i-Ko KnteS svoi znažal-i Ne ubijaj! Na svelu je največje dobro življenje, telesnoi življenje. To sicer premine, ker za njim pride več* no življenje, je pa od Boga dano in ga moramo se« bi in drugim varovati, če se nočemo pregrešiti zo« per 5. božjo zapoved. Človeško življenje je v krščanskem svetu ime« lo veliko vrednost. Brez vrednosti pa je bilo v po« ganskem svetu. Vrednost človeškega življenja; je povzdignilo Sele krščanstvo. Kadar pa se kj« čista krščanska načela začno kaliti, kadar se dvigaj med ljudmi duh novega poganstva, takrat tudi vrednost človeškega življenja izgublja svojo veli« čino. Kajpada, kjer ne priznavajo več božjih zapo« vedi, jim je življenje bližnjega malo mar. Krščanski misijonai je Kitajkam razlagal božj« rapovedi. Na Kitajskem je navada, da se mr.ter« rade iznebe svojih novorojenih otrok, zlasti, če s<* pohabljeni ali deklice. Misijonar, ki je obravnaval ravno 5. božjo zapoved, je dejal, naj vsaka dvigni toliko prstov, kolikor svojih otrok je že umorila« Mnogo prstov se je dvignilo. Ena izmed Kitajk p«i je začela glasno jokati ter je zaklicala: »Nimami toliko prstov na svojih rokah, kolikor svojih otro« sera že umorila. Pa takrat reva ie nisem vedela« da jt to hudobno dejanje « O, naše ženske pa so 'dobro poučene, da je umor hud greh. Dobro so poučene, pa vendarle more svoje otroke, dasi niti ie rojeni niso. Gorenja zgodba govori o eni sami Kitajki, ki je pomorila več svojih rojenih otrok« kakor pa je imela prstov na rokah. Koliko pa j« slovenskih žena — in tudi že deklet —, ki nimajo! toliko prstov, kolikorkrat so te izvršile umor svo« jih nerojenih otroki In tako je tudi drugod po svetu. In prav zato pa dandanes gine toliko ljudi od orožja, bolezni, lakote, žeje, pomanjkanja! To j« kazen, ki je prišla nad ljudi, kateri so jo sami klicali. Če ne smeš ubijati svojega bližnjega, prav ta« ko ne smeš ubijati samega sebe, ker življenja nima! od samega sebe, marveč od Boga, Bog je gospodar življenja in smrti. Res, da je dandanes toliko sa« momorilcevl Zato, ker nimajo žive vere v Boga, ker ne izpolnjujejo božjih zapovedi. Ljudje so po« stali slabiči, ki ne znajo prenesti nobenega udar« ca, ljudje so se izogibali trpljenju in žrtvam, ker jim je bilo za samo uživanje. Taki ljudje so sla« biči, ki brž obupajo. Tak ti brž prime za samokres ali vrv ter se konča, ker se boji trpljenja. In vendar je trpljenje nujno zvezano s človeškim življe« njem. Kdor ga zna prav in dobro prenašati, mu j*' trpljenje celo v velik hasek. Včasih celo v veliko! telesno korist. Vsekdar pa v duhovno dobro. Ne boj se zato trpljenja, marveč pogumno iii Bogu vdano ga prenašajl Nikdar ne sme? obupa« vatil Tvoje življenje naj Ti bo nad vse sveto, ka« kor ti mora biti sveto tudi življenje tvojega bratal To se pravi, izpolnjuj zapovedi, ki jih je Bog dal, pa boA vsekdar dobro vozil skozi življenje. Kadar se bodo vsi po tem ravnali, takrat bo spet dobro na svetu. Blagor narodu, ki bo po sedanjih skušnjah in zablodah spet ves zasidran v božjih zapovedihl Vsak po svojih močeh naj zato pripomore, da bo slovenski narod spet v celoti pokore« Bofu in njegovim postavami l) Ljubljani 28. julija 1943 Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar prevzel poveljstvo oboroženih sil Maršal Pietro Badoglio imenovan za predsednika vlade »Vojna se nadaljuje, zvestoba dani besedi bo ohranjena« Rim, 26. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel osfnvko nn mesto predsedniku vlade in prvega ministru tujnika. ki jo je podnl Nj. Eksc. Benito M u s s o -lini, ter je zn predsednika vlade in prvega ministru-drž. tajnika imenoval Nj. Eksc. .viteza in maršalu Italije Pietra B n d o g I i a. Nj. Vel. Kralj in Cesar je Italijanom dal naslednji oklie: Oklic Nj. Vel. Kralja in Cesarja »Italijani! Oil danes naprej prevzamem poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni liri. ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme- se trpeti noben korak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sleherni Italijan naj se prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgale sveta tla domovine. Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spo štovnnju ustanov, ki so jo vedno krepile spet našla pot navzgor in pot za dvig. Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami po neomajni veri > neumrljivost domovine. Podpisan: Viktor E m n n u e 1. Sopodpisnn: Pietro Badoglio. * Nj. Ekse. maršal Italije Pietro Badoglio jc Italijanom dal naslednji oklic: Oklic maršala Badoglia Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Krnlja in Cesarja prevzamem vojaško vlado nud državo in sicer z vso oblastjo. Vojna sc nodn-ljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dnni besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Naj sc Vojni dogodki preteklega tedna Zagrizeni boji na Siciliji Italijansko vojno poročilo št. 1150 od 19. VII. poroča, da so osne čete na Siciliji odbile vse sovi r.žnc napade, pri čemer se je zlasti odlikovala italijanska divizija >Livorno<. Osna letala so noč ln dan obmetavala sovražne kolone in ladje ter prizadela sovražniku hude izgube. V zrak je zle-tel 12.000 ton težki parnik, ki je bil poln streliva. Italijanska letala so še zadela eno sovražno težko križarko in en parnik. Italijansko vojno iioročilo št. 1151 od 20. VII. se glasi, da j? sovražnik povečal svoj pritisk na Sicilijo, da pa osne čete junaško drže 6vo;e postojanke. Na morju vzhodno od Sicilije je bil potopljen S0i skušal moliti javni red, bo neusmiljeno udarjen. Živela Italija! Živel Kralj! Podpisan: maršal Italije Pietro Badoglio, KRATKE SLOVENCEV KOLEDAR je knjigo, ki naj jo naroči vsaka slovenska družna! Novo državno bolnišnico so odprli 5. julija v bolgarski Sofiji; prostoru je za 500 bolnikov. Najdaljši betonski most na svetu so odprli 16. julija čez reko lngerman na Švedskem; glavni lok meri 264 ni. Ženskam in mladini pod 1° let nc sinejo prodajuti tobaka nn Portugalskem. Argentina je velika ko polovica Evrope, a ima sodaj komaj 13 milijonov ljudi. Leta 1942 so samo na Koroškem ustrelili 1250 košut in jelenov, 1530 gamsov, 6400 srn in 5700 zajcev. 1000 novih stanovanj ho zgradil Beograd. Sovjeti so zahtevali od Angležev premestitev poljskih edinic. ki so še ostale nu perzijskem ozemlju zaradi spopadov med Poljuki m sovjetskimi vojaki. Podzemsko bolnišnico so uredili v Beiljnn; v njej je prostora za več sto bolnikov. Umrl je podpredsednik republike Argentine admiral Šahu Snero. 3fl letnico svojega obstoja je proslavilo dne I. julija svetovno znano založništvo Kari M.iy v lladeheulu pri nemških Druždanili. Volitve v švicarski narodni svet (parlament) bodo 30. in 31. oktobra; narodni svet bo štel lo pot 194 članov. Japonski strokovnjaki so ugotovili na številnih primerih, dn je najbolje, če človek nosi naravno dolge lase. , V neki bolnišnici v Bologni je |9. julija umrl italijanski pisatelj in pesnik C. Zun-Mri. Angleži so znčeli nn debelo odnašati iz alri-ške Cirenajke kipce grško romunskega i/wra, pišejo italijanski listi. Med službo ho/jo se je zrušila cerkvena streha v portugalskem mestu Cavilha; 3 osebe ubite. 23 poškodovanih. Egiptovska vlada jc dovolila na drž- šolah nameščenim učiteljicam ostati v službi kljub temu. če se poroče. Sovjeti so od S. do 19. julija izgubili tankov; Nemci so zajeli nad 45000 ujetnikov. Na skoraj vse kmetijske pridelke so uvedli v Turčiji nove davke, ki jih kuielje plačujejo v prvi vrsti v pridelkih. fivien hoče zvišati železniške potniške ceno za 25 odstotkov. Za 50 odstotkov je padla stavbena delavnost na Švedskem v primeri z letom 1939. Žilne cene v Nemčiji so določili v isti višini kot lani. Tudi lelos bodo vzeli polovico kave s trga — v Braziliji namreč. Romunski kralj Mihael je pregledal pomorsko oporišče zu vojne ludje in za podmornice v Konstanci. Pri avtomobilski nesreči se je nbil vojaški zastopnik pri nemškem veleposlaništvu v Španiji poveljnik Trotzen. 25.000 lir je daroval za dobrodelne namene slavni itulijanski tenorist v Rimu Fcruuci la-gliavini. Najmanj 75 odstotkov vsega žita bo odkupila od svoiili državljanov Turčija. Do prvih dni septembra bodo trujule P°" čitnice turškega parlamenta. Ob obletnici pomorjenih Grudnovih žrtev Grudnov of« Grudnova mama Vinko Lojze Gabriel Te dni mineva leto dni, odkar so komunistični morilci pri Velikih Laščah pomorili skoraj vso Grudnovo drružino. Od vse družine je ostala živa le mala Anica, ki je obležala pod truplom svojega umorjenega očeta. Takrat so komunisti umorili očeta Grudna, mater ter tri sinove: 29-letnega Lojzela, 21-letnega Gabrijela in 16-letnega Vinka. Vsa družina je padla zato, ker je bila Bogu zvesta. Njena smrt pa jo pomagala, da so zaslepljeni siromaki hitreje spregledali iu se tako izo"-nill nevarnosti, v katero so hiteli. Obletnica smrti Janeza in Franceta Hitija Dne 27. julija bo leto dni, ko je padla v Begunjah prva komunistična žrtev Hiti Janez, dvajsetletni Kovačev Janez. Bil je preprost delavec, ko vaški pomočnik, ki je garal in delal s svojim očetom nc samo 8 ur na dan, ampak po 14, mnogokrat še poznov noč. Vendar je vedno dobre volje še našel časa, da je bil med prvimi v katoliških organizacijah, vztrajen in neustrašen delavec, zadnja let« predsednik Katoliške akcije. Ob vsaki priliki ei ie upal povedati vsakomur svoje mišljenje. In to je bilo dovolj in preveč, da so ga spravili s sveta. /godilo pa se jc to tako. V strašnem poletnem nalivu julijskega večera je prišla v Begunje komunistična tolpa pod vodstvom »komandirja« Korošca iz Keparjev in zloglasnega polit, komisarja Frica Novaka, da likvidira s pomočjo domačih teren-sk h dokončno begunjske poštene fante, ki so jim bili v napotje. Govorili so o potrebni likvidaciji tridesetih mož in fantov. — Ko so že pri sosedih brezuspešno razbijali po vratih in oknih ter iskali fante, so vdrli skozi okno v Kovačevo hUo, mnogi maskirani, s samokresom in puškami v rokah. Ob rjovenju Frica Novaka so zvezali očeta, loto pa se je odigral prizor, ki ima primere samo še v prvih časih krščanstva. Medtem ko so komunisti oblegali sosedovo hišo, so trije bratje čakali, da pride vrsta nanje. Najmlajši je že imel pripravljen nož, toda najstarejši Janez ni pustil. Dejal jc: "Naj se zgodi božja volja « Zmolili so skupno kesa-nie in čakali S tem je potrdil besede, ki jih je go-i'l v svoji čisti duši, in že nekaikrat pred 6mrtjo tolmačil svojim prijateljem: »Ce bi prišlo do tega, da bi me napadel komunist, pa bi se mogel braniti, fia ne bi ubil, ker bi ga s tem pahnil v večno pogubljenje. Jaz sem pripravljen na smrt, on vem, «« ni Jaz imam upanje, da me bo Bog milo sodil, on nima nobenega.« In to je tisto, kar mu daje mu-ieniski sij. Komunisti so zvezoli njega in brata Franceta, "aimlajši jim je ušel. Ko so ga pripeljali ven, ;e tudi Janez skočil, da bi se rešil, pa ga je neki iz "ezov, njegov bivši tovariš, ustrelil v trebuh, Po-,cm g« je na tleh ležečega in zvezanega komunist J bajonetom prebodel skozi vrat. V vratu |e imet 7 ran. čez pol ure je izdihnil v sosedovi hiši. Uo zadnjega je bil pri zavesti, ves oblit s krv|0, ki |e curljala iz tolikih ran, ob strani g. župnika lurka, «i mu je podelil poslednje sv. olje. Brata Franceta so komunisti odpeliah zvezala, bosega in v sami srajci skozi deževno noc Pred gozdne sodnike. 29. oktobra so ga vaški stra- žarji potegnili iz »Mihcovega« brezna, brez nohtov na rokah in brez vidnejših znakov smrti, kamor je bil pahnjen najbrže živ, med druge tuje žrtve, ki so že trohneli notri. Toda domača hiša, ki je s toliko ljubeznijo delal zanjo vse življenje, mu ni mogla več nuditi strehe. Ležal je na parah med rožami in ob častni straži pred porušeno hišo, ki so jo ob napadu na Begunje 17.-18. septembra 1942 komunisti zažgali. Tako je njihova zlobnost še po njuni smrti uničila njun najdražji dom. lakoj po listi strašni noči se je zganila vsa Menišiia. Iz v6ch vasi so prihiteli moški, brez razlike prejšnjih strank. Ko jc znani zločinski simpatizer videl vse to, je dejal: »Po vsej sili so hoteli imeti belo gardo, ki je ni bilo nikjer, sedaj so jo pa sami ustvarili.« Spomnimo se ob obletnici smrti Hitijevih bratov vseh onih, ki so častno padli v boju za dom in vero ter šli za tema mučencema k Bogu. t Župnik Janez Raztresen Dne 21. julija je minilo leto dni, odkar je v Gorjancih umrl mufeniške smrti su-horski župnik in dobri Janez Raztresen. Ko se je v lanskih vročih julijskih dneh razlival čez našo zemljo besni val komunističnega sovraštva, ki je hotelo obračunali najprej s svojimi načelnimi nasprotniki, so v velikem številu začeli padali zlasti dušni pastirji. Da, u-darili je treba najprej pastirja, potem se bodo ovce že razkropile. Tega vodila so je držal komunizem, ki je vedel, da načelnega nasprotnika nikdar ne bo mogel ukloniti in pripraviti do tega, da ne bi njemu zaupanih duš opozarjal pred nevarnostjo, ttik Janez Razlresen jasno spoznal klic časa in celo nik Jonez Raztresen jasno spoznal klic časa in celo rekel svojim prijateljem: »Ljudje bodo sele lednj popolnoma spregledali, kadar bodo začele padati duhovniške žrtve. Tedaj bodo videli, da gre »osvo-bodilni frontic v resnici samo za komunistično diktaturo ter za versko preganjanje. Zalo pravim, da bi bilo dobro, če pade kakšen duhovnik Tedaj bodo ljudje spregledali. Sam sem pripravljen, da PadT,pniL T/Suhorja pri Metliki nI pade, kot prvi duhovnik, obsojen od OF. Več s ovenskih duhovnikov je že pred njim moralo žrtvovati živ je-nje a svoje versko prepričanje. Toda skupaj z drugimi je tudi smrt župnika Raztresena odprla zopet novim ljudem oči ter jih privedla k resnici lako so je s krvnimi žrtvumi začela pot očišče* vanja, pot k resnici, pot do spoznanja. K razjas* nitvi razmer in k brezpogojni ostri ločitvi d uho«! so morda največ pripomogle prav duhovniške žr« ve. Jn po nedolžnem prelita kri rajnega župnik« Raztresena je privedla k spoznanju marsikoga, ki je bil se v zmoti, t Osmošolec Franc Nečemer »Vzeli so ga, k« je prišel na počitnice. Peljali so ga mima plelerskega samostan na, kjer je opravil spoved. Ko so mu po« nudili, naj pristopi li njim, je izjavil, dal rajši umre. 21. julij* 1942 so ga ustrelili pri vasi Avguštine a gozdu.« Poročilo kakor sta drugih. »Izjavil je, da rajši umre. Ustrelili so ga.c Dadašnji ča* je čas neznanih juna* kov. Padli so, za njili imena pa ne vemo, ne za njihovo veliko ljubezen iu poslednje trpljenje. Moderni svet je ludi svet svetnikov, ki jih pozna le Bog. Močne duše velika store, potem pa se umaknejo, da drugi odnesejo lovorjev venec. »Nespameten je bil,< govore ljudje. A ko bf danes vprašali tebe, dragi Francelj, bi čisto druJ gače odgovoril. Naši nasprotniki tega ne morejo in nočejo razumeti in to jih tudi peče in draži. Ker si bil neomadeževan v življenju, so te boleli umazali v smrti, a niso vedeli, da je prav zaradi lega Tvoja lepota še bolj zažarela. Moral je umreti samo zato, ker je bil >kat8 izročil in zaupal domačo posestvo. Smrt ga je dohitela v naj. lepši življenjski dobi. saj mu je bilo komaj 33 let. Z.ipu-šoa vdovo in dva otročička, 5 letnega sinkn ler 3 letno hčerko in sivolasega 70 letnega očem, ki je s'Francetom v zadnjih treh letih izgubil že tretjega sina in naslednika na domačem posestvu. Prerano umrlemu Froneetu želimo, noj mu bo žemljica lahka, njegovim svojcem pu izrekamo naše iskreno sožaljc. t Bogomila.šuštersičevn Dne 18. julija je v Ljubljani umrla vdova po zadnjem deželnem glavarju Kranjsko Bogomila šušteršičevu. Zaradi visoke starosti ni več zapuščala doma. Zapušča sina inž. Ferdinanda, ki jc ravnatelj velikega industrijskega podjetja nn Češkem. Njen brat dr- Janko Šnman / i kot predsednik patentnega sodišča v Beogradu. Daj, Gospod, pokojnici večni mir! Stalno na zalogi knjige ..Slovenčeve knjižnice" Peterim Alojzij, trrfika. Vel. Uitc Nu Vranskem so oni dan poko|iali krnela Francu Fermcta, ki so ga ubili komunisti. — V Vodicah sla umrli Marija Rožnimi in Marjana Knez, v Bukovici pa Marija Kniiijc. — \ Trži-ču so odšle v večnost Matilda Ahučičcvn, Jožefa Dergan in Marjana Pretnar. — V Smarl-nvm pri Litiji je umrl te tlui 53 letni natlu< i;dj v p. Si. Kovučič. — V Ljubnem jiri Bre/jali jo umrl 70 letni čevljarski mojster in trgovce s čevlji Anton Mohorič. Pokojnik je bil daleč znan izdelovalec čevljev, ki jo obiskoval skoraj vse sejme. — V svoji domači vasi v Voščali pri Radovljici je umrla 80 lelna Marijo Zupanova, po domače Adamov ka, ki je živela mnogo li l v Radovljici. — V Mengšu j«' umrla Knlai.na Vidalijcvu roj. Mavčičeva. žena tninoSnjega I1"-sestniku. — V Skofji Loki je umrla Ftnilija Polenskovu. — V Ljubljani so odšli v večno«!: Dane Zulesjak in bivšu gostilničarkn Marija Dullcr roj. Stole. — Nuj počivajo v miru I Preostale tolaži Rog! Metlika. Nedavno smo polo/.ili k večnemu počitku Antona Guštinn, pos. iz Drnšič. dolgoletnega cerkvenega ključarja podružnice sv. Petra. Pokojni je bil star 66 let in je bolehal že nekaj let. Ko so mu partizani na Viiebohod ponoči odpeljali sestio v smrt, ga je žalost lako prevzela, du je odšel k Bogu, kateremu je zvesto služil. Pogrebne obrede jc opravil g prost Klemenčič, ki je. imel poslovilni govor. Nobeno oko ni ostalo brez solz, ko je govornik orisa pokojnikovo življenje. Kot mlad fant je mora po svetu v daljno Ameriko, mnogo je prestal v prvi svetovni vojni, a sedaj je bilo preganjanje in rop partizanov njegov delež. Pokojnika se spominjajo mnogi duhovniki, saj so bdi v Metliki gostoljubno sprejeti pod njegovo hišno streho. Pokojni je bil dober gospodar in sosed in odličen vinogradnik. Kmalu za Anton-nom jc umrla sestra Marička, odlična cerkvena pevka, v mladih letih nn cerkvenem korn v Metliki, n sedaj v Drašičih. — Naj počivata v miru, preostale tolaži Bog! Naročita "SLOVENCEV tak°' ">". """»m KOLEDAR il na moč 0«orčen nad Homainom zavoljo tega prikrivanja- Ce je bilo na severu res vse lako dobro, (Vina pa je |>otein ta človek zadrževal 1'Torino pismo? Malodane ine je kar mikalo, da bi „„ vrat na nos od|>otoval v Calais. Toda naročil mi je vendar, da naj ostanem v Parizu; ni dvoma, da je odvetnik imel ie drug skrivnosten vzrok, da je hodil kol mačka okrog vrele kaše. Pa tudi bi njegov sel lahko vsak trenutek zopet prišel. čeprav mi je vse to močno prekrižalo račune, se mi je vendarle dozdevalo najpametnejše, da si vzamem stanovanje pri gospe Ju-pilli iu potrpežljivo čakam. Človek bi mislil, da v Pari/u ni bilo v dneh med 31. marcem il.i aprila 1814. težko preganjati si dolgo-i" i-je. Vkorakanje zaveznikov, Murmontovo ve-rolomstvo, cesarjeva odpoved prestolu, kozaki jih mestnih ulicah, marljiva, čebelini podobna delavnost časnikov z novimi uredniki in izdajatelji, od ranega jutru v pozno noč se razširili joče in nusprotujoče si vesti, lepaki na vsakem vogalu in nepretrgana reka objav, lepa-kov, letakov z groznimi rimami, karikatur — i.,' lo je slo miino mojih u-e« kot pra/ni glu-m i vi sanj. ko sem taval po ulicah zatopljen v svoje nade in zadrege. Vendar mislim, da lo moje ravnanje ni prihajalo iz sebičnosti; rajše |. rekel, da me je nekak močen gnjev odtujili d imovini. Ce je ta Pariz predstavljal resničnost, potem je bil samo premama, nekako strašilo. Pri teli svojih blodnjah brez vsakega cilja s. m v teli petih dneh prekoračil most med i: /elo svoje preteklosti in ono deželo, kjer je t ikalo eno. dasi samo eno človeško bilje na mojo ljubezen. šesti dan, bilo je ">. aprila, je bilo moje potrpežljivosti konec. Pri zajtrku in ob steklenici Beaujolaisa jc v meni dozorel sklep, pa sem odhitel iz krčme naravnost na svoje stanovanje, kjer sem prosil gospo Jupillo, da mi d.i pero. črnilo in papir, da bi sporočil gospodu 1'omainu, du naj me pričakuje v štiriindvajsetih urah |*o prejemu tega pisma v Londonu, naj bo k dobremu ali slabemu. Nisem pa še napisni prvega stavka, ko sem začni, da je nekdo |>otrka! na vrata in je v so,,o stopila gospa jupilla z obvestilom, da bi dva gospoda rada govorila z menoj. »Pripeljite jih noter.« sem rekel, in srce nu je močno bilo, odložil pero in trenutek nuto je stal med vrati — moj bratranec Alain! Prišel je sam. Razumljivo se je zarezal, pogledal od mene na pismo, stopil naprej, položil na mizo k o-bilk in zraven njega rokavice, ki jih je bil napihnil. , . , »Bratranec«, jc pričel, »zdaj pa zdaj ka-/elc. da ste nenavadno spretni in oprezni, sicer pa vas je na splošno od sile lahko izslediti.« _ Vstal sem. »Sodim, da /elite govoriti o nujnih opravkih, ker se pri vsem svojem najnovejšem političnem ndejstvovanjii s tako vnemo trudite, da divjate za menoj. Ce jc stvar aKa, |M,tem bi vos prosil, da govorite prav na kratko.« »še mulo ne.« jc odvrnil vljudno. >\es čas mi je znano, da sle tu. Pričakoval sem vas ze dolgo, preden sle dospeli, pa sem poslal svojega slugo Pavla s poročilom.« »Potem ni bil —< , _ , . „ »Ne. Gotovo ni bil gospod Romaine, kateremu -« ozrl se je na pismo -.»bržkone pravkar pišete. Ker pa bi zdaj rad. izvedeli, kako sem sploh hodil za vašo sledjo do tele prec, J nečedne luknje, sem tako prost da vam povem, da je dvakrat dve štiri in tla Bovv Street nadzoruje tudi pošto zločinca, kateremu je za petami.« , , Čutil sem, kako so se mi tresle roke, ko Sem zgrabil za stol za naslonjalo vendar sem še lahko brzdal svoj glas in mu c.slo >'lad"°-krvno odgovoril: »Samo trenutek, prosim, gospod grof, preden si naredim zabavo, da vas vržem skoz! okno. Ze pet dni me zadržuje c ■v 1'arizu, lo pa, kar sle mi pravkar povedali, ste se k»r na lepem zlagali. Do tukaj je zdaj vse v redu. Ali mi pa izkažete zdaj to uslugo, da izpopolnite svojo zanimivo samoizpoved in mi poveste svoje razloge?« »Prav z veseljem. Moji načrti še niso bili dozoreli. Samo ena in malenkostna podrobnost je še manjkala. T0 jc vse, kar je. Zdaj pa so popolni.« Potisnil je stol bliže, sedel na rob mize in vzel iz prsnega žepa zganjen kos papirja. »Nemara vam še ni znano, da je najin stric — najin globoko obžalovani stric, če vam je drago — pred tremi tedni umrl.« »Mir in pokoj njegovi duši!« »Oprostite, če hitro preidem to vašo pobožno željo.« Alain se je pomišljal. Sovraštvo ga je premagalo in v spomin svojega strica je pljunil z grdo kletvico, ki je samo pričala o notranji slabosti tega človeka. Ko pa se je bil zopet umiril, je nadaljeval: »Ni mi treba, da vuiu pokličem v spomin prizor, ki ga je bil uprizoril odvetnik ob postelji najinega strica. Mogoče ste tedaj preslišali, da sem pošteno posvaril Romaina. Obljubil sem mu, da me je volja sprožiti vprašanje protizakonitega vplivanja, in sem mu povedal, da imam že priče pripravljene v ta namen. Od tedaj sem si priskrbel še druge. Priznam pa, da bo moj položaj šo vse joČji, brž ko podpišete tole pisanje, ki ga imam čast luknjic izročiti.« Tako rekoč mi je vrgel če/, mizo še neodprto pismo. Vzel sem ga, odprl in bral: »jaz, grof Anne de Keroual de St. T ves, prej z imenom C.hampdivero v bonapariistični vojski in pozneje vojni ujetnik z. istim imenom v trdnjavi Edinburgu, izjavljam s pričujočim, da nisem niii poznal svojega strica, grofa ke-ronvala de St. Ivcs niti nisem prav ničesar pričakoval od njega, dokler me ni v trdnjavi v Edinburgu obiskal gospod Dalliel Romaine in mi dal denarja, da sem lahko pospešil svoj beg in me ni skrivaj vtihotapil v Aniersham Plucv, ko se je bilo znočilo; nadalje izjavljam, da nisem bil vse do tistega večera še nikdar videl svojega strica, in da je takrat, ko sem ga videl, ležal bolan v postelji in bil bržkone nu poslednji stopnji propasti od starosti. Imam tudi vse vzroke za to, da domnevam, da ga gospod Romaine ni bil dodobra obvestil o okoliščinah mojega pobega, zlasti ne o mojem udeležen ju pri smrti soujetnika z imenom Goguelut, prej uastanjcvalca v drugem pešpolku —« »Nemara vam ie ni znano...* Zadostuje naj to vzorno mesto iz vsebine tiste dragocene listine. Vse od prve do zadnje besede ni predstavljala drugega kot niz potvor-ienili trditev, pomešan s sramotilnimi podtikanji. Prebral sem pisanje in ga vrgel na mizo. »Oprostite, prosim.« sem rekel, »kaj pa želite, du storim s tem?« >Da ga podpišete!« Zasmejal sem sc. ,, »še enkrat vas moram prositi za oproščenje- tukaj vendar ni nikakršna komična op< ra. čeprav ste se bili tako napravili, kot vse kaze!« »Pa kljub temu boste podpisali.« Vi me pa res dolgočasite.« Sedel sem n položil eno nogo na naslonjalo svojega stola. »Ali lahko slišim vaš ali-ali? Kajti menim, da imate eden ali pripravljen.« »Kukopa!« je odgovoril veselo. »Spodaj imam tovariša, nekega gotovega Cluuselu, malo višje na cesti pa oddelek policijo.« Lep položaj tol Pu čeprav je bil Alain pričel v upanju, da me oplaši — kar pa ne priznam — je vse to že davno prešlo zdaj, ko ma je obšla jeza. Pozorno sem ga gledal iu premišljal; čim dalje pa sem premišljal, tem bolj sem bil prepričan, da je vsa ta njegov« igra morala imeti neko porazno slabo točko, katero sem zdaj hočeš nočeš moral ugotoviti. »Spominjate me na svarilo, ki ste ga dali gospodu Romainu. Zoprno je, če dva člana našo rodoine mešata to stvar ali pa se tudi vi slučajno spominjate na grožnjo, ki vam jo je izrekel gospod Romaine?t »Nobpne besede vel.t »Samo beganje, mladi moj gospod! Priznavam, da jc ta pretnja bila v tistem trenutku primerna ali koristna za njegove numeue. Celo zbegala me je- Ncdostojnost, grozuost in ne-osnovanost me je vprav zmešala.« »Hočete reči, da je najin stric uničil dokazila?« »Ničesar takega,« je odgovoril z naglo jezo. »Sploh ne priznavam, da je takšno dokazilo sploh kdaj obstajalo.« Pogledal som ga naravnost v oči. »Alain,« sem rekel. »Lažete.« Močna rdečica mu je zalila obraz, da jo je bilo videti še pod njegovimi lepotili, zaklel je, segel s kazalcem in palcem v žep telovnika iu izvlekel iz njega piščal za pse. »Nobene besede več,« jc rekel, »drugače zupiskum in bo še v tej minuti policija tukaj.« »Že prav, bova pa govorila dalje o najini stvari. Vi torej pravite, du me je ovadil tisti lopov, Clauscl.« Prikimal je. »Vojaki cesarstva so danes v Parizu bre« posebne cene.« , . , ., »Tako brez vsoke cene. da b. bilo javno mnenje popolnoma zadovoljno, če bi vsi gospodje Chainpdiveru pobili vse gospode Gogne-late, da bi bili potem postreljeni ali gu.lotim« rani za to.« »Pa vendar je treba.« sem rekel, »se morajo prej zgoditi gotove reči, na primer sodna razprava s pričami. Mogoče je celo, da me spoznajo nedolžnim« . »Sein žc uvnževal to malo verjetno možnost, vendar jaz mislim dalje. Da govorim prav odkritosrčno. meni se ne zdi kdovc kako verjetno, da bi angleško sodišče prisodilo posestva grota de Kerouala de St. Ivcsa pobeglemu bonapar-tističnemu ujetniku, ki bi povrh tega se prišel pred sodišče zaradi umora tovariša, ter mu priznalo olajšave, ker ni ničesar dokazanega.« »Dovolite mi,« sem mu segel v besedo, »da malo odprem okno. Nikartc: veste, kar vtaknite piščalko zopet nazaj. Nimam namena, da bi vaa vrgel ven, vsaj za zdaj ne. Tudi nočem poskušati pobegniti. Ampak vam je treba po vsej priliki malo svežega zraka, da povem po resnici, (Niidnllevnnie orihodniif.) iiiln liniji na Kongresnim in/u Narodne noše na gasilskem kongresu v Ljubljani priliki » "je ljubljanske gasilske lupe ua Stadionu, n Stran 6-___>I)O.MOLJLT»c, |'ustite me v minil Pojdite domov — tam jpoilaj se ne da nič več dobiti.« Hiteli so pa vendur tja k pogorišču, kjer io gasilne brizgalke z vso silo delovale. Toda je se je strešno sleme hreščeče zrušilo in na milijone isker je švignilo v žurečem vrtincu proti nebu. V notrunjščini hiše so se podile ognjene kučo divje sem ter tja. Tu se m dalo nič več rešiti. Ni se moglo ničesar drugega ukrenili, kot pustili, da zgori stavba do tal. — is okolico ni bilo nobene nevarnosti, ker je Lila urarjeva hiša nekaj sto korakov oddaljena od trga in je bilo vreme popolnoma brez vetra. (,ori nu Rodnah je še vedno sedel Kraljiček in je mračno strmel na svojo pogorelo do-mačijo. štrlele so le še razvaline zidovja nn-kvišku, kjer so se kot iz mrtvaške lobanje erozno svetila okna... Mladenič je vstal, da |.i šel naprej. Tedaj ga je pa prevzela taka bridkost, dn bi najrajši umrl. Krčevit jok mu je pretresal telo, solze, ki so mu tekle po licih, niso bile gorke, ampak ledenomrzle. Po dalj-fem času šele se jc po sili malo umiril, vzel tvoj kovčeg v roko in krenil po poli čez Po-jubinj in I.uhinj na drugo stran proti Melcam. Od tu pa. je knr vso noč nadaljeval svojo pid {cz cerkljanske in loške hribe in je dospel naslednji dan popoldne do Ljubljane. XVI. Telo se je nncibalo h koncu. Corjanske planu.e je pokrila bližajoča se zima že z belo, dn ramen segnjočo kupo, nižje hribovje jc bilo golo in sivorjuvo in *sa pokrajina je dremala v somraku pozne jeseni. Le tu pa tam kdaj je posijalo sonce po pobočjih, dn je frfotal celo kak zakasnel metulj v toplem, mehkem ozračju in iskal redke jesenske cvetlice. Nekega takega jesenskega due — tam med sv. Martinom in sv. Katarino — se je pojavil pri dekanu v Gorjanskrm frančiškanski pater, ki ie bil koščene postave, plešasto teme mu je obkrožal venec sivih las, iz poduliovljenega, izraziti ga obličja pa so mu sijale zelo prijazne oči. »Nesreče so krive ludaike navade.■■* »Pozdravljeni, gospod dekani Menda me ne Poznate več,« je rekel, ko je stopil v župnijsko inhr. Sobo, . ... »Ne vem, kdo bi bili. in vendar se mi zd.te fnani,« je odvrnil dekan, ki je moral bili ne kako iste starosti z redovnikom; »zdi se mi, Koi vas kdaj že videl.« . . Prp,i ., »Pater Serafin s Konslnnjevice. - Jrea desetimi leti sem bil nekdnj tukaj na obisku ^svojem prijatelju iz dijsških let Jerneju " »Oh,"sedaj se pač spomnim! Pozdravljeni, Pater Serafin!... Prosim, izvolite sesti. Daniš morale biti moj gost, vaš prijatelj žal ni več »Da, ubogi Jernej, Bog se usmili njegove ~ Lc zaradi njega prihajam danes k vam« »Po njegovi smrti se je zgodilo mnogo žalostnega. — Saj morda že veste?« »Samo nekaj vem od vsega. Bil sem od božiča do srede oktobra vedno po misijonih. Dvakrat sem pisal od tam prijatelju Jerneju, nisem pa prejel nobenega odgovora; sicer je imel navado redno odgovarjati na moja pisma, ki sem mu jih pa pisal največ po dve na leto. Brž ko sem se vrnil domov, nekako pred tremi tedni, sein mu zopet pisal, tedaj na je prišlo moje pismo nazaj z opombo: »Naslovljenec umrl«. Te dni je pripovedoval neki sobrat pri mizi o čudnih dogodkih tukaj, toda kaj prav gotovega ni vedel. Tedaj se mi je mudilo, da pridem sem in sam poizvem o vsem. Lahko si mislite, kako sem se prestrašil, ko sem zagledal razvaline pogorele hiše in slišal od ljudi o tako neverjetnih stvareh. Sedaj bi pa prosil vas, gospod dekan, da bi mi o tem bolj natančno poročali.« »Nesreče so krive čudaške navade gospoda Jerneja, ki se jih je držal do svoje siniti,« je izjavil dekan. »Kako neki? Saj vendar ni zakrivil kake krivice?« »Krivice ravno ne; toda s svojimi sorodniki je vendar ugunjul zvijačno igro. Lc poslušajte.« In sedaj je pripovedoval dekan podrobno o poteku vsega, kako je mojster v svoji zadnji bolezni določil z ustno oporoko svojega pomočnika, Kraljičko, kot dediča hiše in podjetja; kako se je potem večkrat dvoumno izražal; kakšen hrup je nastal nato, ko se je izkazal na sodniji spravljeni pismeni testament kot sumo nekaj pol praznega papirja, ne da bi bilo z vrstico označeno, komu voli svojo imovino; kako je govorilo več znakov za lo, da je zapustil precejšnje denarno premoženje, o čemer [i niso mogli najti nikjer niti sledu; kako so raljieka zaradi tega osumili, ga zapletli v mučno pravdo in kako je bil slednjič oproščen; nato pa kako je vsled užaljene časti, zamere in jeze zažgol nišo. Ko je dekan končni svoje poročilo, je sedel pater nekaj časa molče, ves presunjen. Polem je vprašal: »Ali ni bil pomočnik pošten človek?..; Videl sem fanta pred desetimi leli, in tedaj jc napravil namo najboljši vtis.« »Kot dušni pastir morem o njem dali le najboljše spričevalo,« je odgovoril dekan. »Bil je veren, nravno popolnoma nepokvarjen in pošten in zelo prijazen v občevanju. Ze to, da je dvanajst let dolgo junaško vzdržal pri čudaškem. sitnem gospodu Jerneju in da se ni ta nikdar pritoževal čezenj, govori več kot ugodno v njegov prid.« v, »S fantom moram na vsuk način govoriti. Kje bi ga pa dobil?« .... »Tega ne ve nihče. Po po/nru so ga videli, da jc krenil tja gor proti Melcam. Kam se J.e notem obrnil, ni znano nikomur. Ljudje pravijo, da jc v Ljubljani. Pa ne vem ali je res.« ' Po kratkem molku je rekel duhovnik: . »Se vedno mi je nerazumljivo, zakaj je fant l.išo zažgal, potem ko je bil oproščen vsake krivde in je bila njegova čast zopet zadob-ljena Morebiti pa je požar vendarle slučajno naS'>Ne, ne, fant je vpričo mnogih mož izjavil, da ie sam zažgal Ko so mu vzel. Gabrsckovi dobro ime in glas in vse, tla noče sploh ničesar več kar izhafa od njih žlahte. Dal je veliko na čast" neizmerno veliko. Sramo a da je moral skorai sedem tednov sedeli v icči, in stimni- drUg,Kakšen? Prosim, gospod dekan, povejte m' TtiLleni? ie bil zaročen, in sicer s hčerjo peka Gabrščka, brata mojstra Jerneja. Imela £ bi se v kratkem poročiti. Tu pa je moralo priti med obema nekaj neljubega vmes.« »Ali veste kaj gotovega o tem?« »Gotovega ne, suuio nekaj, kar vzbuja pozornost. Ko je bila liišu že v plamenih, je planila tja Majda — tako se imenuje dekle — in ie vekala iu tulilu in se vedla kot zmešana. Menila je, da je mladenič še vedno v hiši, in je hotelu po vsej sili noter, da ga reši. Res se ji je posrečilo, da se je iztrgala ženskam, ki so jo držale, in skočila v ogenj. K sreči se je brž zagnalo nekaj srčnih mož za njo in jo potegnilo ven. Toda zadobila je grozne opekline — po obrazu, po rokah —, tudi obleka je bila na pol ožgana, bujni, lepi lasje pa skoraj popolnoma. Ko so pa ljudje prinesli novico, da je mladi urar sam zažgal hišo in da čepi sedaj gori na Rodnah, je prišlo dekle čisto iz uma. Vpila jo kar naprej: ,Jaz sem krival On ne. Jaz sem kriva! Jaz sem krival Jaz sem ga do tega pripravila!' — S težavo so spravili dekle domov, kjer je več tednov visela med življenjem in smrtjo. Prav čudež je, da je sploh še ostala pri življenju. Sedaj so se rane že toliko zacelile, da se ni treba več bati kaj hudega. Toda deklica joka kar neprestano in ne mara imeti nobenega človeka poleg sebe.« »Prijatelj Andrej je odločil...* »In kako se obnašajo dekletovi domači?« je vprašal pater. »Ti se ne dajo spreobrniti. Še vedno govoričijo okrog, da ima Kraljiček denar v rokah in da je ušel z njim v tujino; samo da bi zvrnil sum s sebe. da je hišo zažgal.« Frančiškan je krepko zmajal z glavo in težko zasopel. Boreč se s poslednjim pomislekom, je rekel polglasno, kot samemu sebi: »Ne pomaga nič. Moram govoriti, čeprav sem Jerneju obljubil, da ohranim tajno. Nasproti obljubi sloji višja dolžnost, ki jo je treba izvršiti.« . »Kuj voin je, pater Serafin? Kaj neki šepetate?« jc bil dekan radoveden. Za trenutek je redovnik še pomolčal, nato je rekel odločno: »Gospod dekan, hočem vam nekaj razodetl — najprej samo vam. Zapuščena imovina Jer-nejevu je v inojih rokah, to sc pruvi, ie le še nekaj tisoč goldinarjev, veliko večji delež je že porabljen.« ..... »O sveti Bogi« je zaklical dekan na vso moč iznenaden. »Kako je pa to mopoče?« »Zelo enostavno. Prijatelj Jernej je odločil vso svojo imovino kot dar za poganske misi ione.« »To je pa čudovito. Kaj takega bi nikakor ne pričakoval od moža, ki je bil razvpit kot skop.« , , »Tudi jaz ne. In popolnoma sam od sebe jo prišel na to misel, ne da bi ga kdaj kaj prosil ali samo namignil na to. Ko mi je razodel svojo namero, sem ga nasprotno celo opozoril na to, da ne sme prezreti svojih sorodnikov, ledaj se je razjezil in je izjavil, da njegova brata in sestra prav nič ne potrebujejo, sai da so ze prej pograbili očetno dediščino in da so krivi, da je moral pustiti svoj življenjski poklic.« (Nadalievanie prihodnjič.) Iz življenja M za življenje Dragoecne gosli Sle li že kdaj slišali o starih dragocenih eoslih, na katerih so sloviti mojstri lako dolgo in tako lepo igrali, da dajo leo čist glas. ako se iih dotakne z lokom tudi nespreten godec? Od kod ie lo neki? Pomislite, kai sem vam povedal o človeškem licu. Deležno ic vseh občutkov duše. in črlc in poteze mu dajo izraz, ki ie slika skupnosti vseh naiboli pogostih občutkov. Tako ie tudi z vlakenci lesa. iz katerega so gosli. Drhtijo od čistih in lepih glasov ler se s časom lako uredijo, da odgovarjajo z žlahtnim odmevom tudi. ako se ic strun ne-sprelno dotaknil ne ravno mojstrski lok. Tako ic tudi s človeško dušo. Težko ie. skoraj nemogoče, odgovarjati drznemu in neotesanemu človeku mirno in prijazno, ali sc ne dati razjezili razdraženemu, ako imam v duši samo trmo in kliubest. Moja duša je kakor gosli in jaz sem goslač. Z vami ie pa tudi lako. Ako ste nagodli svoji duši mnogo prijaznih in dobrih misli, da so vsa vlakenca zadrhtela od dobroti jivosli in sočutja, poleni ne bodo vriščali iz nje grdi glasovi, ako morda kdo kdaj po njej nerodno prnskne. Žalostno bo menda za-čivkala, ne pa vtisnila ali utihnila. Najmogočnejši je oni človek, ki ic nagrmadil v svoii duši toliko dobrega in lepega, da ga ne more nikdo več spraviti iz ravnovesja, ler more mirno poslušati najhujše reči in ua vse odgovarjati iz vira ljubezni. Vi seveda lega še ne morete. Jaz. kajpada, tudi nc. Sai mi še ne go-slarituo dolgo. In mnogo let ie Ircbn delati, da se nabere v srcu toliko žlahtnosli. da more vsesati vse. kar ie nečisto. A čc seda i ne za čnele. bo potem še teže za vas. Sedaj vam povem. kako ie treba lo napraviti. Nc smete se naiprei strašno raztogolili, ne smete zaškripali z zobmi ter sc udariti s pestmi po prsih in sikniti: »Ko bi ti le vedel, kako bi le natolkcl. — a ne bom le. Ne. ne boin!< To ie hudo in zmaga nad jezo ni resnična. To ic videz. Ne. z obvladovanjem ie treba prej začeli. Najprej sc moramo vprašati, kaj ic z dečkom, zavoljo katerega se lako strašno jezimo... Mu jc tako lepo v življenju kakor nam, mu gre vse tako gladko, in morda holehen. nima menda razrahljanih živcev? So se niegovi starši dovoli potrudili, da bi ga odvadili nerodnosti, dobi kdaj kako dobro knjigo v roko? — Ako se potrudimo. razgledali se po njegovem kratkem in malem življenju, se nam posveti, in loti se nas kes. da smo bili z njim lako nepolrpcžljivi. Namesto logole začutimo usmiljenje. Ako vam kdo da za rojstni dan ptička ali živalco, se takoi pozanimate, kje živi stvarca in kako. česa ne prenese in kai ima rada. Ako na dobite tovariša za igro. dasi ne vesle, odkod ic. kako ic živel, česa mu je manjkalo, od česa se ie doslej hranilo niegovo srce. in nc vem kai šc vse. Potem seveda ni čudno, če sta si cele dni v jezi. ler ga psuiclc in pretepate, ker ga pač ne poznate. To pa vam samim nniholi škodi: sai v vaši duši ie pruzno. Ni prijaznih misli, nI prizanesljivosli. ni odpuščania. Na licih pa se vam bere, da ste v boju z iezo in jezljivosti slabiči, in sploh — slabi goslači. Kdo je prvi izumil električni telefon? Prvi električni telefon ni izumil Američan Aleksander Craliam Bell, ampak Nemec Philip Reis. Bell ga je samo izboljšal. Reis je prvi rabil za svojo iznajdbo besedo »telefone, kar znači v grščini hitri glas. Električna rastlina Nc samo morske ribe, tudi nekatere rastlino proizvajajo električen tok. Med temi rastlinami zavzema posebno mesto »phvtolecca elec-trica«, ki uspeva v ameriški ljudovladi Nika-ragui. Ta rastlina deli posebno po deževnem vremenu zelo močne električne udarce. Kompas v njeni bližini ne deluje in če ga postaviš med veje, izgubi naprava čez nekaj časa celo lastnosti magnetizma. V Koraljniki in koraljno otočje V predzadnji številki >r>onioljuba< smo sicer že pisali o koraljah in koraljnikih, toda precej na kratko; ker pa naše bralce zanima vedeti kaj več o tej stvari, se hočemo danos še nekoliko (»govoriti o tem predmetu. Ogledati si hočemo zlasti koralje, ki so rame sicer poginile, toda za seboi pustile koraljnike, to je apneno aragončuvo ogroll. je, iz katorega so se zgradile do tisoč iu več ui». trov debele stone Koraljnih otokov. Vcsaika teh živalic ima obliko drobcene cvetlic« ter je kakor morska vetrnica. Živi pa v ogrodju Velikansko koraljno obrežje Avstralije. To koraljišče meri Teč ko 2000 km. delo koralj. lo je koraljnike in Koraljno otočje. Sredi Koraljnega morja, ki leži med Avstralijo in Novo Gvinejo ter oKsega približno |>oldrugi milijon kvadratnih kilometrov fiovršine, leži nevarno Koralno otočje. Obrežje teh otokov je polno razbitin iu mornarji se z žalostjo v srcu spominjajo težikih dni, ki so jih preživeli sredi tega morja ob pogledu na Koraljne otoke. Zakaj jc Koraljno otočje strah za mornarje? Votla v bližini teli otokov je silno nemirna zaradi lokov, ki naslajajo ler povzročajo strašno šumenje, bobnenje, penjenje in desetine metrov visoke valove ter strahovite vrtince, ki sc jim ne ustavi nobena ladja. Ti tokovi nastanejo zalo, ker se morski valovi v svoji globini razbijejo ob ovirah, na katere nalete, dočim v svojih zgornjih plasteh drve naprej. S|iodiija odbila plast plane navzgor in predre zgornjo, zaradi česar nastanejo prej omenjeni valovi kot nekake »lene ter padajo z velikanskim Iruščem nazaj na morsko gladino. Mornarji so dan in noč na nogah in s skrbjo v srcu zro na nevarna mesta, oči pa jim iščejo pod vodno gladino skriia in na zemljevidih Se neza-znamovana nevarna koraljišča. Prav gotovo se takrat ne spomnijo, da so povzročitelji tega drobne, nežne živalice, imenovane in samo skozi luknjice, ki jih vidimo na ogrodju, moli svoje lovke, a katerimi lovi drobne živalic« ter jih z lovkami nosi v usta. Koraljnike delimo v dve skupini; prva skupina so komeneni, druga pa pernati koraljniki. Prve imajo »ost lovk, druge pa osem. Po obliki ločimo med prvimi glivačo, klasnjačo, zvezdaša, zavijava. med drugimi pa rdečo koraljo, morsko poro, morski plutek itd. Kdor vidi le drobne živalice in njihovo veli« kannko delo, ki so ga opravile v milijon letih, mora občudovati njihovo vztrajno delo in veliko marljivost, saj so sloji, ki so jih zgradile, debeli več ko 2000 metrov. Slika nam kaže prern posamezne koralje in ro-jiea koraljnika, na kateri vidimo »ef Jivalie. Samo do 5. avgusta je še čas za prednaročilo KOMANA V SLIKAH Quo vadiš Cena veliki knjigi (214 strani s 420 slikami, velikost četrt »Slovenca«:, »Slov. doma« ali pol struni »Domoljuba«) je: mehko vezana . . . . 32 lir trdo v polplatno vezana 45 lir v celo platno vezana na najboljšem papirju . 8$ lir Za stare ali nove naročnike »Slovenskega doma« mehko vezana . 25 lir (»Slovenski dom« velja na mesec II lir.) Pišite dopisnico na uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA« Ljubljana, Ljudska tiskarna. I ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I o viteških turnirjih Porušeni gradovi no slovenski zemlji nns opominjajo srednjeveških časov, ko so imeli Junetje l>olj trdo življenje kot dandanes, in ko bili v marsičem odvisni od grajske gospode. Ljudje so se delili v gospodo in v podlož-nike. Gospoda je vladala na gradovih in skrbela za vojsko, vzdrževati pa so jo morali podložni kmetje s tlako in z mnogoterimi služnostmi. Okrog tisoč let so vladale pri nas take razmere. Ljudski pesnik vzdihuje o njih takole: »Svatuje dan zn dnevom grad 1)0 njem veselje vriska, ko siromaka mraz in glad jkj«1 milim nebom stisku.« Tlačiustvo seveda ni bilo v vseh časih ena-lo kruto. Kdaj pa kdaj je kmet dihal zado-voljneje, posebno luido pn je bilo v časih slabe letine, v dobi vojska ali kužnih bolezni. V zve/i z življenjem nn gradovih se je razvilo tudi srednjeveško viteštvo. Ker so predstavljali vite/i jedro vojske, so se že z mladih nog urili t ježi in Slikanju meča. Veliko so se vojskovali in marsikatero pustolovščino so doživeli, v mirnih časih pn so se posebno radi bavili z lovom in z viteškimi igrami. Na gradovih so radi gledali viteške turnirje, ki spominjajo na današnje š|H>rtne igre. Dejansko so bili turnirji, pri katerih se je boril jezdec proti jezdecu z dolgim kopjem v rokah, nekaka vojaška preizkušnja zu viteza. Že nrknj mesecev pred prireditvijo so poslui na ra/ne gradove svoje odposlance, ki so vabili odličnike in tekmovalce k viteškim igrani. Prirejali so jih z velikimi slovesnostmi. Turnirji so bili včasih na prostranih grajskih dvoriščih, včasih, pa na posebnem stadionu, ki «o za posuli s peskom iu ogradili z lesenimi tri-L unanii. Odlični gostje so prišli na turnirje nn konjih ali vozovih, napravljeni pa so bili v slavnostne noše, da so lahko i/pričali svojo imenitno«!, bogastvo in sijaj. Tribune so okrasili z grbi, n preprogami in z baldahini. V častnih Jožah so sedeli najvišji dostojanstveniki svetne in cerkvene gosposke. Vitezi so se na turnirje dolgo pripravljali. Mojstrsko so morali obvladuti ježo, nič manj pa te/ko kopje, ki je bilo navadno po tri metre dolgo. Posebni trobentači na grajskem stolpu so naznanili začetek turnirja. Tedaj so prijezdili nn borilišče v M tekmovalci. Na glavah so nosili čelade s perjanicami, v desnicah pokončno kopje, v levicah pa ščite. Telesa so tako imeli zavarovani! z železnimi oklepi, da so jih gledalci ločili samo po grbih. Vedeli «o za junake, ki so se uveljavljali že na prejšnjih turnirjih in so z Jia|)etostjo pričakovali, kako se bodo tokrat obnesli. Veliko je bilo ugibanja, veliko prerekanja, tn ali oni dostojanstvenik je tudi stavil na svojega izkušenega Inirca. Vitezi so imeli zavarovane obruze z oklepi, na katerih so bile premakljivi ljnice zn oči. Telo so imeli obdano s kovinskimi ploščicami, podobnimi rakovim luskam. Tudi konji so bili zavarovani z usnja-Jimi plašči in s kovinastimi oblogami. Tako je f)il pogled na sprevod naravnost strašen. V lepem redu so jahali vitezi mimo tribun in se klanjali visokim dostojanstvenikom. Potem so se spet oglasile trobente in klicar J? poklical imena tekmovalcev prvega para. ledaj so začeli ljudje na tribunah vstajati, ienskp pa ^ 7atrepetnle v strahu, da se bo njihovim ljubljencem zgodilo kaj hudega. Na dano znamenje sta se tekmovalca pognala v (lir «rug proti drugemu. Čim hitrejši jc bil zalet, tem bolj je bilo verjetno, da bo ta ali oni po-drl svojega tekmeca s konja. Tnrnirska naloga viteza je bila namreč v tem, da je v divjem diru zadel nasprotnika s kopjem v prša in ga Podrl s konja. Kopje ni bilo suličasto temveč 5* koncu topo. Kljub temu pa se je cesto zgodilo, da je bil vitez hudo ranjen ali pa da si je , zlomil roko ali nogo, ko je padel s konja, vedno iznova sta se tekmovalca naskakovala. I V prvi poovici 19 stoletja je med našimi sli-karj znamenit tudi Matevž Langus, ki se je rodil leta 1,82 v Kamni goriei na Gorenjskem, njegov oce je bil reven žebljar, a je umrl že, ko ie bilo malemu Matevžku komaj deset let. Zalo se JO moral mali deček po očetovi prezgodnji smrti sam preživljati. Kot oče, je tudi Matevžek postal zebljar in tako skrbel zase in za svoje. Ko je bil star 18 let, je nekoč v Radovljici opazoval znamenitega sobnega slikarja iz Celovca, po imenu Janeza plemenitega Schreibersa. Mojster je videl nadebudnega dečka in ga takoj povabil s sabo v Celovec, toda Matevžek je zaenkrat rajši ostal doma v kovačnici, da bi še naprej skrbel zase in za revne svojce. Ko pa je po Gorenjskem cesar Napoleon zbiral vojake za ilirski polk, se je Langus umaknil v Celovec in se pri umetniku Schreibersu javil za vajenca. V Celovcu je ostal Matevž kakih šest let in so poleg slikarstva učil tudi branja, pisanja in nemškega jezika. Polem pa je prišel v Ljubljano in tukaj našel že mnogo opravka. Ker je živel skromno, si je v kratkem času prihranil skoraj tisoč goldinarjev in nalo z njimi odšel na Dunaj, da bi tamkaj obiskoval slikarsko akademijo. Na Dunaju se je seznanil ludi z našim največjim pesnikom Francetom Prešernom, s katerim sla ostala prijatelja vse do prezgodnje pesnikove smrti. Po dveh letih se je Langus vrnil z Dunaja v Ljubljano. Zopet je tako vneto delal, da je s prihranki lahko kmalu odšel na nadaljnje študije v Italijo. Tamkaj se je zadrževal največ v Rimu in se učil nn delih znamenitih italijanskih mojstrov, posebno Ralaela. Poleg Rima pa je obiskal tudi Napoli, Firence, Milan in Perugio in povsod šlu-diral umetniška vprašanja ob delih velikih slikarskih mojstrov. Po vrnitvi se je najprej ustavil v Trieste, na materino prošnjo pa se je zopet preselil v Ljubljano, da je ubogo revo tukaj laže vzdrževal. Sprva ni imel kaj prida dela, ko pa so ga podprli slovenski duhovniki in mu začeli dajali dela po naših cerkvah in kapelicah, si je kmalu opomogel. Slikal je Ija do svojega 63. leta. Pri slikanju stropa frančiškanske cerkve v Ljubljani pa je zbolel. Iskal je sicer zdravja v Mozirju in Rogatcu, ali njegova življenjska nit se je iztekla. Umrl je v Ljubljani leta 1835 in zapustil 18.000 goldinarjev za sorodnike, ki naj bi se posvetili umetnosti. Langus je naslikal mnogo stenskih slik po naših cerkvah, naj jih nekaj omenimo: ozadje vc- Matevž Langus likega oltarja v Skofji Loki, podobo Marijinega vnebovzetja v Stari Loki, frančiškansko cerkev v Ljubljani, veliko kupolo na Šmarni gori, oltarno ozadje v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, podobo, ko Jezus obudi Lazarja, v Vodicah, kupolo v ljubljanski stolnici itd. Njegove znamenite oljnale podobe bi bile: sv. Nikolaj v ljubljanski stolnici, prav tam tudi podobe sv. Treh kraljev, sv. Janeza Nepoinuka, pa še celo vrsto manjših podob. Marijino vnebovzetje v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V frančiškanski cerkvi Marijino oznanjenje, božji grob in več manjših podob. V cerkvi sv. Florijana v Ljubljani podobo sv. Lucije. Pri uršulinkah v Ljubljani podobo Žalostne Matere božje, prav tam v cerkvi sv. Petra božii grob, dve banderi in podobo Srca Marijinega. V Narodnem muzeju v Ljubljani je hranjenih več podob bivših ljubljanskih županov in drugih odličnikov, lastni portret in drugih sorodnikov. V škofijskem dvorcu v Ljubljani imajo krasno Langusovo podobo Križanega. V ljubljanskem semenišču so ohranjene njegove podobe Ign. Knobleharja in škofa Friderika Barage. — Dalje je premnogo njegovih podob po cerkvah po Gorenjskem, Dolenjskem in tudi po Štajerskem ter po Koroškem; toliko jih je, da jih na tem mestu ni mogoče vseh našteti. Številne farne in podružnične cerkve imajo njegove podobe. Iz vseh Langusovih podob odseva njegova mehka narava. Ta njegova ljubka nežnost se vidi iz njegovih barv, some risbe in sestave podob. Njegove podobe so prav lepe, vendar nimajo na sebi dovolj privlačnosti. So pač nekoliko premedle. Vse preveč se na njegovih podobah pozna vpliv tujih šol, premalo je bil samostojen in premalo resnično velik umetnik. Sicer pa je dobro risal, rabil jo večinoma jasne barve in zalo so njegove podobo kaj primerne za podeželske cerkve, ker ljudstvu ugajajo jasne podobe. Ker Langus sam ni bil tako močan umetnik, zato tudi ni imel kaj prida veliko učencev, pač pa več učenk, zlasti med uršulinkami. Omenimo naj še Langusovo podobo Primčeve Julije, Prešernovo oboževalke, in velikega Prešernovega prijalelja Matije čopa. Pesnik France Prešeren je svojemu prijatelju slikarju Langusu posvetil tudi prelep sonet Matevžu Langusu. Tako je ime slikarja M. I.angtisa veliko med nami tako po njegovih podo-bah. kakor tudi po pesmi našega največjega pesnika Prešerna, slikarjevega prijatelja. Oba sta bila izurjena v napadanju, pa tudi v obrambi. Branila sla se s ščitom, če pa je bil ta nli oni zadet, je bilo odvisno od njegove mori in spretnosti, ali se bo obdržal na kontu a l ne Ob takih prizorih so moški vzpodbujali tekmovalce, jih hvalili in grajali, ženske so vreščale v strahu, konji pa so besno hrzuli. Ce se je kopje zlomilo, je dobil borec novo. Boriti se jc moral tako dolgo, da je zmagal uli padel « konja. Spet so se oglasili klicani in oznanjali zmago. Gledalci so ga nagradili z burnim odobravanjem, poraženi pa je bil deležen zasmehovanja in prezira. Potem so nastopali vedno novi pari, nnzadnie pa so se pomerili zmagovalci med seboj. Cesto so trajale borbe tako dolgo, da so bili tekmovallet kako tudi cledatci, že povsem zivcno izčrpuni. rr voka vseh zmagovalcev^ nagradile grajske gospe z dragocenim orožjem, z zlato verižic« ali s prstanom. V dobi, ko je uživalo viteštvo dober glas, so zlagali na čast zmagovalcem pesmice? ki so jih potem prepeval, potujoči vi- tuTnirfihatVse niso borili samo s kopji. I indie so radi gledali tudi mečevanje pešcev, igre z žogami in nekatere, atletske vaje pn katerih Z razkazovali svojo orjaško moč in nennvadno spretnost. Turnirje so zaključevali s plesnimi prireditvami in pojedinami, pri katerih je smel sedeti zmagovalec med najvišjo gospodo. , Zgodovina poroča tudi o velikih turnirjih, ki spominjajo na današnje mednarodne tekme. Tako je n. pr. znano, dn so potovali I. 1165. kranjski in koroški plemiči v Švico, kjer jo bil v Ciirihu posebno znamenit turnir. Med udeleženci turnirja v Curiliu jc bil tudi Ambrož črnomeliski. Kakor se je duh viteštva spreminjal, tako so se spreminjala tudi turnir-ska pravila. V dobi. ko so bili vitezi nn slabem glasu zaradi pustolovščin, pijančevanja in surovosti, je prišlo tudi do krvavih dvobojev zaradi ljubosumnosti, sovraštva in podobnega. Tedaj niso bili smrtni slučaji na tekmah prav nič posebnega. O nekem množičnem turnirju v Durmstadtu (I. 1403) poročajo, da sta sc borili dve krdeli konjenikov v obliki vojaških manevrov. Tedaj je bilo na prvi strani 7 mrtvih, na drugi pa 9. Ni čudno, da je nastopila Cerkev proti takim prireditvam. V naslednjem stoletju, ko so iznašli smodnik in zaceli izde: lovati strelno orožje, so turnirji izgubili svoj vojaški pomen in so jih polagoma povsem opustili. Kmetovalcem v Ljubljani in okolici Združenje kmetovalce* je doslej posredovalo pri Corpo dArmatu za propustnice za obdelavo polja na osnovi dokaza o lastništvu uli najemništvu zemljo ter po predložitvi propustnice, ki jo je izdala Kr. kvestura (lusciupus-sare), osebne izkaznice ali kake druge legitimacije. Propustnice izdane od Corpo d'Armuta na gori omenjeni način, veljajo do 50. septembra t. I. Za bodoče so se pogoji spremenili. \sak kmetovalec, ki bo hotel prositi za podaljšanje dovoljenja, ali pa na novo prositi, ho moral imeti najprej veljavno prepustnico od Kr. Kvc-sture; druge legitimacije ne zadoščajo več. Pozivamo zato vse kmetovalce, da si pravočasno oskrbijo te propustnice. Postopek pri tem je naslednji: Prošnjo je napisati v italijanskem jeziku na posebni poli (carta bollala) ki stane 6 lir in jo je nasloviti na Kraljevo Kvcsturo v Ljubljani. Te prošnje vložijo kmetovalci znotraj bloka na pristojne policijske postaje, kmetovalci zunaj bloku pa neposredno na Kr. Kvcsturo. Prošnji je treba priložiti: 1. kolek za 0.30 lire. 2. dve fotografiji, overjeni od pristojne občine; 3. posebno potrdilo Združenja kmetovalcev, ki bo omogočilo hitrejšo in zanesljivejšo rešitev. Takšen je postopek za one. ki propustnice od Kvesture še nimajo. Ce pa jo jc trebu samo podaljšati, je napraviti prošnjo na posebni poli (carta hollati) in priložiti staro prepustnico. To velja kljub temu, če je bila prepustnica izdana za stalno (perinanenlc). Obrazec prošnje » italijanskem jeziku bodo lahko dobili kmetovalci pri Združenju, obenem s potrdilom, ki je omenjeno pod t. 3. Oni, ki bo prepustnico oil Kvesture dobil ali ki jo že ima, naj sc zglasi v pisarni Združenja kmetovalcev, da ga uvede v seznam prosilcev. Samo s propustnieo Kr. Kvesturi^ie more namreč iti nihče čez blok. nmpak mora iineli tudi dovoljenje od Corpo d'Armata. Za to dovoljenje posreduje Združenje kmetovalcev. S seboj naj prinese propustnieo Kr. Kvesture in listek, ki ga je izdalo Združenje za dosedanji prehod. Kdor pn še ni doslej prosil /a dovoljenje potom /druženja kmetovalcev, mora poleg propustnice Kr. Kvesture predložiti tudi posestni list nli kakšen drugi dokument, da jc lastnik uli najemnik zemlje. Pisarna Združenja posluje za te zadeve vsak delovni dan od 9 do 12. Ohrog sosedov s Da bi se pravično razdelila vsa živila, je hrvatsko gospodarsko ministrstvo monopoliziru-lo pravico razpolaganja z vsemi žiti. stročnicami in krompirjem. Na poziv države bodo morali pridelovalci \ se žitne vrste oddati po predpisu ni h cenah. s Tovarno za predelavo sadja bodo zgradili v Zg. Stubiei nu Hrvatskem. V skladišče bo zadruga lahko spravila do 30 vagonov svežega sadja, tovarna ga bo pa lahko predelala do 200 vagonov. s Natečaj za ljudske igre, in sicer že drugi, je razpisalo hrvatsko glutuo ravnateljstvo »i narodno prosveto. Prva nagrada znaša 20.000, druga 13.000. treljn 5000 kun. s Letošnja žetev v Slavoniji iu Sremu bo za dve tretjini boljša kakor jc bila lanska, pišejo hrvatski listi. s Vojaška vzgoja spodnještajerske mladine. V graškent dnevniku je izšlo poročilo .\orberta Jeglitseha o obisku v taborišču spodnještajerske mladine na Koroškem. Dopisnik pravi med diugiin. da se uče vojaškega znanja zastopniki vseh stanov tain najdeš pripravnike trboveljskih rudarjev, kmetske sinove s Pohorja, študente iz Maribora, poljske delavce iz okolice Brežic in viničarske sinove iz Haloz. Mladina, ki še ni dobro vešča jezika, si po tolmaču pusti pojasnili, česar že prvič ne razume. s Poglavnik je podpisal uredbo, po kateri so delavci, ki gredo na delo v Nemčijo, opro-šiVnj vseh pristojbin za potne liste. Mlatilnice, brane, reporeznice, gnojnice črpalke, sadne stiskalnice itd. TRGOVINA Z 2ELEZN1N0 IN POLJEDELSKIMI STHOJI LEON STUPICA FERRUM Ljubljana. GradiSIe 2 (poleg UrSulink) PRAVNI NASVETI Predpisi o letvi in naznanitvi žita. Po odredbi Visokega komisarja so pod zaporo in na raz.|>o-lago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu rž, pšenica, oves, ajda, ječmen, koruza in njih mešane vrsle d trenutka, ko se požanjejo. t)d zapore so izvzete tiste količine pridelkov, ki so po določbi Visokega komisarja določeni za družinsko |H)lrošiijo pridelovalcev ter njihovih kmetijskih delavcev ter količine za selev in za rejo živine, le količine žila se ne 6tnejo odklopili drugim in lili tudi pridelovalci ne smejo porabili za druge namene. Presežki ostanejo pod za|x>ro na raz|>olago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu, kateremu jili je treba javili v 10 dneh o<| dne, ko se presežek ugotovi. Pridelovalci in imetniki z zaporo obseženega žila so ga dolžni hranili in ga po odredbi oddali Prehranjevalnemu zavodu nli od lega določenim tvrdkam na krajih, ob pogojih tn rokih, kakor jih določi la zavod. Promet s senom in slamo. Vce količine sena, pšenične, ovsene, ržene in ječmenove slame, pridelane v pokrajini ali uvožene, so |K>d za|>oro ali na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu za- s Pijanost o pravem času. 36 letni Andrej Jazbec iz Lopate pri Pilštajnu sc ga je nedavno pošteno nalczel in pijanost mu je prišla zelo prav. Pičila ga jv mi m reč strupena kača iu Jazbeca so takoj pripeljali v bolnišnico, odkoder so ga izpustili že naslednji dan. Znano je, da jc alkohol dober protislrup v takem primeru s Pevska skupina dunajskih deklet je obiskala pretekle dni Gorenjsko. Priredile so pevske večere v Tržiču, nu Golniku, v Kranju in na Jesenicah. s Strela je udarila v okolici Ptuja v hišo zakoncev Blaža in Elizabete špraliove. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. s V spanju je skočil skozi okno 44 letni carinski tajnik Jakob \ ročko v Kozjem. Pri padcu z drugega nadstropja si jc zlomil čeljust in steklo sc niti jc zarilo v oko. Bo ostal pri življenju. vendar samo z enim očesom. s Vse zobe zgornje čeljusti je i/guhil 16-lelni I rane Mimik iz l ok pri Mozirju pri avtomobilski nesreči v bližini Luč na štajerskem s Letina na Hrvatskem. Pridelek bo v primeri z lanskim mnogo večji. Ječmen je že požel, rž tudi iu že žanjejo pšenico. Koruza kaže zelo dobro, .sliv pn bo imela Hrvatska letos toliko, kakor še nikdar. s Zagrebški peki. Hrvatski listi pišejo, da je zagrebški mestni prehranjevalni urad dobavil pekom prvovrstno krušno moko in morajo zalo peči tudi prvovrsten kruli. Peka, ki peče REŠITEV KRIŽANKE ST. 10. Vodoravno: 1. jelša, 0. most, 10. ogel, 11. nabor, 12. noliet, 13. Nola, H. Anam, 15. oidij, 1(1. Turin, 19. leea, 21. Aden, 23. malin, 24. Nande, 25. mali, 27. Ural. 20. denar, 30. rokav, 33. Tolli, 35. Abo, 30. del, 37. kor, 39. nasad, 40. Aare. Navpično: 1. Jonatan, 2. Kgon. 3. Leliar, 4. Slom, 5. Anion Medved, (i. Manila, 7. obod, S. so-licilator, 9. Trajan, 17. udar, 18. Ind. 20. član, 22 ena. 25. metla, 20. irh, 27. Uran, 28. Lada, 31. oba, 32. kos, 34. Oka, 38. re. vodu in se ne smejo odsvajati. Zaporo se opro. ščajo le lislo količine, ki so potrebne za uporab« v domačem gospodarstvu. Vse prodajo ali kakršna koli odsvojitve ali zakupi ali podzakupi zemlje i*. pridelovanje sena, 6e morajo prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 15 dneh »d dneva njih sklenitve. Količino sena. pridobljeno od košnje travo ali z zakupljenih zemljišč, mora prijaviti imetnik Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 15 dneh od dne košnje. Pridelovalci in imetniki sena in slame so dolžni 6krbeli, da se z zaporo obseženi in za oddajo zaseženi pridelek ohrani v dobrem slanju. Zajčje in kunčje koie. Predpisi, ki veljajo zi goveje, konjsko, ovčje, kozje in svinjske kože, so se razširili tudi na kunčje in zajčje kože. Vsi, ki imajo take kože, jih morajo oddati zbiralnim tvrdkam. Oihhiia qot>cir iiuinr. Po izdanih predpisih' morajo rejci goveje živine pridržali na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu 30/o celotne žive teže vse goveje živine. Predpisi so torej v toliko spremenjeni, da bodi) morali tudi oni rejci oddati določeno količino, ki imajo samo dve glavi ali tudi mani živine. slabo pečen ali ncokir.cn kruli, naj prijavijo mestnemu tržnemu svetil. V nekaj dneh jc prišlo na urad nad 200 prijav. s Orknil je divjal te dni v Novem Sudu in okolici. Izrinal j»* številna drevesa in tru-nl strehe s poslopij. Na mnogih ulicah je prišlo zaradi opusio-enj do proiu«"iiih nesreč. Nižjo ležeči mestni deli so bili dalj časa poplavljeni, ker sc ju istočasno utrgal nad mestom oblak. Hrvatski arzen Uradni hrvatski rudarski podatki navajajo, da so pridobili v llr\jlski I. I93S deset t>n arzenove rude, 1. 1940 pa že 43 ton. Največ le rude je v llrmcu pri Kreševu. \ sinrili časih s,, pridobivali ar/enovo rudo na Balkanu v večjih količinah, jo prevažali v Dubrovnik m nato po duhrovniškili ladjah po vsej turški držim. Posebno so uporabljali ur/enik /a od-pra\o las in kot ili, tuiii strnile so večinoma izdelovali i/ ur/ena. \ 'losunskih okrajih lu/U, I o j niču in jesunj je šc več ležišč ur/enou« rude. Nova nemška vojaška čepica Vrhovno poveljstvo nemške vojske jc objavilo, da bo dosedanja čcpica zamenjana z novo, ki bo imela ščitnik in bo ukrojena po vzorcu čepic planinskih lovcev. Vse edinice bodo nosile sive čepice, razen oddelkov, ki imajo črno uniformo; slednji bodo imeli črne čcpice. Novo čepico so uvedli v nemško armado zaradi izkustev na ruskem bojišču. Američani za staro Avstrijo Ameriški list »VCashingtonpost« piše, da ic nepojmljivo, kako morejo "združeni narodi« zahtevati, da bi Avstrija ostala sestavni del nemškega ozemlja tudi po vojni. List pristavlja: Cas je že, da bi vlada objavila svetu, da Avstrije v tej osvobodilni vojni ne bomo pozabili in da bo zopet vzpostavljena kot svobodna in neodvisna država. rekama' , "„ p" "i .nim-liSh." 0« ° .. "j f »P«*«« "redni 5 t. o »Domoljuba«, naročnino. Inserate la reklama,ij. pa drGciorii Te J i .k .l^TiTj" P° rrhnT m,it"' ~ T"1"'"" n r e d n I S t v a In npra.e itev. 40-0». j. Izdajatelj, dr. Oregonj P e i j • k. - Urednik: Franre K r e m I a r. - Z, Mu.li.ko tiskarno: J»l« K r a m a r I i.