja 1918.
1656
Žalujoči ostali
Že'ezniSka postaja: Straža-Toplice. - Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
BOGATI RADIOAKTIVNI VRELCI.
37% naravne toplote. Odlično učinkujoči pri revmi, trganju, neuralgijah (ischias), eksudatih itd. Bazeni, posebne kopeli, močvirne kopeli, elektroterapija. masaža, Lepa lega, gozdov bogata okolica, sobe. /a tujce, restavracija. — Prospekti in pojasnila brez-
plačno pri KOPALIŠKEM RAVNATELJSTVU.
Prodajo sc lepe
T"-
AtiM&MBl
Naslov pove upravništvo Slovenca, pod štev. 1649.	y
Krompir dam za	1643
Ponudbe na upravo pod »krompir«. 1647	IZURJENO
W smrsllo in sirojupislio
SPREJME TAKOJ dr. JOSIP FURLAN, odvetnik v Ljubljani.
Pozor!
Cepljenje praSičev proli rdečici sc bo vršilo letos v mestni klavnici dne 21., 22. in 23,^maja, vsakikrat popoldne od
2. do 5, ure. Za cepljenje se plača 2 kroni od prašiča.
Štev. 109.
V trajno službo se sprejme
f kontorintfnjja 3 delaoke
Naslov v upravo »Slovenca® pod štev. 1653. se dobi ter
se sprejmejo pri	1651
tvornici cementnih izdelkov
Jos. Cihlar
Ljublj ana, Dunajska cesta 67.
Boljša kuharica ali gospodinja
sprejme službo pri č, g. župniku. Gre tudi v Istro ali na Goriško. Naslov pri upravi lista pod žte-_vilko 1650.
Sprejmeta se takoj
2 kuhinjski
pomioalki racijo
Naslov pove uprava lista pod štev. 1654.
Nadomestilo miia
za pranje perila, izborno penačr in prekaša vse doslej v prometu sc nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.—. Preprodajalci dobe popust pri narocbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18,—. Razpošilja po povzetju. J^ri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročili en zavoj vsake vrste Izvozno podjetje M. Jiinkcr v Zagrebu štev. 39, Petrinjska ulica 3., III., telefon 23-27.
Proda sc
v ŠTEPANJI VASI Stev. 21.
1624
(Doring) proda	1646
FRANC LOVŠE v Ljubljani, Tržaška cesta 47.
Krepak mladenič, 17 let star, išče službe v
najboljše nadomestilo zt kavo, sc dobi pri SEVEH & Komp., preje Peter Lassnik, Ljubljana. 20 gr 1
navodilom, kako se sadi, stane 80 vin. Pridelek je 40kraten.	1540
Prodam
cevke za cigarete iz papirja
ba rvaste, z lepo gosjo cevko, brez kartona in jih ponudim brez nadaljnje korespondence prosto po 10 K za 1000 po povzetju, Manj kol 2000 nc pošilja. BRATJE CECH, PRAGA II.
IHF* 9S°|o žueplo
(žvepleni prah) se odda v večjih množinah. Ponudbe pod »Žveplo St. 1612« na upravo lista.
1ST Sfaneoange
l eno veliko in dvema majhnima sobama ii2«
stranka brez otrok za avgust ali preje. _ Po.
nudbe na upravo »Slovenca« pod »F. 1581«.
ŽA TAKOJ ali pozneje SlllčE	'
stanovanje
za stranko brez otrok z 2 ali 3 sobami ▼ sredini mesta. Kot nagrada se dobi v jeseni nekaj živeža.
Ponudbe pod »TRGOVEC 1606 < na upravništvo »SLOVENCA«.
" TJILHVČF.....
SE SPREJMEJO v delo proti dobri plači prt
ELEKTRIČNI CESTNI ŽELEZNICI jm> V LJUBLJANI -me
pri premenjavi tračnic, ki bode trajalo do pozn« jeseni. Priglasitev v remizi.	1590
Službe išče
ženska srednje starosti, ki sc dobro razume na hišna in zunanja opravila. Najraje gre na deželo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1595.
Hiša
s sadnim in zelenjadnim vrtom, pripravna tudi za obrt, oddaljena eno uro od železniške postaje na Notranjskem, se proda.
Kazen hiše se proda tudi nekaj njiv in traT»
nikov. Cena nizka.
Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod številko 1626.
30 let star, oženjen, v vseh pisarniških poslih dobro izvežban, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, zanesljiv, kavcije zmožer
želi vstopiti v službo kot občinski tajnik ali kaj
sličnega.
Ponudbe pod »občinski tajnik 1611« n*
upravo lista,
n
in
»(S,,

JI
La britev iz srobro-jekla K J-50, 4, 5; var-nostut brivski aparati, poniklani K 3, 5, zu. »PeriekU s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 6, ti. Ia lasestrižnl aparati K 11, 12. Zamena, dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brilx št. 1755, Češko, lil