Letnik 2. Maribor, torek 18. marea 1919. Štev. 63 Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 27—, celoletno K 54 — Ce si pride naročnik sam po list: Mesečno K 4'—, lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod jz Kopališke ulice) Telefon št. 242. protesten shod prsti zasužipju našega Primorja. Maribor. 16. marca. Kakor strela z jasnega neba'je udarila v nedeljo dopoldne med jugoslovanske Mariborčane sledeča vest: Švicarski diplomatični krogi so prejeli iz Pariza vest, da se je svet desetorice sporazumel s sledečo rešitvijo jugoslovansko - italijanskega spora: 1. Italija odstopi Jugoslaviji Dalmacijo in si pridrži le nekaj otokov vojaškega pomena. 2. Reka postane svobodno mesto pod 'protektoratom velevlasti. 3. Jugoslovani se morajo odreči vsem pravicam na Goriško, Trst in Istro. 4. Italijanske in jugoslovanske manjšine dobe v obeh državah svojo avtonomijo. Ogorčenje je zavladalo po celem mestu. Ljudje so stiskali pesti ter zahtevali prilike, da dajo duška tem svojim upravičenim čustvom. Leta je tekla kri jugoslovanska, da otme domovino izpod tujega jarma, da ustanovi novo, svobodno troedino državo Srbov, Hrvatov, Slovencev. In z vero v srcu smo zrli proti Parizu, kjer naj tudi naš narod dobi det one pravičnosti, za katero se je po zatrdilu antante bila svetovna vojna. Verovali smo v načela Wilsonova, prisegali na prapor demokratizma, na geslo samoodločbe narodov. In zdaj naj bi ravno naš jugoslo-vanški narod, ki je bil dozdaj najbolj teptan v Evropi, zopet prišel pod tuji jarem, v laško suženjstvo .... In par minut pred enajsto uro dopoldne se je raznesel po Mariboru klic, da se ima vršiti zvečer ob šestih protesten shod proti nakanam sveta desetorice v Parizu. Še ni bila šest, že je bila velika dvorana »Narodnega doma« natlačeno polna. Toda še vedno so prihuli ljudje, moški in ženske — toda ne z upognjenimi hrbti, marveč s povzdignjenimi glavami. In nabralo se je do štiritisoč oseb, ki so prišli brez vsake posebne* agitacije, ki jih je privedla le misel, da gre za biti ali ne biti našega nardda. Tišina je zavladala po dvorani. Ozračje je bilo kakor pred nevihto, ko je stopil na oder dr. Koderman, ki je otvoiii to impozantno protestno z'borovanje. Isi-reno je pozdravil zla rovalce ter povdarjal, da smo se, c d kar nam je zasijalo' solnce- svobode, zbirali le tedaj, kadar je bil povod nekaj lepega, ve- nelega. Toda vendar smo morali z ogorčenjem, z grozo v srcu gledati, kako je hodil k nam Italjan ter zahteval kos živega mesa iz našega telesa * In glas, ki ga dvignemo danes, ni vesel, pač pa določen in odločen, da ne pustimo, da bi nam Italijani odtrgali najboljši del našega telesa. Nato je govoril član narodne vlade za Slovenijo, poverj nik dr. V r s t o v š e k, 'ki je izvajal sledeče: Dragi moji! Otvoritelj današnjega shoda nam je popolnoma prav povedal, da smo se, odkar nam je zasijalo zlato solnce svobode, zbirali le ob veselih prilikah. Lepo nam je zasijalo solnce, odkar smo dosegli ujedinjenje našega troedinega naroda. Toda tam na jugu se je pojavljal oblaček, ki je postajal od dne do dne večji. In ono našo radost je vedno grenilosneko notranjo čustvo in pa dejstvo, da še niso rešeni vsi naši bratje na jugu. Oblak je postajal vedno večji ter naposled zatemnel naše solnce, ki je komaj vzšlo. In nekaj tajin-stvenega se razprostira po našem vzdušju, nekaj nerazumljivega. Nekaj 'je obtežilo našo dušo, ker ne vemo, kaj bo z našimi brati tam na jugu. In te zadnje vestj, ki še niso uradno potrjene, so nam že v Ljubljani skoro zadušile vse delo, ogrenilo nam naše mišljenje, ko vidimo, da nam hočejo zdaj, ko smo se strnili v enotno truplo, odtrgati najboljši del tega našega trupla. Lepo smo si uredili svoj dom. Toda v najiepšo sobico nismo mogli. In iz te smo slišali obupne klipe naših bratov po rešitvi iz laš ega suženjstva. Ni dovolj verig, ni dovolj ječ na jugu za naše brate. Nad trideset tisoč beguncev, ki so trpeli že štiri leta ter se kakor hudodelci potikali in skrivali po našem ozemlju. In mi nismo imeli za nje drugega nego begunsko podporo. Toda navdajal nas je pa up, da jih bomo kmalu povedli v sijajnem spremstvu na njihovo osvobojeno zemljo. In ta up nam je dajal pogum. Te Vesti nas pa vznemirjajo, ko vidir.io, kako se jemlje naši n bratom, ki se leta in'leta potikajo brez strehe, brez doma, vsako nado, da se vrnejo v doglednem času v lastno hišo. Toda časi potrpežljivosti so minoli. In mi kličemo svetu desetorice v PaVizu: Naš jugoslovanski narod je danes zrel in si no bo pustil dopasti, da bi mu desetorica kršila njegove s krvjo pridobljene pravice. (Burno odobravanje.) In če so tudi mogočni oni narodi, ki nam hočejo odv/eti najboljši del našega naroda najlepši del naše domovine, naš narod sc ne bo dal brez bojev uničiti. (Klici: Nkdar! nikdar!) Res smo majhen narod. Tudi črviček se zvija, če se stopi nanj. In mi, naš jugoslovanski narod, naj-se pusti Lahu naljubo in za grehe nemške Avstrije teptati. (Ne! nikdar!) Rajše poginemo vsi. (Zborovalci ogorčeno kličejo: Da, rajše smrt!) Ce se uresniči ta vest, kaj nam povzročijo, s tem iztaknili bi oči zdravemu našemu telesu, samo da bi s^ ne mogel naš narod svobodno gibati, da bi bil podoben življenju brez svetlobe. In ta udarec nam hočejo zadati oni narodi, ki so trdili, v da se bojujejo za pravice malih mirodov. Kje so ostale VVilsonove besede ? Kje so obljube? Iztrgati nam hočejo najboljši ud našega telesa. Toda živeli smo v hujših časih. Bili smo na tem, da nas popolnoma uničijo. Toda še smo tu, krepki, samozavestni. In če nam zdaj vzamejo naše najboljše, bomo organizirali do zadnjega moža ustaštvo, da vržemo Laha z našega ozemlja. (Zborovalci kličejo navdušeno : Kotnitadži! Živijo komitadži 1) Kakor se nismo bali ne vislic ne ječ, tako se tudi ne bojimo umreti za naše brate na jugu, ker vemo, da stoje ob naši strani Hrkatje in naši rešitelji slavni Srbi. (Živijo Srbi!) To je naše stališče napram antanti. Če hočejo imeti nov prepir, nov boj, ki bo hujši .nego je bila sedanja vojna. To hočemo povedati glasno v svet. Slovenec ne sme biti malodušen — le tako bo rešil svoj obstoj. Kot član deželne vlade vas pa pozivljem, da ohranite mirno kri, da ne bomo imeli še kakih drugih mednarodnih spletk. Pripomniti moram še, da imajo naši delegatje v Parizu zelo otežkočeno stališče, ker ne morejo ničesar spraviti v francosko javnost. Poslali smo jim vse potrebne podatke, prevedene v francoščino. Toda laška propaganda je vse zamorila. Eno pa pov-darjam: Gorje tistim, na katere pade le sum, da je hotel prodati le ped naše zemlje. Končno Službeno dementirajo vest •o odločitvi v Parizu. Ljubljana, 16. marca. Uradno se danes razglaša, da včeraj od ljubljanskih . dnevnikov sprejete vesti v smislu, kakor da je v Parizu odločitev že padla, niso od nobene stranf potrjene. Zlasti je danes iz Beograda dospela vest, da tudi tam v ministrstvu zunanjih zadev ni o kakšni takšni rešitvi službeno nič znanega, poživljeni še enkrat vse zborovalce, naj ohranijo mirno kri! (Burno in dolgotrajno odobravanje) Dr. Koderman se mu iskreno zahvali za krasna izvajanja. Nato je govoril naš član narodnega predstavništva prof. Voglar: Jugoslovani! Samoodločba narodov, to je bila ona zvezda vodnica, ki nas je vodila v naš jugoslovanski Betlehem. Strli smo verige suženjstva, zmajali smo temelje trhle avstro-ogrske monarhije, ki leži zdaj na tleh uničena, strta. V prvi vrstj se.imajo Italijani zahvaliti ]ugoslovanom in Čehom, da /niso premagani. Mi smo bili prisiljeni, da smo se bojevali proti Italijanom, toda vseeno smo jih opetovano zmogli. Kako bi se še le bojevali, če bi se bojevali za svoje ljudi, za lastno grudo. (Zborovalci dvigujejo pesti in kličejo: Dol z Italijo!) ) Vest, ki smo jo dobili, je skoro neverjetna. Poznamo Italijo, da je nenasitna. Vendar pa ne vem, če bi bil kak državnik tako lahkomiseln, da bi povzročil nov svetovni požar. Naše pesti so trde. Bile so se za nemške interese, kakšno moč bodo Je le pokazale, ko se bodo borile za naše lepe južfie zemlje. Naše besede, naš klic naj slišijo v Beogradu, v Parizu. Toda tudi naši bratje na jugu naj slišijo, da je ni moči na svetu, ki bi nas zadrževala, da bi jih ne branili do zadnje kaplje krvi. fBurno odobravanje. Klici: Umreti hočemo!) Z nami je pravica in sreča junaška! (Gromovito pritrjevanje. Navdušenja ni skoro konec). In ko naznani dr. Koderman, da hoče govoriti general Maister, so zborovalci vstali ter ga navdušeno pozdravljali. Junaško navdušenje se je zrcalilo v obrazih našega mladega svobodnega naroda. In pesti so se stiskale, ko so videli pred seboj moža, ki je dozdaj krepko in neustrašeno branil našo severno mejo. General M^aister izvaja sledeče: Jugoslovani! Na Štajerskem nas je morda italijanski tfij manj zadel nego na Kranjskem in pa naše uboge brate na Goriškem. Tudi mi tu zgoraj smo imeli nalogo rešiti svoj narod pred tujcem. Toda mi branimo svojo grudo. Italijan pa grabi po naši zemlji. Mi nismo vzeli niti ene nemške vasice. Naši bratje tam na jugu pa trpe kakor sužnji. In če se bo to nadaljevalo in uresničila zadnja vest, bomo tudi mi izvajali ravnotake konsekvence proti nemškim sovražnikom saj se tista dobrota, ki jo kažemo napram Nemcem, izpreminja ravno v nasprotno. Res je, da nas je Boroevič tiral v klavnico, toda eno smo vendar dosegli, da rie stote danes Italijani v Ljubljani in morda cero;v Zagrebu. Naš glas gre v Beograd. Prosimo kralja Petra in regenta Aleksandra, prosimo naše srbske kamerade, da nam pomagajo z dejanji. Pojdimo povedat v Pariz, da protestiramo da slišijo tam, da mi nočemo druzega nego pravico, ono, kar nam je obljubil Wilson, ono, za kar se je bila svetovna vojna. In če ne bomo uslišani, si bomo pomagali sami kot ujedinjen narod. In kadar bo zarožljala tista moja sablja, ki je dozdaj rožljala po Štajerskem, na 'potu proti jugu, za osvoboditev naših primorskih bratov, ne bo nikogar med vami, ki ne pojde z menoj. Naj Bog poživi našega kralja Petra! Navdušenje se je polastilo zborovalcev po teh besedah. Živijo vojska! Dol z Italijo! je odmevalo po širni dvorani. Nato je govoril nadporočnik Cigoj, lji se je v imenu Goričanov zahvalil za pomoč, ki jo nudijo severni bratje v zeleni Štajerski. Toda naj le poskusijo odtrgati Goričanom in Primorcem le za hip svobodo — kajti ta narod ne bo nikdar trpel laškega tlačanstva, ki ga sovražimo do dna svoje duše. Cela Primorska bo ogenj, v katerem bo zgorela italijanska, prevzetnost. Nato predlaga dr. Lip o 1 d, sledečo resolucijo: Protestno zborovanje v Mariboru dne 16. marca je sprejelo sledečo resolucijo: Vesti, da se nam hoče vzeti našo Goriško, Trst, Istro in dalmatinske otoke in da se hoče jugoslovansko Reko internacijonali-zirati, so nas skrajno razburile. Ves Maribor in vsa naša severna meja protestira z ogorčenjem proti takemu nasilju, ki ne bo prineslo svetu zaželjenega miru in nas tira v obup. Naša zemlja nam je sveta in stojimo vsi kakor en mož za zadnjo našo vasico. Veliki Wilsonovi principi samoodločbe in osvobojenja dosedaj brezpravnih narodov ne smejo postati prazne fraze. S temi principi stojimo in padamo in hočemo jih braniti do zadnje kaplje svoje krvi. Pozivljemo Beograd in našo delegacijo v Pariz«, da prepreči to nasilje in apeliramo na pravicoljubje in vest celega kulturnega sveta, da da pravici zahte; vano zadoščenje. Resolucija je bila z burnim in gromovitim navdušenjem sprejeta. Nato se je oglail k besedi še neki srbski častnik, ki je, navdušeno pozdravljen, izvajal sledeče: V trenotku, ko bi naj veljala sveta načela pravičnosti, bratstva, enakosti in svobode, je doše! strašen glas, da je v nevarnosti življenje slovenskega naroda. In na to liočemo glasno odgovoriti, da nas slišijo tudi preko naših mej, kajti ta udarec nam je jasen in nas 'globoko boli. Povdarjamo pa, da mi nismo majhen narod, marveč da smo trinajstmilionski narod, ki je zastavil svojo čast za svobodo In mi kot trinajst m i I i o n c k i narod ne prosimo, mi pretimo Ge hočemo mir, imamo mir. In če bo treba, se bodo zopet razvili naši praporji. zopet se bodo zablesteli naši bajoneti na obalah Soče. Mi nočemo prositi, marveč se hočemo organizirati do zadnjega moža. Germanizem je poražen. In zlomili bomo tudi to roko, ki hoče poseči, po slovenskem narodu. In kadar zapoje: Naprej zastava Slave! — bosta Trst in Gorica zopet naša. Burno odobravanje je sledilo tem junaškim besedam. Koneeno se je predsednik zborovanja dr Kode rman n zahvalil zborovalcem ter naglašal, da smo lahko ponosni kot Maiiborčani, ki smo se na en sam klic zbrali v takem številu. Ko-nečno je prosil zborovalce, naj gredo mirno domov. vsaj je mnogo takih, ki preže, da bi nam mogli škodovati . Ko so ti zbrani tisoči mariborskih Jugoslovanov odpeli »Lepo našo domovino«, so se mirno razšli domov, toda s prepričanjem in zavestjo v srcu, da našega solnčnega juga ne bo imel Italijan, četudi poteče zadnja kaplja krvi naših junaških jugoslovanskih bojevnikov. * * * Beograd, '5. marca. »Epoha« poroča iz Pariza: V francoskih diplomatičnih krogih menijo, da Amerika edina more še rešiti naše stališče na Jadranu Govore, da so jugoslovanskim zastopnikom priporočili, naj se obrnejo naravnost na Ameriko, da se naš položaj, ki je zelo slab, izboljša in okrepi. LDU Pariz, 15. marca. (CTU.) Včerajšnja posvetovanja VVilsonova so dokazila, da predsednik Zedinjenih držav doslej še ni odobrij dogovorov, ki jih je mirovna konferenca sklenila za njegove odsotnosti Predsednik kritično pre-motriva vse, kar se je med tem sklenilo. Dosedanji dogovori imajo nastopni uspeh: 1. Preprečitev združenja Nc-mške Avstrije z Nemčijo. 2. Vprašanje porenske republike 3. Nemčija mora plačati 40 miljard vojne odškodnine, 4-. Stališče Poljske, ki prevzame dosedanjo vlogo Rusije na severovzhodnih mejah. .'jploSno prevladuje uverjenje, da so ti dogovori, ki so se sprejeli za njegove odsotnosti, v nasprotju z njegovimi 14 točkami. Američanski pooblaščenci menijo, da se bo predsednik Wilson bavil tudi z vprašanjem tajnih dogovorov, zlasti z tajno pogodbo med Francijo in Italijo, po kateri dobi Italija Dalmacijo, Francija pa Sirijo. Govori se, da so porazgovori med \Vi!s<>nom, I.loyd Georgem in Clemenceaujem zelo pripomogli do poravnave spornih vprašanj. Upati'je, da bodo dne 25. t. m. Nemci že lahko sprejeli mirovno pogodbo. Prihodnji Udtn bo, kakor vse kaže, odločilen. I. u g a n o, 15. rttaica. V nacionalnih krogih Italije povzroča nevoljo, da hočejo razpravljanje konference o italijanskih zahtevah zapostaviti in da se ne bo, kakor so oficiozno zagotavljali, razpravljalo o njih obenem s francoskimi zahtevami. Italijansko časopisje je kar najbolj pesi mistično in različne stranke druga -drugi ostro očitajo, da se je vojna za Italijo politično in gospodarsko nesrečno končala. »Corriere del la sera« najostrejše protestira proti vesti, ki ni. bila od nobene strani dementirana, da hoče namreč Italija podpirati imperialistične načrte Francije, da se zapostavi nemški narod in ila se prepreči združitev N niške Avstrije in Nemčije. Brošura škofa dr. Napotnika pred kazenskim sodiščem. Knezo-skof dr. Mihael Napotnik je, kakor znano, izdal brošuro „Zur fromtnen Erinnerung an Weiland lhre Majestaten Kaiser Franz Josef I. und Kaiserin Elisabeth". To delo je okrajšana izdaja sličnega večjega dela iz leta 1914 in vsebuje zlasti odlomke iz važnih škofovih govorov- ob prilikah proslave bivšega umrlega cesarja Franca Josipa in cesarice Elizabete. Delo je bilo lani avgusta y tisk poverjeno znanemu nemško-nacijalnemu tiskarju Mostbocku. TisK pa se je — p0 zatrdilu škofa — zakasnil iz tehniških ovir, tako, da je brošura bila še le letos 22. janunrja do-tiskana oziroma ceruuri predložena. Po škofovem zatrdilu se je brošure natisnilo samo 500 izvodov. Državno pravdništvo v Mariboru je brošuro takoj zaseglo in sicer ker vsa njena, bivšo avstrijsko dinastijo naravnost fanatično proslavljajoča vsebina izdana že pod novo državno tvorbo in novo kraljevo dinastijo, pre-izrazito označuje pre^rešek zoper javni red in mir po 305 kaz. zak. Uvedlo se je objektivno postopanje in zaplemba brošure je bila potom okrožnega kot tiskovnega sodišča v nejavni seji potrjena. Proti tej razsodbi je knezo-škof vložil ugovor, o katerem se je v sonoto po-poldnev v javni razpravi • obravnavalo. Škofa kot pisca brošure je zastopa, š.cof. tajnik dr. Tomažič. Državni pravdnik Graseli naglaša predvsem, da nikakor ni tožen škof, kot pisec brošure, mirveč preganji se samo brošura kot taka, postopanje je tedaj zgolj objektivno,. Konstatuje, d., je uvod k brošuri datiran z dne 29. septembra, da se v uvodu to delo označuje kot „času primerno", da je prva izdaja našla doma in na bojišču prijazen sprejem in da bi bila tudi ta izdaja večja, ako bi tega ne ovirale razne težkoče. Državni pravdnik pri čitanju posameznih mest, kjer se tudi sicer pretirano proslavlja umrlega cesarja, opetovano opozarja, da je vse to poveličevanje bivše habsburške dinastije izšlo dobra 2 meseca že potem, ko smo bili ujedinjeni že pod” novo kraljevo dinastijo Karagjorgjevičev. Tako se na primer Franc Josip proslavlja kot največji knez miru, ki je - zaslužil Noblovo nagrado za izredne zasluge za ohranitev miru. Temu nasproti drž. pravdnik ogorčeno povdarja, da je bi! ravno cesar Franc Josip tisti, ki je v odločilnem trenotku sopodpisal „tisto nesramno" noto .— ultimatum Srbiji, ki je takoj nato ves svet vžgala v to strašno klanje Kot najbolj značilno za škofovo fanatično austro-filstvo pa je njegov vzklik, da ko umrje, naj mu v srce vtisnejo zadnji pozdrav, kako on strastno ljubi svojega cesarja in avstrijsko cesarsko domovino. / Škofov zastopnik dr. Leskovar ukvarja, da brošura ni bila namenjena za javnost, marveč le za arhiv in zgodovino, tiskana je bila tudi le v ta namen in zgolj iz pijctete do umrlih cesarskih dvojic. Nadalje opozarja, da še danes šolska mladina vporablja Šolske knjige, kjer sc tudi še nadalje proslavlja vsa bivša a strijska država oziroma cesarska rodbina; da je take proslave poln tudi letošnji koledar Mohorjeve družbe v Celovcu; da je tudi sicer še izšlo nekaj’ sličnih del, ne da bi bili zaplenjeni Opozarja koneeno na pastirski list, proglašen v celi škofiji na Svečnico, v katerem se škof izrazi zase in za svojo duhovščino pokornim novi vladi. Zel' se Razsodba: ••or zavrnjen. Prvotno i rečena o Ve d razširjanja te brošure rv N ičen' pregled. drči nam niti, cio'-. mer: la: •. z? jo ra/’: tis!; češ' iu; S', i. no drž OP' kih ;zji ‘T'5* i ^ .< i F'* i W-o oaUrii , torijem »Novo V pr:pr M pne, H Ne; š L i ■ oilk "i. • tanii m. ■Nemcn. poli :-a , odt(ošaj tuj tem’ ji, v P;uaz; ■tudi v ki smo jih v zad- viveli in ki naj jih imamo ■ Lov., ji bodočnosti od strani tiste' : vle, ki nam je pred par meseci .o s svojimi zavezniki« prizfiala \\ so nam taki dokumenti laške sli dobrodošli, ijo hočejo odškodovati s teri-severu. Zagreb, 14. marca. i»elcži vest, da bi bila antanta dško-Jovad Jugoslavijo za pokradi -Z; ubila na Italijo z ozemljem AVSU‘lJi: lil ero, n ja, i rili Madžarske. List odločno ta namera pri an-ver bi si na ta način v nakopali večne sovražnike, t . da, moramo živeti v dobrih -■ i p i našimi sosedi. Jugoslaviji noče ■ zahteva pa, kar je njeno. Po • naj Se - ravna mirovna konferenca > r je io edina možnost, da^se narodi itsmOi pomirijo. e.•.vre; habsburški se note odpovedati. ls..iK*»c. i -o i.ivgi avstrijski cesar ni ofici-el': ’ dal prestolu. Zdaj razširjajo nekateri neniš'..r listi Vest, da se pripravljajo gotovi do-i.vlo v porabili, da zopet ustanove icer to nič ne briga, vendar pa god ki , lilo; ■' ! biijcži sv o i i i pa st, Icer prav iz srca privoščimo m Karla Habsburškega. Fr . tii mir bo sklenjen v enem tec LLU. Curih, 15. marca. (ČTU.) Iz Loiu ocajo: Sklep predhodnega miru pričak .jo žl- koncem prihodnjega tedna. N ,..;ec Cottin obsojen na smrt. fP• !’i • !5. matica. (Dun. HU.) »Agence ■ ca: Vojni svet je obsodil Cottina, ki je Tuti adel Clemenceau-ja, na smrt. i»oijjeviki nameravajo udreti v srednjo »vvropu ? Curi i, 15. marca. Ruska'sov-jetbl-m. Izpreniembe v vladi. Minister za p- lj delstvo dr. Petričič je odstopil. Njegove oosi bo začasno vodil minister, za konstituanto <: Kramer. Posle’ministra za pr»:!i• doslej vodil dr. Petričič, Ijo vodil začasno trgo vinski minister Ribarac. Poverjenik za socijalno skrb. (Ljubljana Dvorec, 11. nadstropje, soba štev; 124) sprejema stranke le ob torkih, četrtkih in so botah od 10. —12. ure dopoldne. Laška kohlisija v Mariboru. Jugoslovanski klub je vložil v narodnem predstavništvu v Beogradu sledečo interpelacijo: V Mariboru je zadnji čas' bivala italijanska vojaška delegacija, sestavljena iz nekaterih častnikov in podčastnikov. Njihov' nastop jo bil tak, da je vzbudil med slovenskim prebivalstvom v Mariboru in okolici'upravičeno 'nezadovoljnost. Njihovo .vedenje je bilo prešinjeno z osteiitativno simpatij«* napram nemškemu živjju in n neprikrito • mržnjo zoper stremljenja troinienskega naroda SHS. S tem se daje moralna podpora in pobuda nemškemu protidržavnemu gibanju ter se ogroža mir in red v naši državi. Podpisani vprašajo: 1. je- li ministrstvu za zunanjo nadeve znano, iz katerega namena in od kogA poslana je o&načena vojaška delegacija prišla in bivala v Mariboru? 2 Ali je vlada voljna, da v bodoče ukrene vse potrebno, da eventueluo taksne vojaške delegacije, kiv potujejo, po slovenskih krajih, s svojim nastopom ne bodo vznemirjale jugoslovanskega naroda? Za' finančnega poverjenika za Slovenijo je imenovan dr. Ivarel Siavnik. Nemcem se še vedno sline cede po Mariboru in Ptuju. V Gradcu, kjer se najt ja glavni štab spodnještajerskih Nemcev; nemčurjev in drugih takih elementev, so izda s nekako spomenico o svoji, minimalni zahtevi glede mej na južnem Štajerske.n. Nemška minimalna zahteva je na podlagi Wilsonovega programa,: Drava, z varovana od Pohorskega masiva,- z Mariborom in Ptujem. Na dolgo in široko potem iazlagajo, zakaj Nemci (o zahtevajo in za aj so te zahteve tudi napram Slovencem upravičene-. 'Ogledali si bomo še to nemško domišljavost, ki se še zdaj noče zavedati, da so Nemci oni, ki so bili v tej svejovni vojni popolnoma poraženi. Girstmayerjev morilec Fras je bil pred voiaš mi sodiščem iz Ljubljane (obravnava se je vršila pri tuk. okrož. sod.) radi hudodelstva uboja ob ojen na 3 leta težke ječe. Tobačnih izdelkov na karte se bode v mariborskem založnem okraju do preklica oddajalo na teden 9 smodk ali 36 svalčic, ali 2 zavojčka tobaka za svalčice, ali 2 zavitka tobaka za pipo, ali 50 gr. zvitkov (krožki in klobase). Na 4 tedne 4 krat toliko. Če tat tatu okrade, se lahko zgodi, da roka pravice oba okrade — zlate svobode. To sta skusila neki Kotnik Alojz iz Studencev, ki je nekemu Friče-ju vzel voziček in 2 soda, n med tem, ko se je na ta račun okrepčal v neki gostilni, mu je voziček in sode izmuznil neki boljši gospod vsaj po imenu piše se namreč : Hofmeister. Zasajen konjski tihotapec. Orožništvo v Leiterspergu je prijelo na cesti ob Der-vuškovi opekarni nekega Schafferja iz Mii -narc pri Radgoni. Imel je v 2 voza vpreženih 6 konj, katere je nameraval vtihotapiti preko meje. Vžigalice dobe mariborski trafikantje v sredp dne 19. t. m. v’ mestni prodajalni na nakaznice občinskega gospodarskega urada. Nakaznice se izdajajo le na tobačne prejemne knjižice. X na ■ . naš okraj s krijifo »Unteilbar ; tfečt • ■» rtajvi »no in naj- •'cp • i krvnik--: Slov! n: dvoj vodu •)■ vno i . da jo avstrijska vlada na v , ’. . ; ■ io' peši v ' i ra, |)i'''avairje tega dela, .: . , > ;.i c '..jo ■ »g osi v: o dol« nemškega ■'i' .. . 'j ; T : pi ...di agentov se jo piši 8 strani c. .. ,i .' 'i ■ te ■■ do Mo oba j’ ih uiav r.stev, ki in i • • ed '• ka i zvjeČ < '■ ' jdržavne • i. ac. i. i. d., oa si na.uče t ) sita potrebno patiijqtičrio knjigo. Matsikdo >se je v tistih c . . v.d-i s:;. Im prt-i uradnim žigosanjem p v. v ::: č a j;: nenai očitve vsedel na lima- ■ *. i i • ■: a i i a j le ob ohtetmci svOje sttaho- ■ : i pre?.v> kuje-jo dol rovezne otrobi ! a ,' : i. r pa jih nočemo soditi; kajti, kdo . v" . , j ■. o : 11 :.uh v času deževja patrijo- Xi.i!i P aric, znakov, ra.zgledaic itd.?! A. ir, , ., !-:v-čaikov si jo omislilo knjigo v nadi, da d- '. >4- Iško stvarno 'jMsr.no delo sve- .i t Uak-i razočaranje 1 -a-stavki, pisani v . ... ■ :i iuiri. kar mi gole zgodovinskih i. jadov na Slovanštvo — posebno kar a.ašie bratov Srbov, naše I -• trie in naših narodnih prvoboriteljev. N n ■ ..uda v jugoslovansko hišo! i,,"jo -- . "ospodi i Franj' , »Branibor« po osveti! Vsak narodnjak se je tudi •;.«••:•• uril vrniti knjigo, ko jo spoznal kužnega dihurja •■ ji knjižnici, bziromai je javil založ-d 1; ooi enj enih v/.roi 6v n c sprejme ia j:a • vi na razpolago. Višek liške nesram- n :• ; a kaže sedaj, ko la eifutska založba i.re:. '. aikoin v Jugoslaviji s tožbo na iz- poini:> v ar:;!.: ro-odbe. Radoved d smo, katera SHS sodidia bo doličnike primorala poljubiti škorpijone, s katerimi s6 nas nem: .i kulturonosci hica.li* -m. Zadnje ¥esii. ■n Q h Dopisi. k.. .C Sv. Lenart v Slov. Gor (Primer predrzne uenršio vsiljivosti). Piedno je pravični 1^ , zaniahipl s praznim Žakljem-po^ nemški Avstriji je preplavila neka nemško — židovska založb« v Na naši fronti mir. L j v ivljana, 17. marca LDU. poroča iz or,dna , i i a o". 9*31 dop.: Položaj na nagi front ncizpfamenjen, A'iantna komisija v Ljubljani. L i u bi j ana,. 17. morci. Med tem ko so i/.i;.eii -i generTov',' ki jih. je pariški najvišji voj, j;ven delegiral,' da preiščejo takozvani . Ijidi^an-.ki-zalošlvi dogodek”, dospeli v Ljubljano, amcnkatiski general Treat, angleški e.o, .. 1 G rd"i>, francoski enei 1 Savy, ital. o.ene. ,da. Scgreja, ki je bil v to antentno komisijo delfcgiran kot zastopnik Italije, iz neznanih vzrokov še doslej ni v Ljubljano. Ka-k-r /nano. je general Seg'.e odposlal v L ju ijatio ital. sm.komisiji ^ pietvezo, da bo nad/or- vaia .ntaiitni transport živil na Dunaj in v Prago ter povratek goriških beguncev. /ysuiemcš v Nemški-Avstriji pogoreli. — Zy<-zi »ned socialnimi demokrati in krščanskimi socialisti.' V soboto se • je • vršiia v N e mŠki-AvS tf i ji voiirt.v a«ivr>, vlade. Veiik nemšk zveza se volitev i udeležila. Njeni člani so kakor en mož zapustili dvorano in so se vrnili še le, ko so bile volitve končane. Socialni demokrati in krščanski socialisti so sklenili kompromis ter pometli z velikonemci. Večje blamaže pač ni mogla doživeti kaka stranka, ki je toliko časa igrala prvo violino v ranjki Avstriji in katere pristaši so bili poveeinoma tudi mariborski Nemca V vlado je bilo izvoljenih 6 socialnih dem< i.ratov, 5 krščanskih socialistov in 4 uradniki V <',n;d te iepe koalicije so prišli izvoljeni člani' 'J; le z, rdečo■-belimi' rozetami. Priznanje Poljske. . LDU. L v o n, 17. marca. Švica je uradno priznala' Poljsko državo. 'Dolične znane osebe, ki $o si preteklo nedeljo v trgovini V. W e i x 1 na nepravilen način prisvojile 3 zavitke s papirjem in dotični vojak, ki si je sedaj v soboto predpoldm prisvojil tudi v isti trgovini denarnico z K 50’— se poživljajo, da nemudoma vse vrnejo, sicer se objavijo sodniji, Podružnica Ljubljanske kreditne bar ke v Mariboru tei m Deviška glavnica 15,000.000 K CENTR&LA V LHJBUAN8 Poslovalnica avstrijske razredne loterije JjpSsT Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Soreiema vlosre na knjižice, tekoči in žiro-račnn uroti naiucodneišeinu oliresio- Rezervni fondi nad 4,000.000 K Izdaja čeke, nakaznice in akreditive. DM0 CUMHUMautMKiVc.T Otroška postelja nočna omarica iz trdega lesa, lepa omara za obleko in lesena perilna gladilnica, vse še dobro ohranjeno. Na prodaj v Cvetlični ulici štev. 34. Hišnik brez otrok, za oskrbo 2 hiš, se sprejme z 1. aprilom. Prednost ima ključavničar ali kovač. Natančneje še izve: Maribor, Cvetlična ulica št. 27,1—4. Elegantni površnik popolnoma novi, pepelnate barve, za velikega in močnega gospoda se odda v Nagy-jevi cesti 10-11. Na ogled po 10. uri dop. Punčka (puia) z vozičkom in 2 krasni podobi se zamenja za živila. Nagy-jeva cesta 10-111. Lokal za trgovino v Mariboru ter prostor za delavnico, se v mestu ali okolici vzame v najem. Ponudbe na: A. V r e č a r, '.Ljubljana, Stari trg št. 5._____;__j_________ Mirna begunska družina išče v slovenskem delu Štajerske zračno, meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 1 sobe in sicer za 1. ali 15. april. Ponudbe na upravništvo lista pod »Stanovanje 15«. Prostor Knjigarna in veletrgovina papirja Vilko Weixl Maribor« Glavni trg 22 | _ priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih raz- til N glednic, raznega papirja in sploh vseh pi- 7A p sadnih in šolskih potrebščin. V zalogi razne šolske'ter leposlovne knji« 7A ge, tudi v hrv. jeziku. ^ ^ Prevzame naročila na štampilije. ^ (šj Še v zalogi se nahajajoče drobnarije in igrače se pj razprodajo. ^ V kratkem se otvori lastna knjijgoveznica. ^ 3?©@®©@©0®®©®i©©©®©©©@: •©©© Dragotin Riedl, brivec Maribor, Tegeithoffova cesta 21 se najboljše priporoča vsem cenjenim gospodom, mHNNNMMUMNNNI i=ai=u=g|B;i=nr=ai=i tl. Letonja, Maribor Tegetthoffova cesta 23 Zaloga galanterije, igrače, razne steklenice, razglednice velikonočne, mariborske in druge, > narodne znake. Na debelo in drobno. Slanino in zaseko odda v vsaki množini R. Verlnik, Mir, SDdaijsha ul. 17 trgovina z mešanim blagom. ‘sposoben za mizarsko obrt se išče ds najem. Ponudbe pod »Mizarstvo« na upravništvo. »DOM"* registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Mariboru vabi na redni občni zbor za upravno leto 1918 ki se vrši v pet,ek, dne 28. marca 1919 ob 3/46. uri zvečer v sejni sobi Posojilnice (Narodni dom). Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. ■ 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Odobrenje računskega sklepa ter 4. čitanje revizijskega poročila » za. Raznašalci časopisov družne. Zveze« v Celji. -se *pr©|meio v upravništvu „Mari* 5. Slučajnosti. borslkaga deSavca“. Načelstvo. Slike Kralja Petra in regenta Aleksandra male in velike, barveiic in ogljene, za šole, urade in zasebne liiše, dobite po nizkih cenah v trgovini ■papirja in šolskih potrebščin Ivanka \AfeixL Gospodska ulica 33 Pri slovenski rodbini išče ^ sobo W če mogoče tudi prehrano, naš sourednik. Ponudbe na uredništvo lista. = Exportna trgovina = Franjo Vidovič Maribor, Cvetlična ulica št. 15 Preskrbuje prodajo in nakup vseh ' — v trgovino spadajočih stvari. = Karbidove svetilka ■stoječe in viseče, ter goreici v veliki izbiri. _ karbic), v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah. • Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik! €. Th. $fleyer Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. Ob sobotah zaprtol Agitirajte za »Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. JbiMd delavec' se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah: Weixl Vilko*, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg WeiXl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J., „ n Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, (jrajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., „ „ Schifko Terezia „ „ Schifko Maria, Melje Pichler Ana, „ Jprko Maria, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., fTlagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „ „ „ „ Meier J., Pobrežje, Frau-Staud. cesta Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor a:xTXXXXdnmrYYYT-n T/daja; Tiskoyna zadruga, Odgovorni urednik; Fr. Voglar« Tiskarua: Karl Rab/tsch v Mariboru.