Poštnina plačana ▼ gotovini
Številka I Din
Uprava: Nebotičnik, Ga« jeva ul. 1. Telefon 38-65. Ček. račun:	Ljubljana
štev. 14.614. Izhaja vsak' dan, razen ob ponedelj« kih in po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesce je la Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva utica St L Telefon 38-58. Rokopisov ne vrečama
St. 46.
Ljubljana, torek 25. februarja 1936
Leto IL
Kar pišeš v blato Nila, to že}* nim v puščavi nič ne koristi.
Abesinski pregovor.
Dnevna pratika
Torek, 25. februarja 1936. Ka-toOičani: Pust, Matija. Pravoslavci: 12. februarja, Mo’ietija.
Dežurne lekarne v Ljubljani Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Oospasvetislka cesta 10; Bohinec, Cesta 29. oktobra 31.
Vreme
Jugoslavija; Oblačno in deževno po vsej kraljevini. Sneži v okolici Kali-novika (Sarajevo). Zmerna kosava v Podonavju. Temperatura se jo zvišala. Kalinovik +1 C, Šibenik +16 C. Napoved za danes: Hladno po vsej kraljevini, z dežjem v večji vzhodni polovici in v severnih krajih. Snežilo bo mogoče ga' severozapadnem delu in planinah. Slabše razvedritve v zapadnili krajih. Temperatura bo Padla. —• Sonce vzhaja 6.25, zahaja 17.18.
Dunajska napoved; Spremenljivo in milo vreme.
Gledališče
Drama.
Začetek ob 20. uri.
lorck 25. februarja ob 16. uri: Vesela božja pot. Izven. Cene od 14 Din navzdol.
Ob 21. uri: Pesem s ceste. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Sreda 26. februarja: Družinski oče Premiera. Ped Sreda.
.p	Opera.
lorek 25. februarja ob 20. uri: Apropos, kaj dela Andula? Iz* ven. Znižane cene.
Sreda 26. februarja: Saloma. Red A.
Radio Ljubljana
Torek, 25. februarja. 11: Mali harmonikarji, prof. Rančigaj, 12: V'esele slovenske pesmice, p'o-s5e, 12.45: par očita, 13: čas, potočila, 13.15: Sčovanskli naredni ^apevi, 14: vreme, borza, 18: smeh in dobro voijo, plošče, 18.40: Filozofija zadružnega go-^Podanstva, dir. France \ :-bcr, Porodila, 19.30: Narodna ura: Rjavko Osterc, predava o mo-harnii slovemstki 'glasbi, 20: Ob-tojsko ženitovanje, 21.1": Kon-tout vesele glasbe, 22.15: Za ži-gano voljo in pustimi v'e čer.
Borza
Za 25. februar
an«'išnja povprečna tujega denarja
| hol. goldinar nemška marka , belga
Žv. frank ang. funt am. dolar fr' frank
1 Kč
, V privatnem kliringu 7 avst. šiling ; nem>5ka marka an=l. funt
vrednost
Dinarjev
29.66
17.55
7.35
1-1.27
215.65
42.99
2.R8
1.81
9.65
11.40
251.00
Vaša usoda in značaj, če ste rojeni v „Ribah"-Smrt jn je rešila - Samomorilec izdal zločinko - Roparski poglavar na varnem — Nesmrtnost in večnost — Nov kader zločincev —39 stavcev toži...
Novi boji v Tembijenu
Asmara, 24. febr. T. O. poroča: Pri bojih ob reki Tekaze so italijanske čete na nekaterih mestih prodrle in takoj zasedle zavzete abesinske postojanke. Vendar so čete rasa Imra na mnogih mestih vzdržale napad italijanskih čet, ki spadajo pod poveljstvo generala Santinija. Radi nujne potrebe, da se ojačijo italijanske pozicije, so bile poslane nove čete proti Abbi-Addi. General Santini ima nalogo, da prežene abesinske oddelke z zapadnega dela Tembijena, da bi na tak način obdržal ravno bojno linijo, ki bi Abesincem onemogočila vsak vpad z boka. Prvi armadni zbor, ki prodira južno Makaie, se nahaja od Amba Aladže samo še 16 milj. Italijanska artiljerija prodira istočasno z vojsko, tako da italijanske čete obvladajo vso dolino Maj-Mešik. Italijanski letalci delajo še vedno izvidniške polete in fotografirajo razne važne abesinske postojanke pri Amba Aladži in po Tembijenu.
Reorganizacija abesinske armade
Dopisnik T. O. poroča i-z Adclis Abelbe, da*je reorganizacija abesinske vojske na južnem bojišču končana. Jugozapadno od verige velikih jezer poveljuje abesinski vojski ras Makenen. Ta vojska šteje okoli 30.000 mož. 20.000 mož, ki so reorganizirani iz armade rasa Deste, se nahaja pod poveljstvom dedžasmača Bajene Merda, bivšega ministra financ. Ta vojska tvori jedro in je najboljše in najmodernejše oborožena. Njen center se nahaja v sektorju med Ganalc Doria in Webi Gestro. Položaj v Ogadc-nu brani ras Nasibu, ki poveljuje okoli 70.000 možem.
Dopisnik T. O. poroča, da da-
našnji abesinski komunike pravi, da se vojska generala Grazianija v sektorju Negeli bori z mnogimi tež-kočami. Nastopajo -tudi številni primeri obolenja italijanskih vojakov za malarijo. Radi tega se vojska generala Grazianija počasi manjša. Tako- je v zadnjih par dneh moralo oditi 150 obolelih maiaričniih vojakov proti Dolu in dalje v Mo-gadiš. Tudi sveže pitne vode ni v izobilju. Zelo naporno je potovanje novih čet, ki prihajajo v Negeli kot ojačenja. V Dolo morajo z avtomobilskimi transporti dovažati svežo vodo iz Mogadiša in druge potrebščine. Razdalja med Dolom in Mogadišom je 450 milij.
Brodolomca: V Newyork se pe< Ijete! Vraga, tja pa nisva bila na*< men jena, ali ne bi obrnili? Naša Mdja je plula proti Marseju
Pred
Edenovlm
govorom
London, 24. febr. Javnost z vso
Nov tip aviona
London, 24- febr. V zrakoplovnom ministrstvu proučavalo novi vojni avion, katerega model razvija fantastično brzino od 640 km ma uro. Avion bo oborožen z dvema topovoma po 20 mm.
Nacisti na Poliskem
Varšava, 24. febr. Iz Katovic je dosedaj pobegnilo v Nemčijo okoli 400 članov tajne organizacije narodno - socialistične stranke, ki so vršili propagando na Poljskem. To organizacijo so oblasti razkrile pred kratkim. Preko meje še
naprej beže razni sumljivi elementi.
Goring se je vrnil
Varšava, 24. febr- Pruski ministrski predsednik general Goring je odpotoval s svojim spremstvom v Berlin.
Pomorska konSerenca
London, 24. febr. Na pomorski konferenci je prišlo do sporazuma glede tonaže- Maksimalna meja tonaže iznaša po tem sporazumu 8000 ton, to je za 2000 ton manj, kot je bilo določeno po prejšnjem dogovoni.
nestrpnostjo pričakuje debato, M se bo vršila danes v spodnjem domu glede vprašanja sankcij in vprašanje o ojaeenju državne obrambe. Uradni govor Edena, ministra za zunanjo politiko, se pričakuje z velikim zanimanjem. Eden se bo odločno postavil na stališče, da se morajo poostriti sankcije v smislu pakte DN in da ima vlade nalogo, da to izvede. V Ženevi so mnenja, da bo Anglije podvzela radi novega položaje na frontah v Abesiniji veliko bolj energične in dalekosežnejše ukrepe, kat jih je bilo pričakovati pred desetimi dnevi.
Naj bo lepo, naj bo grdo,	da avto sredi vseh brzln	1 tako v nekdanjost se zazrč,
ZtiotU pač včasih se tako.	se spomni časov iz davnin,	da ga premakne le — klusč,
$9 stavcev toži
Dnevna kronika
— Izlet na Dunaj za 290 Din s Po-Bebnim vlakom bo od 7. do 12. mar-;ea. Ogled Velesejma,— Prijavite se iakoj pri »Putniku v Ljubljani za Nebotičnikom!
— Premestitve. Iz Mokronoga jo bil premeščen v Cerklje ob Krki zaslužni sokolski in prosvetni pionir šolski upravitelj Herbst Pavel. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Gregorc iz Toplic pri Novem mestu.
— Ljutomerski vinski sejem bo letos nudil mnogovrstne vzorce vina. Raztavljene bodo tudi vse vinogradniške potrebščine. Tvrdke, ki žele razstaviti, naj pošljejo svoje vzorce vsaj do 2. marca, ker Ro sejem otvor-jen že 3. marca ob 9. rtri. Dopise in ,vzorce sprejema mestna občina Ljutomer.
— Poroka. V nedeljo sta se pciroSLa v Ljinbf.ja.ni g. Strojin Aiuton, pravni referent poikojnin-iSikega zavoda, ter gdč. Matilda Dolenc, učrteiljica iz Ljubljane. Mlademu paru mnogo sireče!
— Rejci malih živali so zborovali v Kmetijski zbornica. Anketo je vodil ing. Muri kar izjavil, du banovima ne more vplivati na razvoj ene ai druge organizacije. V imenu 2Valiče je govoril učitelj Pajk. Razvila se je debata v duhu, da maj ostane Živali-ca nekaka osrednja organizacija, druge naj bodo pa le nekake lokalne, podrejeme organizacije. Sejo je zaključil tudi Ing. Muri z Željo, da naj bo ta sestanek ko-ink k zbHžanju sprtih organizacij.
— Ljubljanica ni karsibodi. Jeseni so zgradili precej močan jez na Ljubljanici ob izlivu Ura-tlaščice. Deževje zadnjih dni je pa tudi ta jez omajalo ter porušilo, tako da se bodo z grad it vi-vijo novega jeza dellj časa zamudili ter je zopet delo za nekaj časa zaostalo v strugi.
— Zobni tehniki tudi protesti-rajo. Nesamostojni zobni tehniki, ki bijejo precej hude boje za svoje pravice, so v nedeljo pri-redili protestno zborovanje v dvorani OUZD. Odlok ministrstva socialne ipolitlike je v navzkrižju z zakonom o izpremem-bah in dopoiiinitvah zakona o (zdravnikih specialistih. Ministrstvo jiim je določilo posebne izpite, skleni® pa so, da se teli izpitov ne udeležijo! Korporativno so odšli na bansko upravo, da se prijavijo v sprejem pri banu. Ker je bil pa v privatnem stanovanju, so odšli domov, pa tudi tukaj niso bili sprejeti. Napovedali so zato ponovno uraden obisk v torek na banovini.
— Izredni občni zbor društva likovnih umetnikov bo v soboto 29. februarja ob 20. v restavraciji »Slon«.
— Tovariši bojevniki! V četrtek 27. februarja t. ]. obhajamo obliatnicio sminti mašlega velikega sobojevnika in sotrpina hlago-pdkojnega tovariša Bonača Franca, Mi je bil vedimo pripravljen in se tudi vedno trudil lajšati gorje pravega bojevnika na fronti, kaikor je tudi bil vedno tolažnrk zaostalih sirot iti vdov. Da vsaj nekoliko počastimo spomin našega velikega tovariša, Vas Zveza bojevnikov poziva, da sc udeležite v četrtek 27. t. m. ob 7. žalne sv maše v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Zveza bojev-rikov.	t
Ljubljana, 24. febr.
Bred tedni smo že kratko omenili, da teče velika tožba stavcev Narodne tiskarne proti Narodni tiskarni, ki jo 39 stavcev toži za skupno svoto okrog 100.000 Din. Stavoi tožijo, da jili je Narodna tiskarna lani 30. junija izprla in zahtevajo odškodnino, ki jim gre po pogodbi o 14 dnevnem odpovednem roku. Odpuščeni stavoi tudi niso izrabili po kolektivni pogodbi zagotovljenega dopusta in zato zahtevajo odškodnino' za najmanj polovico dopusta, a naposled zahtevajo tudi plačilo prekočasnega dela. Samo za primer navajamo le eno tožbo, ki zahteva za 3 sobotne ure 355 Din, za 7 nadur 157 Din itd.
Zaradi teh 39 tožb se je pri obrtnem sodišču že minuli ponedeljek pričela glavna razprava, ki je trajala ves dan in so bile zasijane priče, ki zastopajo toženo Narodno tiskarno. Poleg ravnatelja in faktorja tiskarne je bil zaslišan tudi šefurednik listov konzorcija »Jutra« Stanko Virant, korektor in dva vratarja i. dr. Ker je bila pa razpravna dvorana obrtnega sodišča premajhna za vse poslušalstvo, se je davi razprava nadaljevala v znani dvorani št. 79.
Št. 79. je popolnoma zasedena, da je polna tudi klop za priče in novinarska klop. Predvsem so tu tožniki ter njih tovariši, a tudi nekaj tovarišic je vmes. Tudi nekaj upokojenih tiskarniških uslužbencev sc zanima za razpra« vo, edino stalnih gostov št. 79. ni, ker ob ponedeljkih ni kazen« ski hrazprav. Kakor poslušalci pravijo, je
udeležba polnoštevilna
Razpravo vodi predsednik s. o. s. dr. Avsec, s strani delodajal« cev je za prisednika ravnatelj Ju« gostovanske tiskarne Karel Čeč, s strani delojemalcev pa stavec Blaznikove tiskarne Vili Vlaho« vic. Na prostor drž. tožilca je se« del zastopnik Nar. Tiskarne, urednik Seunig, poleg njega pa novinar Vladimir RegaMy za H« ste, ki izhajajo v Nar. tiskarni. Na prostoru za zagovornike pa sedita predsednik Saveza graf. radnika Jugos!., sekcije Lljublja« na Kosem in odvetnik dr. Hess« mann-iz Maribora, ki se za raz« pravo zanima kot specialist za ta« ke zadeve.
Prvi je bil danes zaslišan pred« sodnik društva tiskarnarjev Uro« vatin, ki je vodil pogajanja med to organizacijo tiskarn in med organizacijo grafičnega delav« stva, za njim sa pa prišli na vr« sto tajnik Saveza gr. rad. Jugos!. Pred,s. dr. Avsec je takoj opo« zoril poslušalce, naj ne motijo razprave, prav tako naj bodo pa tdi priče kratke, ker bi razpravo rad zaključil s sodbo že danes vsaj do 16., saj so stavci sami prosili za hitro razpravljanje, ker z razpravami gube zaslužek, obenem ima pa tudi ob 16. sami važno sejo.
mobene pritožbe na kako višjo Instanco
Graf. delavstvo je s tiskarnami omelo kolektivno pogodbo, ki je potekla lani zadnjega junija opolnoči. 2e prve dni junija so se pričela pogajanja"za novo pogodbo, ko je, delavstvo zahtevalo podaljšanje tarifne pogodbe za 5 let, tiskarne so jo bile voljne podaljšati samo za eno leto. Priča Hrovatin je izjavil, da so stavoi v Nar. tiskarni kmalu s pasivno resistenco pričeli ogrožati izhajanje listov, vendar so pa stavoi rekli, da delajo normalno po predpisih pogodbe. 'Judi sedaj vsi tožniki trde, da niso delali pasivne resistenee. Predsednik Hrovatin je zato s tajnikom Društva tiskarnarjev šel sam v Nar. tiskarno, kjer je ugotovil, da je nekaj stavcev napravilo komaj polovico normalnega dela in je zato tiskarna umila večje stroške z listi zaradi zamud vlakov in je liste morala razpošiljati z avtomobili, Ob evharističnem kongresu so pa stavci odklonili delo na praznike in s tem onemogočili, da bi listi izšli. Njih zastopniki so rekli. da je pogodba potekla že z zadnjim delovnim dnem. in so listi izšli samo še na Vidov dan zjutraj, tiskarne so bile pa na stališču, da pogodba ugasne šele s koncem meseca, ker tarifna pogodba natanko vse določa glede dela o praznikih.
Predsednik Kosem je tem izjavam ugovarjal, češ, da se je Nar. tiskarna že vse leto pripravljala in učila laike strojnega stavljanja. Pniseđnik Čeč je pa ugotovil, da je v tiskarni Čemažar z dovoljenjem Saveza graf. radnika tud: na praznik dela! en organiziran litografski strojnik, čeprav je že Savez tiskarnam jamčil, da ne bodo delali nikjer, Tajnik Saveza Štrukelj je povedal, da je bilo delavstvo pripravljeno delati tudi oba praznika, če se pogajanja zaključijo vsaj pred njima. V Jugoslovansko tiskarno so proti odločitvi Saveza šli na delo 4 organizirani stavci iz svo.ega političnega prepričanja, vendar je pa 2 stavca pregovoril, da sta se pokorila sklepu in zapustila delo.
V	nedeljo 30. 'junija zvečer' je pred Nar. tiskarno prišlo 6 za pone-deljsko »Jutro« potrebnih delavcev, a niso jih pustili k delu. Tako tudi 1. in 2. julija z.utraj vratar ni hotel odpreti zaklenjenih vrat Nar. tiskarne, la vsaki strani je policija stražila poslopje, stavcev je bilo pa tudi vedno nekaj pred tiskarno, da bi bili ŠK delat, če bi jEm pustili notri.
V	glavnem gre pri tožbi za to, če Nar. tiskarna res ni dovolila delavcem. vstopa in jili je torej izprla, čeprav je bilo delavstvo pripravljeno delati in ni stavkalo.
Tožena Nar. tiskarna trdi, da delavstvo ni. hotelo delati, in navaja, da je celo na prav zanimiv način nekega strojnika zadrževala
Ugrabl$euje strojnika
Za dokaz te trditve' Nar. tiskarna navaja, da sta dva stavca dobila posebno podporo in z n o je stavec Z. odpel a! strojnika G. v Kranj popivat. Tretji dan je v Kranj prišel drugi slavec U. za »Ablos« in
Ze pri prvih dveh pričah se je pokazalo, da danes najbrž še ne bo sodbe, ki proti njej ni
res zamenjal prvega. Ta je pa strojnika najprej peljal v Ljubljano, nato pa spet z avtomobilom v
Leše pri Tržiču k strojnikovemu svaku. Svak se je spremljevalcu zavezal s častno besedo, da strojnika ne pusti v Ljubljano1, toda strojnik je bil arestantovske vloge že sit, se skregal s svakom in se šel ponudit Nar. tiskarni, kjer je bil tudi takoj sprejet na delo.
Po zaslišanju je predsednik s. o. s. dr. Avsec zaključil obravnavo in naznaniti, da bo sodba sporočena pismeno.
Beseda dneva
Govorim prevzelnikom:	Ni*
kar se ne ponašajte! in krivični* kom: Ne dvigajte rogov! Ne dvigajte visoko rogov svojih, ne govorite drzno s trdim vratom. Zakaj ne od vzhoda ne od za* hoda, tudi ne od puščave ne pri* de povišanje. Marveč Bog je sodnik: tega poniža, onega povi* ša.
(Sv. pismo: psalm Asafov 75, 4 do 8.)
Razgovori s čitatelji Slabi vzorci
Ljubljana, 24. febr.
Davkoplačevalcu v Ptuju na njegov dopis:
Je res, kakor pišete, da se ra* zne države pri finančni zakonoda: ji med seboj posnemajo žalibog samo od slabe plati, od dobre ne; kar je napačnega, brž povzamejo druga od druge; če pa imajo v eni državi nekaj dobrega, pa tega v drugi nočejo videti.
Na primer je bila taka z viso* kimi taksami na avtomobile. Čim so si jih izmislili v Nemčiji,
kaj je dejal zadnjič gospod Hit* ler na avtomobilski razstavi v Lipskem o teh taksah? Da je bi* la to ena največjih pregreh prej* šnjega marksističnega režima nad narodnim gospodarstvom. Avto* mobil ni dandanes več luksus, am* pak je življenska potreba, neob* hoden pripomoček za podvig na* rodnega gospodarstva.
Na (.eškoslovaškem je zdaj fi* nančni minister predložil načrt, reforme zakona o neposrednih davkih, »ji	*>*** - ^
- ifcsiiOfcki* in je s tem načrtom v proračunskem odboru poslanske zbornice popolnoma pogorel, — vse stranke so ga od* klonile in skritizirale, da je bilo joj. Iz političnih in psiholoških razlogov — tako so povdarjali go* vorniki, — je danes potrebno, da se ustvari nova zaščita za davko* plačevalca, sicer mora ta izgubiti vsako zaupanje v obstoječi prav* ni red. Danes je davkoplačevalec izpostavljen čisto !*'•'
••' ji fc* #eUrin*h>‘. postopanju finančne uprave, pri kateri išče zaman svojih pravic. On ne do* biva te zaščite od strani finančne uprave v sedanjih razmerah že zato ne, ker je finančna uprava " ne ve, kaj in ko* liko sme zahtevati od davkopla* čevalcev.
Kakor vidite, se 'rMT češkoslo* vaški davkoplačevalci bijejo s fi* nančno oblasfjo na življenje in smrt.
Za 5 in pol milijona premoženja so rešiili
Ljubljana, 24. frbr.
V	nedeljo so zborovali v Mestnem domu gasilci župe Ljubljana mesto. Navzočih je bilo 26 delegatov vseh 18 čet. Zborovanje je vodil pr'' Lobnik Vrbinc.
V	župi je včlanjenih 13 čet s 511 ■ rednimi ter 1300 podpornimi člani.
Sicer ima pa župa še 27 rozervnih ter 40 častnih članov. Premoženje obsega 9 štirikolnih, 2 dvokolni in 12 motornih brizgalen. Skupna dolžina cev i znaša 9800 metrov. Ves inventar župe je ocenjen z 2,165.385,— Din. V področju župe je bilo v preteklem letu 30 malih. 12 srednjih ter 6 večjih požarov. S svojo Požrtvovalno takojšnjo pomočjo so rešili premoženja za 5.000.000.— Din. Ponesrečili so se 4 gasilci, vsi lažje.
Nadalje je bilo sproženo tudi vprašanje alarmiranja požarov, sedanji sistem s streljanjem na gradu se ne obnese več. Zupa je poskušala v ul načinov, ki pa so dragi ali nezadostni. Mostna občina je nabavila sireno z manjšim akcijskim radijem, ki je še najboljša.
Ker pa se je gasilce klicalo k vsem mogočim prireditvam, so sedaj u.laat za vselej rešili to vprašanje ter so sklenili, da od sedaj naprej sodelujejo samo Pri oficijelnih prireditvah v krojih.
Po debati o novem požarnem retin ter o nekaterih notranjih zadevah so gasilci zaključili polaganje javnega računa svoje ros človekoljtthljne organizacije.
Predavanje o Ga-Pa
Ljubljana, 24. febr.
V petek ho v delavski zbornici predavanje z nad 300 diapozitivi o pravkar zaključeni olimpijadi v Ga-Pa. Predavanje priredi Foto Tourist, Lojze Šmuc v Ljubljani, predaval bo pa Hajko Kos, ki je bil naš poročevalec v Ga-Pa. Videli bomo izmed 50C0 posnetkov, ki sta jih oba napravila v Ga-Pa — najboljše, v glavnem pa naše fante v raznih tekmovanjih. Vstopnice se dobe v vseh športnih trgovinah, ker je število omejeno, naj si vsak rezervira sedež pravočasno. Tudi za zabavo bo preskrbljeno. Loi-ca je posnela tudi nekaj zabavnih scen. V petek torej vsi v Delavsko zbornico!
Valovi
so jo odnesli
Mostar, 23. februarja V Knučevifču se je pripetila huda nesreča. Ob življenje je bila 25 let stara Faia Trbonja. Vozila se je s svojo sestro im z neko deklico po čolnu na Neretvu Čoln ie bil sicer privezan, dekleta so Pa zaveslala in voda jih je odneha na sredo retke. Dekleta so se ustrašila in čeprav ni bito velike nevarnosti, sta Pata lin njena sestra Httraja skočili iz čolna v re-ko. Hitriji se je posrečilo prtpia-yati do obrežja, Fato so pa va--tovi odnesli. Tretja 6 tet stara J'Janka je pa ostala v čolmu, katerega so kmalu nato delavci Rpvlekli na obrežje._
y . Gospod natakar! Škandal. / mhi sem našel las, kaj se vendar te Pravi.
, Gospod, tega pa ne vem, ni->tn' vraajeveren. Bom vprašal nate kuharico.
Pred samomorom Je Izdal zločink®
Strašna smrt nezakonskega Srečka, ki je bil odveč
Ptuj, 24. febr. Ar nedeljo smo poročali o strašni smrti Skele Franca iz Planjskega, ki so ga našli obešenega na podstrešju.
Nenadna smrt nezakonskega Srečka
Skele je imel nezakonskega otroka, ki se je pisal Plavčak Srečko. Vzel ga je v svojo oskrbo in se tako izognil alimentom. Otrok je bil vsem trn v peti, posebno Pa Francetovi ženi Tereziji. Oče in mati sta surovo ravnala z otrokom, ki si seveda ni mogel pomagati in tudi ni bil kriv, da se je rodil v divjem zakonu.
Lani meseca maja je tedaj 6 let stari Srečko nenadoma umrl. Ko so zaslišali mater in očeta, sta oba izpovedala, da se je deček ponesrečil, ko je šel k studencu v strmi breg nad hišo po vodo. Spodrsnilo se mu je, zakotalil se je po bregu navzdol ter se zadel z glavo ob kamen. Ril je takoj mrtev.
Kako jo $e mož rešil iz zapora
Terezija ni mogla navesti nobene priče, da se je res tako zgodilo. Ker so sosedje vedeli, da otroka ni mogla videti, so jo .osumili, da je dečka sama udarila s kamnom po glavi. Aretirali so jo, jo odpeljali v ptujske' sodne zapore in sestavili Proti njej obtožnico. .
Med lem je njen mož France premišljeval, kako bi ženo rešil iz zapora. Nekega dne se je pojavil na sodišču v Ptuju in pripeljal s seboj nekega 12 let starega dečka za pričo. Deček je izpovedal, da je videl, kako se je Srečko ponesrečil. Opisal je nesrečo prav podobno. Dečkove izjave so so povsem strinjale z izjavo aretirane Terezije. Zaradi tega je sodišče odločilo, da je za smrt Srečka brez krivde. Izpustili so jo iz zaporov in državno tožilstvo je ustavilo kazensko postopanje proti njej.
Pekla ga je vest
Kakor smo v nedeljo poročali, je Skele nedavno pretepel svojo ženo. Zaradi tega je pobegnila od doma. Mož jo je vsepovsod iskal, toda brez uspeha. Ker žene le ni bilo nazaj, je Skele obupal, šel na Podstrešje in se obesil. Našel ga je delavec Purga Franc čez teden dni. Sele po njegovi smrti se je izkazalo, da se za smrt ni odločil samo zaradi pobega svoje žene, temveč mu je vest težila neka skrivnost, ki pa jo je izdal pred svojo smrtjo.
Izpoved sosedi Urši
„Preden si je dal zanjko okoli vratu, si je olajšal vest z izpovedjo o zagonetni Smrti svojega nezakonskega otroka Srečka.
Tisti dan, preden je izginil, se jo zglasil pri svoji sosedi Serdiušek Ur-š.\ Potožil ji je, kako grdo je z njim ravnala žena. Urši se je zdelo, da ima še nekaj na vesti V nadaljnjem pogovoru ji je res izdal še svojo skrivnost, ki se je tikala nenadne smrll 6 letnega Srečka.
Povedal je, da se Srečko ni ponesrečil, temveč je otroka ubila Terezija sama.
Prihodnjič 5 let!
Tone je to pot dobil samo dve leti
Ljubljana, 25. Lbruar.a
Po puklieu je i one l<. trgovski HMTiočnilk in prava ljubljanska srajca. Zaito pa tudi skrbi za za svojo zunanjost. S posvaljka-no in ponošeno obleko ne more več imponirati, zato si je pa pustil rasti moderno brado. Skrbno je negovana in svetla, kakor so plavi tudi njegovi lej* *) počesani lasje. Obleka res naredi človeka, vendar pa takle čeden gospod, star nekaj nad tnkteset, tudi s svojim finim nastopom lahko na bradico uilovi marsikatero.
Decem.ora ga je amnestija re-šaa z„yvia tu o mesecev, toda samo ivi.j-gv.jno. i a pogodu uo-pusu je va za njega ze nak pomenili tet kratek oopiist, saj se veuno rad vrača v tUknjo. Menda m smo dosu presuisaM, ko je Dredsedn k senata s. o. s. Breiilt citat njegove puav raznovrstne kazni: U, mesecev strogega zapora, dvakrat po 14 d m, zaradi dezertacije od vojakov je v Beogradu sedet 2 leti in 9 mesecev, sodšče za zaščito države mu je tudi naloži.o lini tedne, nato spet 14 dihi, 3 mesece strogega zapora, S mesecev strogega, 1 leto robije, 7 dni, 14 dni, 2 meseca zapora ko je bd amnestiran, pri zadnji amneistiiiji pa že spet omenjenih 6 mesecev . . .
Ko je prišel iz aresta, je bila 'tesna z denarjeim, vendar si .e pa takoj preskrbel potrebno orodje za nameravano delovanje, izvolil si je seveda sodobni poklic brezposelnega. Drav spoštovan sdan, saj se z njim pečajo človekoljubi in kriminalisti, občine, sodišča, banski sveti ter parlamenti. S takole bradico in finim, energičnim nastopom bi bL! Tone imeniten komandant delovnega bataljona.
Psiho takih pozna, kakršen je sam, in izkušen mož je tudi. Saj vendar divje lovce in ribje tatove tudi nastavljajo za zaprisežene lovce iim ribiče. Preverjeni smo, da bi bili pni pogajanjih zaradi Kaže gotovo pokazail smisel
za splošno krizo in tudi svoj so-c.adni čut. Kakor vsak Ljubljančan, če tudi ni prava ljubljanska srajca, kakor on. Brez dvoma ima tudi zveze, ker ima povsod dostop, saj odpre njegov vitrih vsaka vrata.
Brez stanovanja in hrane je bil po amnestiji In popoldne sta s kolego v gostilni čakala svetega večera. Ln se menila, kako je amnestija Toneta posadila na cesto. Na sveti večer suh lin lačen vendar ne bo tako izkušeni življenjski ume tu: k! Na misel mu je prišlo, da bi poiskal kaj denarja. Samo za hrano, kakopak.
Stopil je v Gorjančevo stanovanje v 1. nadstropju. Nikogar ni bi.o gori m je motal odpreti z vutrdiom. Za denarjem je pogledal okrog sebe in že so ga zasačili. Smola prav na sveti večer! Ne da bi bil morda začetniško neroden, ampak sc mu je samo slučajno ponesrečilo, kar mi je po prav ui priznal tudi državni tožilec dr. Lučovnik. R. je dejal odločno samo »Sem!«, drugače pa ni izgubljal besedi.
In. glejte, božiček je Tonetu na sveti večer naklonili spet streho z vso preskrbo! Ihio leto robije, saj se takemu strokovnjaku se lažja kazen tudi več ne spodobi Predsednik s. o. s, Brelih je zadovoljnega obsojenca za slovo še opornimi: Pazite, prihodnjič ne bo mogoče pod 5 let!
Vi imate hudo bolezen, vi ste vodeničen! To se pravi, da imate vodo tu notri! pravi zdravnik pijančku.
— Vodo? No, to ti je goljuf ta naš gostilničar. Vedno mi je pravil, da ne priliva vinu vode!
*
—- Pravite, da je zrak v vašem letovišču naravnost zdravilen, ampak jaz vendar vidim same tovarniške dimnike!
— Ja seveda! Toda gospod, to so same tovarne, v katerih delajo zdravila!
Pobila ga je do smrti
Tistega usodnega večera je Srečko že spal v postelji. Med možem in ženo je nasteA prepir radi otroka. Zverinska žena je nenadoma stopila k Postelji, vzela blazino in začela otroka dušiti. Otrok ni mogel kričati in tudi ne dihati. Med tem je pa pograbila še teležnjak, to je železni del jarma, in začela mahati z njim po otrokovi glavi. Ni nehala, preden ni bil nesrečni Srečko mrtev.
Urša je o vsem tem obvestila po Francetovem samomoru orožnike, ki so zločinsko ženo takoj aretirali.
Mrtvega so okradli
Nekaj dni potem, ko so našli Skelo Franca obešenega, se je vrnila domov njegova žena Terezija. Rila je za deklo pri nekem posestniku v mariborski okolici. Doma je ugotovila, da so tatovi odnesli samomorilčevo obleko in nekaj drugih predmetov, kar je bilo vse skupaj vredno okoli 1000.— dinarjev.
Tatvine so osumljeni Puvg Frane, Sluga Marija in Smigoc Miroslav, katere je Skela najel, da so mu po ženinem begu pomagali pri hišnih opravilih.
— Hvala bodi Bogu, še ste tu« kaj. Izvedeli smo, da so vam vtr notapilj v kruhu zapečeno pilo.
7~ OH ojo'j! Zaito me že tri dni zavija v želodcu. Tako pazit* na moje zdravje, mesto da bi pregledali natančno vsa jedila. Tožil vas bom.
Trmasta branjevka Franca
Poglihajte se S $e kričal zagovornik, pa ni pomagalo •.
Ljubljana, 21. febf.
Moško korajže;!! in bojevit ter breoak. a kair se jezika tiče, pa skrajno ženskii tip okrogle in uur-jerne ljubljaniske branjevke je Franca. Polog debelili in topu ih nogavic im jerbat-ov uma seveda tudi meobhodni •aitribut bramjievke — nad vse ljubljenega in obraiita-nega sinka. Branjevka bi pa še ne bila popolna, če bi ne imela najhujše skrbi za tuje zadeve, predvsem pa seveda za slalbositi im grehe. In ta lastnost jo je spravila na zatožno klop prav pred okrožnim sodiščem na štev. 79.
Pramca je sitanovaila pri spovedniku Stanislavu. Menda ni prav v redu plačevala najemnine, da ji je odpovedal in zairubil omaro.
Prehudo maščevaiaie
Tožba, torej, in kreg. Tranca je sedla in napisala grdo pisanje žele z miški direkciji, kako je Stanislav krokal, nato se je pa javili bolnega, in tudi za komunista ga je očrnila. Skratka, ob službo ga je hotela pripraviti. Tož ila ga je pa možato in brez zahrbitnosti, kar ji moramo šteti v dobro, saj se je na pismo podpisala s polnim imenom kot trgovka z zelenjavo na Mestnem trgu št. toliko in toliko.
Da se reši, jo je Stanislav moral tožiti, toda na sreskem sodišču so spoznali njen greh za tako hud, da so tožbo poslali okr- '-memii sodišču.
Trdovratna trma
Pred s. o. s. LeJerhasoin je b,-la Franca neznansko razburjena, ogorčena in strašno jezna, da je kar odletovala, češ, da se ji godli krivica, keir je vendar vse resnica.
»Bo pa vendar dosti moja beseda in mojega fanta«!
Vesela botrin?
Stanislavova žena, tako je pripovedovala Franica, se ji je tisto jutro prišla pritožit, da moža še mi. »Zdaj se pa jenja vse skupaj«! lista mu je suknjo vzeia. Zena ni za njega, ampak samo zaradi penzijona ostane, da ji ne bo treba garati z otroci. Tudi to ji je rekel, da je komunist in bodo 5. majnika že obračunali. Takrat ji je to povedal, ko ji je rekel za 2 Din za cigarete.
»Vse je res, saj prisežem, drugi naj pa izpričajo«!
— Ali nimate boljšega dela kot ovadbe delati? jo je trdo prijel s. o. s. Lederhas.
Sprevodnik Stanislav je povedal, da je bil že večkrat zaradi želodca bokm.
»iNa botrini ste ga fest pokro-nali«.
— Ne vpijte! jo je moral svariti sodnik, ona pa kar proti Stanislavu.
Ta je pa spet pravili, da je Franci odpovedati, ker je tudi sam šel iz stanovanja. Ker ni plačala, jo je tožil in zarubil ter tožbo tudi dobili.
»On se je hotel miščeva:} nad mamo«! je zasukala Franca.
— Alj ste pripravljeni! se poravnati zaradi žal tve? ie vpra-išal sodnik.
»Ce vse stroške poravna, dru-puče pa ne«! se je Franca bra-
nila.
— AM se ipogMiate za zasebno pravdo in plačate stroške?
»Ce ipa nič nlrmia — se mii srn Mi«!
Tuidi njen (bramlttec idr. Čampa se razburi zaradi tirdovratm-st: oh* '"ene in kar zakriči:
PogSihašte sel
— A’| prekličete? Se zaveze te iplačatii? jo nagovarja sodnik, ona pa trmasto!
»Gospod sodnik, meni je strašno hudo samo sebe piostaviilli na laž«! zagovornik pa spet:
Ja, pni sodišču gre samo za to, kar je dokazanega.
Še odo drž. tožilec dr Fellaicher Obtoženki prigovarja, ona pa le: »Prekličem pa me, ker je vse čista resnica!«
•Priča Ivanka: Gospod sodnik, saj vam je že vse znano, jaz pa nič ne vem. Prisežem, da ji nisem rekla, da bil ga bi'i pokro-tvall.
— Samo zato vas je pa hotela za pričo!
Saj pravim, da nič ne vem, pa če me na hakelc obesilte. Franca pa spet:
»Kako ga more žena zraven sebe imeoi, če ve, da ima drugo — je rekla«.
Ljubljana, 24. febr.
Čeprav so razni preroki in pre« rokinje ob začetku leta napove« dovali, da smo že prekoračili vr« hunec krize, nam vsakdanjost potrjuje vprav nasprotno. Kriza je iz dneva v dan hujša in smo že tako daleč, da krade ne le od« raslo, ampak tudi nedoletna mla« dima in celo otroci izpod 14 let.
Ti mali izgubljenci, najbodnej« še žrtve gospodarskega gorja, kradejo vse, kar jim pride pod roko. Včasih so to ročni vozički, včasih košare z jajci, čevlji, ob« leka, živila in sploh vse, kar do« sežejo te nesrečne mlade roke. Ukradene predmete otroci potem prodajajo po hišah v mestu, ali pa slučajnim kupcem, ki jih src« čajo kje na ulici.
Otroci kradejo za starše
Nobene skrivnosti ne izdamo, če povemo, da ti otroci niso dc« ležni nobene domače vzgoje. Do« gaja sc celo, da izrabljajo starši otroške tatvine sobi za pomoč.
Treba bi bilo to zanemarjeno mlado druščino rešiti propasti in strupenega okolja preberaške do« mačnosti, toda zopet je kriza ti« sta pošastna sila, ki ne dovoli od« dajati teh revežev v vzgojevalne zavode. Tam bi jih ljubeznjiva beseda, red in dobri nauki mor« da še rešili, tako pa moramo s prekrižanimi rokami gledati, ka« ko pred našimi očmi raste nov
Nisem, toliko vem, kakor za -svojo smrt! zagotavlja priča.
Stanislavova hči Stamlka je vse lepo povedala, kako je bil oče res bolan, nikakor pa ni nato- še ves dan popival.
Tedaj je pa drž. tožilec dr. Feltacher Franco prijel od prave strani z vprašam jem:
— Povejte vendar, po katerih gostilnah je popival vso noč. S. o. s. Lederhas: Saj vse veste in bi prav lahko izvedeli tudi to.
»Se potem je šel!« je bil edini F ram cin odgovor, a s. o^. s. Lederhas je že p ničel razglašati sodbo, da Franca ni kriva prestopka po kazenskem zakonu, ker Stanislava ni vedoma lažno ovadila, pač je bila pa prepričana, da piše resmieo. Vsi’ očitki Stanislavu so sicer neresnica, vendar je pa tem lažem sama verjela. Zaradi žaljenja časti se pa poglihajte in prekličite!
Dr. Čampa resignirano: Noče!
Sodm-k, državni tožilec, dva advokata in še celo tožnik pregovarjajo trdovratno Franco, ona pa samo odkimava in vpraša:
- Zakaj pa ni pod prisego?
Vsa družba sede lepo na zatožno klop im miri hudo Franco. Morda še vedno ni cdjenjaiia.
kader zločincev, ki jih bo družba morda nekoč kruto sodila in ne bo pri tem niti malo premislila, da so vsi ti izgubljenci njene last« ne žrtve.
Krompir je prodajal
Alojzij Tavčar iz Braslovč je star šele 21. let, pa je imel že česfo posla s policijo. Ondan ga je spet prijel stražnik, ko je pe« Ijal štiri vreče krompirja na dvo« kolesnem vozičku po Vodnikovi cesti v Zgornji .Šiški. Ko ga je stražnik povprašal, odkod ima krompir in kam je namenjen z njim, je Tavčar imel pripravljen kup izgovorov, ki so sc pa vsi podrli v prah. Fant jc nazadnje priznal, da je voziček ukradel pri Kosu v Savljah, krompir pa pri posestniku Antonu Štruklju, po domače Zibretu na Trati pri Št. Vidu.
Razen tega je fant pokradel že prej pri Štruklju vrsto raznih dru« gih predmetov. Krompir je seve« da hotel čisto mimo peljati na trg in ga prodati. Za vse svoje grehe se bo moral zagovarjati pred sodiščem, voziček in krom« pir pa Sta	n"‘1 v; l-rctrvlka
nazaj.
Pri delu in pretepu
Nesreča nikoli ne počiva, smo vajeni reči, in vsak dan nam tudi bolj ali manj vidno potrjuje to resnico.
Začetniki, ki se vadijo v veslanju, sede pred ogledalom, ki jim kaže slabo držo pri sportu, tako da se sami lahko nadzorujejo
Na Starih Fužinah pri Radov« Ijici so neznanci napadli 21 let« nega posestnikovega sima Jožeta Tavčarja in ga poškodovali na glavi. Pri Višnji gori je pa 32. letna posestnikova žena Kristina Puševa spravljala drva. Pri tem ji je padla debela veja na desno nogo in jo nevarno ranila. Tudi posestnik Franjo Plehič sc jc po« škodoval, ko je delal v gozdu. Podiral je drevesa, pr čemer ga je vejevje padajočega debla ne« varno oplazilo po glavi.
Delavec Pravst Feliks iz Šen« čurja pri Kranju se je pri delu močno in nevarno urezal v levo roko, v Stari Loki so pa fantje pretepli 23 letnega posestnikove« ga sina Jožeta Kalana in ga zlasti nevarno poškodovali na desni roki.
Vse žrtve dela in pretepov se
zdravijo v Ljubljanski sn1 osni bolnišnici.
Smrt ju jc rešila trpljenja
Ptuj, 24. februarju.
Poročali smo o žalostnem dogodku, ki se jie dogodil v Zabov-cih, ko je zaradi pet okna čevljarski pomočnik Juhncr Anton z nožem razparal trebuh 25 let staremu posestniku Cvctdku Francu. Poškodoval mu je čreva in Franca so morali v bolnišnici takoj operirati. Kiljub vseii zdravniški negi je v soboto v ptujski bolnišnici izdihni. Zapušča ?en> im otroka.
V groznih mukah je podlegla stnašnfm opeklinam tudi 56 let stara kuharica Vidovič Marija, o kateri smo poročali, da je polila drva v štedilniku s petrolejem in se jf je pni tiem vnela obleka. S stirašiniimi oipekknami so jo odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer ;i niso mogli več rešiti življenja.
Obsojen ubijalec
Novo mesto,, 2.3 felir.
Pred okrožjim sodiščem, kateremu jo predsedoval s. o. s. Romih, se je v petek zagovarjal zaradi uboja Levičar Jože iz golkn pri Krškem. PO-mov grede je zabodel z nožem Srebotnjaka Avgusta, ki jo nato v krški bolnišnici umrl. Obtoženi Levičar se je zagovarjal s Pijanstvo, sicer je pa zločin v celoti priznal. Senat ga je zato obsodil na 8 let. robijo in trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Kriza naraščala Otroci kradejo
Nov kader zločincev dorašča...
V modi sta planinski klobuček, pa tudi zraven spadajoči planinski pulover, ki so v njem dame videti mlade, podjetne in prikupne, kakor trde modni diktatorji. Barve puloverja naj se vjemajo s krilom in so lahko pestre z rožastimi vzorci. Za pohajkovanje v prebujajoči spomladanski prirodi je ta modna novost posebno priporočljiva
Nesmrtnost In večnost
Zgodbice z zborovanja naših umetnikov
Ljubljana, 23. febr.
U občnem zboru Društva likovnih umetnikov dravske banovine smo že pisali, nismo pa utegnili povedati, da so se na Jakčev predlog dravski prekrstili v slovenske umetnike. Kakor vidimo, se svet še ni podrl, čeprav so se preorien-tiraii naši bojeviti in pogumni 'i-kovni. Tudi še nekaj drugih zgodbic z zborovanja bi radi ohranili pozabi.
Spominjamo se še — menda — »četrte generacije«. Morda je pet lei minulo, ko smo občudovali še vso mladostno deviško na razstavi v dolgi, častitljivi Frelihovi hiši na tedaj še Dunajski cesti, liu-dimansko je bila bojevita! Ali hi-tro sc jie postarala. Ima že novo, prav tako ali pa še bolj nr.tdo-voljno in bojevito generacijo za seboj.
Človeško generaci.o še vedno računamo na 30 let. Kratkožive so torej naše umetniške generaei-je, če se v svojem 5. letu že ostarele umikajo mladim. Po petih letih že dozorelost? Klimakterij ali nesmrtnost? Nagel je tempo časa! Od stoletnih umetnostnih dob smo Prišli na petletke. Prej bistri studenci in grmeči hudourniki ter šumljajoči potoki titantskih geni-itiv in umerjenih znalcev, reke šol in veletoki slogov, široko in globoko morje, dandanes pa tanek curek za komaj polit lonček. Nesmrtnost in večnost!
Mislil sem na slavni Aubcrtinov esej »Umetnost umira« in prišel do »Slona«. V vežj je iskala gruča najmlajših, »peta generacija«, kje Se Pride v gostilno. Časi se izpre-jninjajo! Otožno sem pomislil na bajnejšo generacijo, kj je vstva-nla slovensko umetnost, jo pokala svetu in jo še vstvarja. Po^ m'Slil sem na tempo izprememb bi »peti« pokazal pravo pot.
umrla prešerno lahkoživa sem spoznal na zboro-
4 Ni še
tradicija,
vanju pri najboljših. Prekljanje in spet prijateljstvo, iskreno in zdravo tovarištvo, boj in objemanje, čez in čez pa božanski smeh!
Vedno na moč korektni predsednik Go.imir A. Kos z loparjem pobija kritike in vrže buzdovan v mehko, vse odpuščajoče, zlato srce povabljenega Borka. Ne čudite se, filistri! Take čudeže dela prava umetniška atmosfera. Samo v njenih oblakih zagrmi božanski smeh.
Resnobno čita kipar Gorše hrum no tajniško poročilo. Ugotavlja, da mladina ne hodi na razstave. Piši me, bo pa prišla, ko dozori. Nogo brca vendar še ne prosimo v paviljon 1
’ Blagajnik Saša Sante! poroča o čudnih zadevah. O denarju, ki ga je vedno več, prosim! Od lanskega salda 46 Din je saldo poskočil nad tri tisočake. In s številkami dokazuje kavalirstvo in človekoljubje naših likovnih: 165 Din za likoi delavcem v razstavi.
Med nepričakovanimi dohodki se blišči ogromna številka 500 Din. Poslal jih je mojster Ferdo Vesel. Aleluja iti najbrž tudi likof najstarejšemu pokrovitelju in najmlajšemu mecenu. Saša mu je da društvene čeke, da bi kaj nabral, in glejte, prvi darovalec je sam Ferdo.
Pa je prišla z Grumlofa zgreva-na kartica, kjer mecen sporoča, da je zamenjal ček. Naj tistih 500 Din torej takoj pošljejo na pravo adreso.
Zgodbica je vredna 500 Din! Gotovo, kaj ne? Tudi manj rado vzame Društvo likovnih umetnikov za njo. Takoii vam tudi uredništvo pošlje društvene čeke, samo prosimo, pošljite brez pomote. In takoj! Da Vesela ne bo pekla pomota...
Volitve — odmor. Tajnik svečano izroči svoje pooblastilo Ma-
Ali je to vaša zvezda?
Značaj in usoda v znamenju „Rib“ rojenih
Okoli 20. februarja stopa sonce v znamenje »RUT« im ga zapušča otkoffi 20. marca. Vladajoči planet je v tem času Neptun, ki mu prpllsujeijo astrologi enake vplive, ka/kpir jih ima Jupiter, imenovan »Velika sreča«. Neptun pospešuje pesmiištvo in glasbo, ima pa tudi lastnost zbujati zarote im zapeljavati ljudi v zarote. Sploh je sfera v znamenju »Rab« ( dve v nasprotno smer plavajoči ulJhi) obeležena z veii-kiimlt nasprotji. Človekoljubnost in oPeimeinitosti s tajijo nasproti zločilniski in kruti nagoni. Jasen um se menjava z blaznostjo. Tudi' značaji v tam ziamenju rojenih so često ze'Jo različni in razdvojeni. Na enak način si nasprotuj ero njlili poklici in nagnjenja
»Rli'bjj« ljudje se silno 'lahko učijo, rmiao sijajen spomin, obvladalo sitvari, Ikaterih jih nihče ni uči]!, se odlikujejo s Čutom dolžnosti in se znajo prilagoditi vsem prilikam. Za vse dogodke okoli sebe se živo zanima.o. Lahko je vpil vatli nanje v dobrem kakor v slabem. Bolesti in žaljenja sicer potrpežljivo prenašajo, vendar se pni lem hudo žalostijo. Ako ne vidijo svojega pota ratvno in jasno začrtanega, se jih poloteva potrtost. Otroci; so zelo zgodaj zreli.
Ponosen in navdan z močnim čutom neodvisnosti »ribji« človek nerad služi, ne mara pa tudi nikcimur biti v breme in nadlego. Ker je navdušen za vse lepo in vzvišeno, si često izbere umetniški pokilic. Njegova precej rezervirana narava mu pa otežuje. da bi sc uveljavil. Da more dobro delati, mu je nujno treba priznanja in spodbude. Dasi popustljiv, ne prenese nikakršnega nasilnega ravnanja s seboj. To ga napravi trmastega in upornega. Njegova bogata fantazija in njegovo visoko romantično čutenje ga usposablja za pesniško itn pisateljsko stvarjenje. Zelo zanima te Hodi spiritizem m skrivne vede. Tudi; potujejo zelo radii in sreča jih spremlja na teh potih. Vsak poklic, ki je v
zvezi z morjem im sploh z vodp, jih miče. »Ri be« so znamčtitT moirhairjev dn pustolovcev.
»Ribjimi« ljudem se obeta uspehi v vseh poslih, kil se nanašajo na 'tirgovi.no s tekočinami. Morajo' se pa varovati pijančevanja frn uživanja narkotičnih sredstev,6 kakor kokaina, heroina, mortijal ali alkohola. Tudi jim preti smrt' v vodi.	;
Zasanjeno' živeč svoje samo-! lastno čuvstveno življenje jeli »ribji« človek, zato je njegovdi dobropočuttje močno odvisno od' 'trenutnega razpoloženja. Potreb-!l na sta mu mir in mirna okolica. V bolezni naj gre na morje; prav tiste bolezni, katerim so največ 'izpostavljeni, se jim, kadar nič drugega ni pomagalo, pozdravijo na morju kar presenetljivo.
»Rifejt« ljudje so v splošnem zelo simpatični in imao za ženske veliko privlačnost. So silno gostoljubni, radodarni in pripravljeni z revežem deuti zadnji grižljaj. Zalitoog so pri tem često žrtev grdega izkoriščanja, kar pa •ih ne moti, čeprav vedo, da svojo dobrotljivost zapravljajo na nevredne. Zopet dokaz njihove dvojne mara ve! Sploh imajo veliko tjiubczcn in sočutje do vseh trpečih ljubijo naravo in vse, kar v ujej živi.
V znamenju »Rib« im pod zvezdo dobrega Neptuna rojenim ne preti v tej dobi nobena nevarnost na planinskih turah im pomorskih potovanjih. Uspehe liti pomoč dosezalo v občevanju z juristi im vladajočimi osebami:. Ker jim je dana v ne Tka organizatorska sjx)-sobmoist, naj ste udejstvujejo v društvih 'm podjetnih. V zakonu bodo srečni, v dianannih zadevah tudi, dasi bodo težko prišiti do bogastva. Strojev, železja, orožja in sploh ostrega orodja naj jse kolikor mogoče varujejo oziroma naj bodo pri tem previdni.
Za »ribje« ljudi so razen četrtka srečni dnevi vsak tretji, sedmi, šestnajsti in sedemindvajseti dam v mesecu. N jeli srečna številka pa je sedmica.
lešu, naposled sc pa vendar spomni, da je pravzaprav tudi sam tu. Umetnik!
Štiri liste, navzočih ju pa 20 članov. »Reta ne mara v odbor. Naravno, opozicija. Jakac jo pozdravi »Delajte«! Med splošnimi ovacijami mora predsedstvo obdržati prof. Gojmir A. Kos. štiri liste valove, a po tJ.litnih posvetovanjih in dolgotrajnem modrovanju slavi zmagoslavje novi odbor: Gorše. prof. Ji rak iz Maribora, 'Fine Kos, Tone Kralj, Maleš. Saša San tel in Tratnik. Sicer so bile pa »propadle« tri liste skoraj popolnoma enake, toda volitve morajo biti, da je lahko zmaga! Ker smo o izvolitvi dr. NVindisclter.a in Janeza Zormana za častna člana in o izprembi imena že pisali, omenimo takoj, da društvo priredi veliko pomladansko razstavo. Jakac je bil proti razsodišču, kipar Niko Pirnat je za razsodišče strokovnjakov brez likovnih umetnikov. Toda pri tajnih volitvah z listki je jubilant dr. Stele ostal brez glasu in dr. Dobida menda tudi, ker je najbrž o:lo prelagatelj
pozabil na niti, dr. Cankar e dobil 2 glasu, prisotni dr. Lončar pa kar 16 listkov. Vse glasove je dobil edino Tratnik, takoj za njim pa Pavlovec. Pirnat in Zorman, a namestniško čast so dali predsedniku G. A. Kosu.
Prav koristne slučajnosti in interesantni samosta ni predlogi so z najživalinejšim pretresanjem trajali do policijske ure, nato so nas pa soproge in hčerke zapeljale na nebotičnik v bar žegnat častnega člana in plesal. Ves večer je bil len dokaz, da umetnost še živi!
Mož in žena kupu.uta klobuček: Draga moja, vzemi si tale klobuček! Prav lep je.
— Ne bodi tako smešen, takega ne nosi nobena več.
- Dobro. Potem pa raje tegale tukaj.
— Ti si idijot. Takega pa nosi že vsaka,
— Potem pa tega.
— Ta oblika ne bo obveljala v modi. Tj si osel.
„Glasu je poceni
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.
Drugi
»Dragi Edvard«, se je Jack sedaj obrnil k njemu, »dajte mi po-idicati Jima«.
»l'i pa, Ben«, je dejal svojemu detekt.vu, »glej, da je me izpustiš izpred oči. Bazi, da natri ne pobegne!«
»tirez skrbi, gospodar. Čuti se popo.noma varno. Prepričana je, da smo se vsi potopi,k s »Terorjem«,
»Tem hujše bo zanjo, ko se prebudi iz tega sna! Evo, Jim je tukaj«.
Jauk je povedal Jimu, kako je zdaj z E Lizo, in Jun je kar puhal pd jeze, ko je zaslišal, da je do-biita drugega fanta. Čeprav jo je zavrgel, ga je obšla divja Ijubo-isumnost. On je ni maral več, a da bi jo imel zdaj kdo drug, tega ne bi dopustul. Rajši jo ubije. In je s skrčenimi pestmi im škripale z zobmi zaprosil Jacka:
»Jaz bo,m z njo obračunaj, kakor zasluži.«
»Poitrpl, Jim!« pa je mirno dejal Jack. »Saj bo kmaiiiu v naših ‘rokah. Potem pa bomo dalje o tem govorili«.
Lzi.ivivO ODKkl 1 JiE
Z e noKUj tednov je preteklo od lUiKrar, ko je VVteiam moral popcgrui pred policijo. Eta ves ta oas ni prejeta nobenega g,asu od njega, a noč in dan je tni.slha nam, obenem pa jo«je neprestano mučni dvom, dali je mogoče le kaj kriv . .
Danes pa je bila zopet vsa stvuna. Nenadoma je b.la dobi a kratko sporočilo od VvMUiama: »Ljubljena Ela!«
»Pričakuj me danes o pomoči y paviljonu! Tam izveš vse!
•	Tvoj Wi'l am«
V tilu: noči se je previdno plazila skozi grmovje proti paviljonu. Ves čas se je plaho ozirata na vse sirarni, da je ne bi opazi! kdo izmed stražnikov, ki so, odkar jie pobegnil VVilliam, budno pazili na hišo in njen okol.-š.
Burno ji je utripalo srce, ko je stopila v -temni paviljon, in tu so jo že objele močne roke, njegove roke. Trepetaje se je stisni.'a k njemu, ko pa jo je hotel poljubiti se je umaknila.
»Zakaj, Ela?« je burno šepetal. »Ali moji sovražniki že zopet iz-! kušajo odtujiti te meni? Ne veruj nobenemu nič! Ljubi me, bo-| di moja, Ela. Brez tebe meni ni živeti! Kaj se mi odmičeš? Ne i izpustim te!«
i »Pomiri se VVilliam!« je tiho j odgovorita. »Dal si mi svojo _ besedo im se zamesem na‘e. 1 oda ; ne govoriva zdaj o tem. Vpra-i šali te pa moram nekaj povsem drugega«.
VVilliam je prebledel. Da ni j mogoče izvedr u. da je en — toda ne, ne, saj to ni mogoče! je razmišljal.
fila pa si je njegov trenutni molk razlagaia drugače: da se ji je v svoji nebrzdanosti zopet izneveril! In je pripomnila z nekim prikritim naglasom: »Ali nemara slutiš, kaj te hočem vprašati?«
»Ne razumem te, Ela«, je dejal »Ampak če ic k a/ takega, da so
det.
me očrnili pri tebi, — potem povej odkrito, kaj je, da se bom mogel braniti. Jaz se ne čutim v ničemur krivega proti tebi, Ela!«
»Ko bi me le mogel prepričati o nasprotnem!«
»Tvoje besede so čedalje bolj zagonetne, Ela. Pa menda me ne boš kar obsodila, ne da bi me prej zaslišala.«
»VViHiain«, je počasi pričela in komaj prikrivala svojo razburjenost, »zadnje čase, posebno P a še od zadnjič, ko si bij tu, sem opazila marsikaj, česar si nikakor ne vem razlagati. Nikar ne misli, da te morda zalezujem, ne to ne. Toda slišala in videla sem stvari, ki so me zelo začudile.«
VVilliam se je nagn i nad njo, in slišala je, kakor da se je zasmejal.
»Ti se smeješ, VViillKam, jaz pa bi _se najrajše razjokala!«
»(Nikar no tako, Ela! Govori, in upam, da se boš tudi ti kmalu smejala«.
»Ne verujem Wlilijam. — Povej m', kako si prišel sem? Nihče te takrat ni bil videl, ko si rekel, da si se pripeljal s pošto. Slučajno pa sem tudi zvedela, da takrat nisi prenočil doli v vasi.«
»Ce dovoliš, Ela, bi ti to jutri vse povedal. Obširno je vse to, in zdaj ie že pozno. Ce pa zahtevaš, tudi zdaj tu vse lahko povem. Toda, najprej mi ti povej vej, kaj je vzrok, da si naenkrat spet hladna do mene?«
»Vse ti bom povedala, toda zdaj te moram še nekaj vprašati, čeprav se bojim tvojega odgovora.«
»Kadarkoli si prišel sem, vedno ■so 'ljudlje opazili v tvoji družbi dvoje mladih, Je pili deklet. Sama sem jih tudi že videla. Ljudje govorijo marsikaj. Rotim te, \Viliiam, povej trni, kaj je s tema dekletoma?«
VVilliam sc je zasmejal.
»Seveda jih poznam, pa še prav dobro. Toda, zdaj pa na stran s šalo. Čeprav sem zrnati z njima, ni s tem še rečemo, da smo v kakih ožjih odnošajih«.
Ela mu je nezaupljivo pogledala v obraz, ki ga je osvetljeval žarek mesečine.
»VJd rn, da so te moji nasprotniki dobro nahujskali zoper mene. Ela, ti ne veren ješ več v mene?« je spregovorit.
»VVilliam, kako bi ti mogla ...«
»Dovolj, Ela! V kratkem se boš prepričala, kako neuteme-iljen je tvoj suni. Res, da sem vča-s h nekoliko zašel s prave poti, toda to je bilo nekdaj. Odkar pa imam tebe, E,la, mi je tvoje ime vedno bil tisk talisman, ki me je varoval pred izkušnjavo. Nikdar nisem ljubil nobene druge ženske, Ela, samo tebe. Bog irri je priča!«
Ela mi mogla več zdržati. Stisnila se je k njemu in mu ovila okoli vratu svoji mehki, topli roki.
i>WVLam — dragi VVilliam — o, vse mi povej — prav vse hočem vedeti. Zakaj sta tisti dekleti prišli sem? — Zakaj si po-
toval sam z njima — čisto sam — ah! — «
VVilliam se je veselo zasmejal. »Se vedno te to skrbi? — Ne, me, draga, veruj mi, da se motiš. Res, da sta dekleti v moji družbi, toda ne sami. Z menoj potuje vselej cela družina«.
Začudeno ga je gledata in videl je v njenih očeh Skrivno vprašanje.
»Ne smeš biti ljubosumna. Čeprav sem ti vse po pravici povedal, pa mi vseeno ne verjameš«.
»Saj se samo zate talko bojim, VVilliam! In zakaj vodiš te ljudi s seboj ? Pa ne, da bi bil član kakega tajnega društva?«
»Sem, draga, še več, jaz sem celo njihov vodja!«
»Vodja?« je presenečeno vprašala.
»Draga Ela, zdi se ml, da misliš, da sem vodja kake razbojniške tolpe. No, ne bom te več mučil. Pojdi zdaj z menoj, vse boš izvedela ... «
»Kam pa mo hočeš peljati, VVilliam?«
On jo je nežno pobožal po laseh.
»iNe boj se, Bta, samo nekaj korakov me boš spremila — do brega«.
»Do brega?« se je začudila.
Molče sta korakala proti obali, kjer se je VVilliam nenadoma ustavil in previdno segel v neki grmiček. Iz njega je privlekel nekako telefonsko napravo, v katero je zdaj spregovoril nekaj nerazumljivih besed.
Ela je postajala čedalje bolj radovedna. Zaman je gledala na reko. toda nikjer ni videla kakega čolna. Nenadoma pa je zaslišala neko š umorni e in piskanje, ki jc prihajalo z reke.
I? domačih eaiev
IVAN CANKAR:
Epilog in posvečenje
Vem, Mici, te povesti o trpljenju! — Spoznal sem ga, ker sem ga nosil sam, takrat- ko sem v brezupnem koprneti ju
ihteč v noči samoto klical: kam?
Le poti, poti! Pa če gre vstajenju naproti ali proti pogubljenju!
Prikaži sc očem odpri nogtlm, v dan ali v noč — te razodeni: kam!
Nič ni me strah poslednjega povelja: od vekomaj je bila sodba v meni; kar je molčalo, zdaj se razodeni —
in z roko trdno vzdignil bom svoj
križ:
bridkost je prag do večnega veselja in smrt je te vstopnina v paradiž!
Ivan Cankar je naš naj večji pisatey. Rodil sc je 1. 1876. na Vrhniki, kjer je bil njegov oče krojač. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju. Skraja je pisal pe« srni, pozneje črtice, novele in drame. Cankarjeva dela so prc* vodena v celo vrsto jezikov, med Slovenci pa menda ni prijatelja lepe knjige, ki ne bi poznal nje« govega imena. Cankar je umrl kmalu po prevratu v začetku de« ccmbra 1918.1cta. — Naša pesem je vzeta iz knjige »Za križem«, ki je izšla 1. 1909. v Ljubljani.
Razne novke
V ameriškem mestu Coshocton (Ohio), ki šteje 11.000 prebivalcev, je naenkrat zbolelo nad 2000 oseb. Preiskava je dognala, da je ta bolezen nekakšen legar, povzročen po slabi pitni vodi. Vlada je od-poslala tja zdravnike in zdravila. Šole in večji del tudi trgovine so zaprte.
Veliko senzacijo so zbudile vesti, da namerava Anglija zgraditi konkurenčni kanal Sueškemu prekopu. Ta novi prekop naj bi bil izpeljan od Rdečega morja, in sicer od Akabe do Gaze, na palestinskih tleh. Na ta način bi bila spodbita edinstvena strateška vloga sueškega prekopa, ki j« zdaj pod skupno upravo Anglije, Francije in Egipta. Stroški novega prekopa bi znašali kakih 350 mili onov zlatih funtov, dočim je veljal sueški prekop 19 milijonov funtov.
Srečen narod
Edini narod na svetu, ki ne pozna vojne, so Eskimi. Niso se še nikoli vojskovali no mod seboj ne proti tujim narodom. Zato tudi nimajo v svojem jeziku besede vojna in vojska, to jim je popolnoma tuj izraz. — Tako zatrjuje sloviti raziskovalce polarnih krajev in najboljši poznavalec Eskimov, Rasmussen.
Neka bivša vseueiliška študentka sreča svojega nekdanjega profesorja, ki je znan po svoji raztresenosti. »Ali me ne poznate več, gospod profesor?« ga nagovori ona, »Ali se res ne spominjate več, kako ste me prosili, naj postanem vaša žena?« — »Da, da«, pravi profesor, »tova . . . ali ste Postali moja žena?«
*
Strašen vihar premetava ladjo po morju kakor orehovo lupino. Poleg kapitana stoji župnik, ves zaskrbljen. »Gospod kapitan«, vprašuje, »ali se bo ladja potopila?« — »Nič se bati«, Pravi kapitan, »dokler mornarji preklinjajo, še nismo tako daleč!« Vihar postaja čedalje hujši. »Gospod kapitan«, pride župnik čez nekaj ur spet povprašat, »ali mornarji še vedno preklinjajo?« — »Da!« zavpije kapitan skoz rjoveči vihar. »Hvala Rogu!« olajšano vzdihne župnik.
Astrološka napoved
za 25. februar
Na nebu stojijo spet boljša znamenja. Današnji dan jo prav dober za poslovne in denarne zadeve. Danes započeti načrti bodo uspešni. Na ohlastnijah in po uradih boste danes dobro opravili, tudi razprave na sodnijah imajo izgled, da se bodo dobro iztekle. V ljuba vnem življenju pa se bodo pojavljala vznemirjenja.
Opozarjamo vse, ki so rojeni v dneh 24.—29. februarja, da imajo v bližnjem času računati z raznimi neprijetnostmi in težavami, posegajočimi v njihovo življenje, in naj se zato varujejo v vsem. da se ne prenaglijo. Imejte sebe v oblasti in dobro pre-vdarite vsa svoja dejanja in nehanja! Ce vam bo hodilo kaj narobe, bo največ kriva vaša nepremišljenost.
— Vedno raztreseni gospod Ko-štrurn je stal v tramvaju; eno roko je imel obteženo z zavoji, z drugo pa so je držal za ročko.
»Ali vam lahko kaj pomagam«, ga je vljudno nagovoril sprevodnik.
»Oh, prosim«, je zajecljal gospod Koštrun, primite toliko časa za ročko, dokler ne najdem voznega listka«.
Maribor
ut— Olajšajte delo našemu in-
kasan tu, ki pot/.ra naročnino s tem, dia jo poravnate že ob prvem obisku. Oni, ki so v velikem zaostanku lin ne morejo ptlačati vsega takoj, naj poravnajto vsaj del dolga. »Olias naroda« prihaja točno na vašo mizo, zato storite tudi tako svojo dolžnost: plačujte v redu malenkostno naročnino!
ni— Kino. Grajski; Sovjetski velefiii'm »Zena za tisoč rubljev«. — Union: Sijajna veseloigra »Čiščenje na veliko.« Pride: »Praški štident«.
m— Občinska seja bo v petek, 28. t. m. ob 17. mri v mestni po-svetovailimci. Na tej seji še ne bo razprave o mestnem proračunu, nn— Šahovsko prvenstvo. V VI. kolu so bi naslednji izidi: Kukovec je premagaj Biena, Lešnik Mešička, Stupan Lobkova, Per-gUer Dobrila, Sterniša Šuštarja, Kcituč in dr. Lipaj sta igrala ne-oodJočeimo. Na čelu tablice sta Bien in Kukovec s 4 in pol točkami.
m— Zaključeno zasliševanje.
Na sodišču je bilo te dni zaključeno zasliševanje zloglasnega roparja Košanjca. Ko bo drž. tožilec sestavili obtožnico, bo odrejena razprava.
m— Velika nepoboljšljivka je
19 fctna Ivanka N„ ki se ponuja po mariborskih gostilnah moškim. Bila .te že večkrat zaprta, a tudi v bolmšniidi jo že imajo zapi-"isaiio. Te dni jo je policija zopet aretirajva zaradi tatine prostitucije. Odpremijleina bo v priiSlno de-hjvmco.
m— »Lukarji« je nasJiov novega slovenskega izvirnega romana, ki je izšel te dri v založbi mariborske »Tiskovne zaJožbe«. Delo je napisal prof. Anton Ingolič, kii službuje na ptujski gimnaziji.
m— Sokoli v Limbušu so nedavno imeli siveli redni občni zbor. Po poročilih o reis pridnem delu vrlih Limbuša nov je tol za starosto ponovno izvoljen br. Adolf Turnšek.
m— Mestni vojaški urad opozarja interesente, da so m ma-giStrahii deski nabiti razm oglasi mairiborilke gairnizijske uprave za licitaci je oddaje v zakup kantin, oddaje pomij, kosti, čiščenja dimnikov, dobave premoga, popravila streh itd.
m— Pustno rajanje je bilo v polnem razmahu pretekilo soboto in nedeljo. Bile so maškarade in z.abave v mestu ter okorici. — Danes zvečer pa bo v vseh prostorih »Uniona« največja letošnja Pustna prireditev. ISSK Maribor priredi ve'lilko »Olimpijado smeha«. Mic ca bo kar na pretek!
m— Nesreča ne počiva. V Rad-nrožandh se je pri pediranju drevja smrtno ponesrečil 26-lct-nt posesimakov sim Avgust Ven-tiel. Nanj se je zrušilo drevo in niu zmečkalo glavo, da je bil na mestu mirt e v.
m— Razstava »Človek« je od-nrta ves dan v nekdnnoi dvorani Grajskega kina v gradu. Na raiz-Guvi)-, Iti >2 zelo poučna za vsakogar, opozarjamo naše čitatelje! m— Nedeljski nogomet. Prvenstvena tekma med ISSK Mari-horom lm SK Železničarjem je k cm č ata z rezuJtatom 2 : 0 (0:0) j-3 ISSK Maribor, Mariborčani so oi.i v,cs £ais v p.retnoči in je zrnato1 zaslužena. Sodil je odlično g. hirgant.
NAJNOVEJŠA POROČILA
Za mir
Beograd, 24. febr. — Snočd je bi' v zunanjem ministrstvu zadnji sestanek med predsednikom češkoslovaške vlade in zunanjim ministrom dr. Milanom Hodžo ter predsednikom naše vlade in zunanjim ministrom dr. Matetom Stojadinovlčem. Sestanek je trajal od 18. do 19. ure. Po sestanku je bilo izdano tole uradno poročilo:
Na svojih sestankih v Beogradu 22. in 23. februarja, t. 1. sta gg. predsednika vlade ih zunanja ministra Češkoslovaške in Jugoslavije proučila današnji položaj, upoštevajoč pri tem zlasti razmere, ki obstoje v podonavski kotlini.
Po podrobni izmenjavi misli sta ugotovila istovetnost svojih stališč napram vsem vprašanjem, ki so jih najnovejši dogodki postavili na dnevni red mednarodne politike in gospodarskega življenja.
Glede splošnega položaja sta ugotovila svojo iskreno željo, naj bi v splošnih mednarodnih stikih čimpretj prišlo do boljšega in srečnejšega položaja, kakršnega sta si njimi državi v okviru Male antante vedno želeli.
Prevzeta od teh čustev sta bila mnenja, da je treba njuni dve državi, obenem z zavezniško Romunijo, voditi tudi v bodoče po isti potil zaradi ohranitve čim tesnejšega prijateljstva med narodi na podlagi.velikih načel mednarodne pravice in miru, ki so v polni meri izražena v paktu DN in njegovem sistemu kolektivne varnosti.
Glede razmer v podonavski kotlin; sta ugotovila, da sta njuni državi z zavezniško Romunijo vred tudi v preteklosti skušali ustvariti iskreno in lojalno sodelovanje z vsemi prizadetimi državami. Njihov trud v tem pogledu je skušal odstranjevati ovire, ki bi lahko preprečile in odstranile te-mcluie pogoje za trajno in pravilno rešitev vprašani, ki zanimajo te države. Ugotovila sta dal e. da sta njuni državi kot č’amci Male antante kazali vedno najživahnejše razumevanje za koristi, ki bi jih mogle imeti države podonavske kotline od tesnega gospodarskega | sodelovanja________________________
Priprave
Addis Abeba, 24. febr- Agencija, Radio poroča: Na južnem bojišču so čete rasa Deste zaključile vse priprave za borbo proti Italijanom. Ves dosipeli in na južno fronto namenjeni vojni materija! je dospel v glavni stan vojske. Dedžasmač Bajene Mened je dal ukaz, da se morajo vse taste čete, ki so se dosedaj borile na lastno odgovornost, priključiti; glavni sili, da bo glavni udar na italijanske postojanke čim močnejši. Mnogi vojaki so se temu ukazu že pokorili in prihajajo v glavni stan javljat svojo prisotnost. Dospeli niso samo še oni. ki so najbolj oddaljeni od stana. Večina izmed njih se vadi v streljanju s puškami in
Po sestavi nove španske vlade
Madrid, 24. febr. Companys in njegovi tovariši iz prejšnje katalonske avtonomne vlade so danes obiskali predsednika ministrskega sveta Azano. Po tem sestanku je Comipanys izjavil, da so pri tem izmenjali svoje vtise glede nove vlade. Obiskali so tudi druge člane sedanje vlade. Companys odpotuje v torek v Barcelono.
V mestu Pueblo del Rio je neki fašist napadel svoje politične nasprotnike in oddal več revolver-skih strelov, tako da sta dva ubita. Morilca so aretirali. Tudi v San Juanu je prišlo do spopadov, pri katerih js bila ubita ena oseba.
Minister za notranje posle je izjavil, da se po vsej Španiji vesele zmage nove vlade Azane, posebno pa amnestije. Mnoge manifestacije za vlado dovolj pričajo o tem. Kljub temu, da je manifestacijam prisostvovalo na tisoče prebivalstva, ni nikjer prišlo do resnih incidentov.
ounMBMmNM I
rasa Deste
strojnicami. Inštruirajo te vojaki belgijski oficirji. Okolica Wadere je še vedno polna lokalnih praski z italijanskimi predst ražami- V Si« damu so se ustanovile nove poljske bolnice, ki pa so jih Abeslmd tako skrili ali pa umetno prikrili, da se Jih z letala le težko opazi. Na mnogih krajih so italijanske! čete že zgradile mostove prekat Ganale Doria, ki je zelo narasla! radi deževja. Abesinskim četam j«| zapovedano, da italijanskih pionirjev pri delu ne smejo nadlegovati iz tehničnih in strategičniti ozirov, ki bi jih v slučaju prodora! nudili zgrajeni mostovi abesinski vojski.
Novi vladi je 'bilo predlagamo, da se zopet sprejme v del o one delavce, ki so bili kaznovani rad» sodelovanja pri puču 1934.
Hvitia avtomobilska nesreča
Celje, 27. febr.
Danes ob 9 se je na koncu Ozke ulice dogodila huda avtomobilska nesreča. Trgovski auto, ki ga je vozil šofer Podgornik iz Ipavčeve ulice 10, je privozil po Gosposki ulici in je napravil pred vhodom v Ozko ulico nekoliko premajhen zavoj. Zavozil je v trgovca Perča Martina, ki je baš šel po tej ulici. Kakor so zdravniki ugotovili, ima Perč zlomljeno levo nogo v gležnju, desno pa precej zmečkano. Dobil pa je tudi druge Poškodbe po telesu.
Spremembe občin
Notranji minister Ur. Korošec je podpisal tri uredbe o spremembi občin, in sicer uredbo o izločitvi kraja Brezje iz občine. Loke in priključitvi k občini Dobrava, uredbo o izi-vVttvi katastarske obične Radmirje iz občine Bočna in priključitvi k občini Ljubno ter uredbo o združitvi občin Rogaška Slatina-zdravilišče in Rogaška Slatina-okoliea. Te uredbe so do-bile obvezno moč z dnem 28. f. m. ............................
laika © bogati Sloveniji
Resolucija banskega sveta ob zaključku zasedanja
Ljubljana, 24. februarja.
V soboto zvečer je bito zasedanje banskega sveta dravske banovine zaključeno s sprejetjem naslednjo značilne resolucije:
Banski svet dravske banovine soglasno pozdravlja, da je v banovinski proračun za 1936/1937 med proračunskimi dohodki zopet vnesena državna dotacija, to tembolj, ker dravska banovina v sedanjih okolnostih tako dotacijo neobbodno potrebuje. Zaradi izvajanja sankcij proti Italiji je dravska banovina utrpela in še trpi škodo, ki bo postala usodna za njeno gospodarsko življenje, kao ji država v težkem času odreče svojo pomoč. Zato je banski svet trdno uver-jen, da ho kr. vlada odobrila državno dotacijo, predvideno v banovinskem proračunu.
Banski svet nadalje Presi gospoda
bana, da v imenu vse dravske banovine predoči kr. vladi dejstvo, da državna uprava dolguje javnim bolnicam v dravski banovini na povračilu oskrbnih stroškov, ki po zakonu o bolnicah obremenjujejo državno blagajno, preko 5 milijonov dinarjev, zaradi česar so prišle te bolnice v naravnost obupno in nevzdržno stanje. Prebivalstvo dravske banovine ne more razumeti, da propadajo njene najvažnejše in najpotrebnejše socialne ustanove zato, ker se jim po zakonskih odredbah dolgovane vsote ne izplačujejo.
Pri lej priliki opozarja banski svet, da v proračunskih dvanajstinah za leto 1935—1936 ni bila predvidena anuiteta za Trgovsko akademijo v Ljubljani, za katere redno plačevanje se je bila kr.' vlada obvezala. Tudi v tem dejstvu vitli banski svet enostransko zapostavljanje dravske ba-
novine in njenih potreb. Banski svet ' je uverjen, da bo kr. vlada pridržano anuiteto nadomestila in v bodoče redno nakazovala zagotovljene anuitete.
Končno mora banski svet odločno zavrniti trditev, s katero se menda utemeljuje zapostavljanje dravske banovine, da je namreč Slovenija bogata dežela. Dravska banovina je v agrarnem pogledu pasivna, in mora ta nedostatek nadomeščati s trdim delom v obrti in industriji. Da je morda zunanje lice Slovenije zaradi splošne šolske naobrazbe naroda, zaradi njegove marljivosti in rodoljub-nosti, zlasti pa zaradi smotrenega delovanja samoupravnih teles Prijaznejše in urejenejše nego je zunanje lice drugih predelov kraljevine, ne sme biti niti povod niti razlog za to, da se dravski banovini ne priznava pravični delež na državnih sredstvih.
SPORT
V	nogometnem sportu je bila včeraj že druga nedelja podsaveznega tekmovanja. Stala sta si nasproti flermes in Ilirija.
Igra je potekala fair ter je končala 8 rezultatom 4 : 0 (1 : 0)
y Mariboru sta Pa preizkušala svoje moči Maribor in Železničar. Igra bila zanimiva ter napeta. Končala z rezutatom 2 : 0 (0 : 0).
V	Celju sta merila svoje moči Celje Eer Korotan iz Kranja. Končala sta i rezultatom 2 : 0 (1 : 0). Igra je bi-jft povprečna.
Na splošno pa je Ilirija izgubila ittri točke pri tem tekmovanju, Mariboru se obetajo dobre šanse, Celje bo pa moralo biti v Kranju zelo previdno, da si obdrži dobre položaje.
Rezultati zunaj po svetu so pa sle-Beči:
Planica
Priprave v Planici gredo marljivo svojo pot naprej. Točno 8. marca bodo velike mednarodne skakalno tekme. Skakalnica bo dopuščala skoke nad sto metrov. Računa se z udeležbo preko 20.000 ljudi. Fis je sedaj uvrstila to skakalnico v drugi red, to se pravi, da dovoljuje skoke nad 80 metrov. Zanesljivo pričakujejo nov svetovni rekord v skoku.
FIS v Inomostu
Kljub temu, da so na skakalnico navozili več vagonov snega, ga je topli jug precej stopil in so zato morali tekmovanje prenesti na skakalnico v Scefels. Z Dunaja so pripeljali štiri vagone drukarjev.
Rezultati so bili v glavnem sledeči: Birger Rund 62, 65, 63, 846.6, Kolterud 61, 61.5, 61, 326.8, Siegmund Rund 61, 58.5, 61, 333, Rieger 62, 54.5, 58.5, 325.2.
Bask Beograd : FC Mulhouse 5 : 8
JI : 0).
Nemčija : Španija Barcelona 2 : 1
(1 : 1). '
Admira : FAC Dunaj 3 : 2 (1 : 1). Alessandrina : Triestina (Rim) 0 : 0.
M A L I OGLASI
Primerno nagrado dobi tisti, ki mi preskrbi
karšnokoli
službo V pisarni ali kaki tovarni. Ponudbe na upravo pod šifro »Nagrada«.
^Trgovskim
potnikom pudimo postranski aaslužek. Pošljite paslov na upravo »Glasa naroda« pod šifro:	»Po-
stranski zaslužek«
Pisalni stroj
rabljen, toda v dobrem stanju kupim. - Ponudbe z navedbo znamke in ceno na upravo lista pod
»Pistroj 350«
Ženitve
in možitve
ooljših krogov posredujemo najvest-neje Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah • diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta .3

Knjigovodja — bilancist,
popolnoma samostojen,	tudi na
kartotečnem (Ruf) gistemu, strokovnjak, vesten in natančen z dolgoletno
prakso, želi stal-	date all k ite
N*, nameščenja EajboIje	^om
kjerkoii. Tudi za moje pisarueP So_ nekaj ur dnevno. ,idno poslovanje. . Predpogoj samo priiožite znamkJol Solidne m boljše Rndo)f Zorć> Ljub_ pirnic. Cen j. po- ijana, Gledališka Audbe pod	i,l irn 12. Tel. 38-10
Hranllnehnjižlce
»Sigurnost 251« na upravo lista.	
Iščemo oskrbnika Ba majhno gosposko posestvo. Oskr povanje vrta in Varstvo hiše. Dam ■ prosto stanovanje I# posebni hišici z prtom.	(Ugodno ea	vpokojenca). Naslov v upravi	
' GOSPODIČNO Bjjrejmem na sta-HOvanje takoj ali trozneje. Naslov v ppravi »Glasa na-jkoda«.	je številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih
Zložljivo Ipizo 2 m dolgo, 1	cgiasov
m široko prodam. Prikladna ra ta-petnika, krojača 411 gostilno. Naslov W upravi.	v „Slasu navođa„
No, kaj dela Andulka?
Dom hrepenenja, slom hinavščine, dom sreče
Ljubijam, 23. februarja.
Snoči je šla zmagoslavno preko našega odra Tt v Latina opereta Ceha Jaromira Weinbergerja: »A piropos, kaj dela Andula?« Qil'edla]lšče je Mo razprodanot, publika nakilomjena, delilo sprejeto z velikim icjdobra vanjem.
»Andulia« je irevialna opereta. Njeno težišče so plesi m d'eiko-rativna sredstva. 'Felkst sta spisala B. Polach in J. Zaiiman. Dejanje operete se razvija med parttfemijo in Mažurani mi,	hiimav-
skiimi meščani. Razdeljeno je v tri dele: v dom hrepemenja, v diom hinavščine in v dom sreče; vsak del ipa je sestavljen iz več slik, ki jih je skupno 13. Slmpa-i!)lje librettotov so na strani periferije, tki s svojo junalkirojo An-dluJo zmaga in »podjarmi« meščanske hipoknde — bogataše.
NVciinbcrgeir pa je dal vsemu dajanju jazzov ritem, lahko, šla-gersko glasbo — s iprevladova-njem živahnega foxtrota. Vendar ba se ta njena tudii najmodernejša glasba naslanja na melodiko -teške in iSlovaške narodne pesmi.
Za našo uprizoritev je kapelnik Josip Raha, ki je bili snoči deležen prav toplega priznanja, zložil štiri plese, ki jih je vložil v opereto: sezonski satanistki (španski) »Carioca«, foxtrot »Igralne karte«, »Tango« in groteskni »iRuSko-turški plles«. Pri smoč-uji predstavi je iz prijaznosti sodeloval tudi Slovenski vokalni Kvintet, ki je tako odlično odpel znamo »Teče voda... «, da je občinstvo zahtevata ponovitev, kvintet pa je rajši še eno pesem dodaj, ki jo je prav tako dovršeno odpeli
Aplavz pri odprti sceni je žela zlasti (gdč. V.Smerkolova, ki je marala ponoviti od g. Rahe Vloženi tango. Ponavljala sta tudi ga. Rakarjeva in g. Zupan posrečeni rusiko-turški ples, ki je vzbudili salve smeha. Vžgal je tudi španski ples »Carioca«.
Sploh pa so se vsi nastopajoči — Poltičeva kot Andula, Peček, Rus, Bratina, Cankarjeva itd. — potrudili da bi čim več doprinesli k skupnemu uspehu, ki je bil popoln.
Teta Meta
Otroški kotiček
Majdina lepopisnlca
Takole ,se je postavila mala Majdiča. Billa je v šoti zmeraj med prvimi, navadno pa celo prva in najboljša -učenka. Zajemala pa je modrost prvega raz-ireda osn-ovne (šote. Naj mislite, 'to ni šala!
Kaldar malim učenjakom in uoe-njakinjam ni šib kaj v glavo, je gospodična učiteljica imela navado reči:
Nežna beseda tfi dosegla nika-kega učinka. Mlajdica je še bolj grenko zajokala.
»Pa zakaj vendar tako jokaš?« jo poboža učiteljica po laseh.
»Oh, sveti Miklavž, ki vendar vse ve, ml je prinesel tale zve* zek in isem -se zato prav posebno potrudila, da M .lepo napisala nalogo. Vii pa sedaj pravite, da zvezek ni pravi. Le kako je to mogoče? Saj vendar isveti Ml-
Čeprav marsikdaj pritisne huda zima, nam le ostanejo vsi tile krilati prijatelji zvesti in se vzlic snegu In mrazu niti pozimi ne poslove od nas. AH jih kaj poznate? Pišite no teti Meti, koliko ptičicam s te slike veste pravilna Imena. Imenujte jih lahko tako kakor je v vašem
kraju navada
»Oh, Majdiča pa vem, da razume.«
Im je Milo vselej res, Majdiča je razumela im z lahkoto povedala ali ponovila, kar se je drugim zdeilo težavno in skoraj nemogoče.
Tudi pisala je lepo. Prav za prav bi moral reči, da je tiskala. Učil iso se skraja le hiskanih črk. Majdine so bile skoraj tako ler>) oblikovane kakor one v Abecedniku. Pack 'in drugih talki h nečednih »spominov«, ni bilo nikoli v njenih zvezkih. Seveda, saj je imela vedno tudi doma vse lepo v iredu in je bila zgodaj navajena na snago-.
S posebno vnemo se je lotila dda, ko so začeli v šoli s pisanimi črkami. Res, napisala je tako, da bd človek skoraj ne mogel verjeti. Biua je prepričana, dia bo tudi zdaj v šolli prva.
Ko je prišlo -lepopisje na vrsto, je s posebnim zadovoljstvom položila zvezek na klop in čakala, kaj -poreče gospodična učiteljica, ko pride do nje. Kako pa se je zavzela, ko nenadoma zasliši:
»Majdiča, ti boš morala nalogo še enkrat napisati. Ta zvezek ni pravd. Ali ne veš, da morate limete vsi enake zvezke?«
Majdiča je zardela. Kar zameglita s-e ji je pred očmi, pa se je stisnila v klop in bridko zajokala.
»Cernu pa jokaš, Majdiča? Saj ti nisem rekla nič hudega. Tudi napisala si lepo, samo zvezek ni prava«.
klavž ve, kakšnih zvezkov potre« bujemo.«
Po razredu se je razlegal poreden smeh, gospodična pa je Majdico pobožala še bolj nležno, češ:
»Nikar zato ne jokaj, Majdiča. Sveti Miklavž seveda ve, kakšne zvezke moramo imeti v šoli. Tebi pa, ki Si tako pridna, je prinesel -tegale -prav posebej, da bi -se doma vežbala. Saj svetnik ve, -kakšna pridna deklica si ti, pa 'ti hoče pomagati, da bi imela res majlepšo pisavo. Za vežbanje doma torej ile obdrži tale zvezek, za šolo pa dobiš pri meni novega, kakršni so pnddpisani sedaj«.
In gospodična učiteljica je stopila k omari im prinesča Majdiči čisto nov zvezek. _______________
Draga -teta Meta!
Kako se ti -godi? Ali si zdrava? Tudi jaz sem Tvoje -ime zaman 'iskala po »Glasu«. A -sedaj -si prišla zopet na dan. Zato te prošlim, da v prihodnjem otroškem kotičku Objaviš še kakšno tako nalogo.
Prav prisrčno Te pozdravlja Majdiča Križman, učenka os. šole, Tržič I, p. Struge -na Dolenjskem.
Draga Marica!
Veseli me, da sva se spet našli v kotičku. Moje zdravje je zdaj že spat 'korenito. Upam, da bom v prihodnje Ibofj junaško kljubovala boleznim. Ce me ne zadene kaka nesreča, o-bjavim kmalu novo nalogo. Dotlej se ‘ pa večkrat spomni
-tete Meto.