G eo g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , L IV (1982) U V O D N A B E S E D A UDC U D K 061.231 (497.12) .091.5 : 91 OB Š E S T D E S E T L E T N IC I G E O G R A F S K E G A D R U Š T V A SL O V E N IJE Sve to zar I l e š i č * Želji glavnega u redn ika Geografskega vestn ika , da bi za letošnji z v e ­ ze k revije, k i izide v letu, ko slavimo šestdesetletnico Geografskega d ru š t­ va S lovenije , napisal n ek a j uvodn ih besed, n isem želel odreči uprav iče­ nosti. S e m nam reč eden tistih redkih , še ž iv ih s lovensk ih geografov, ki sicer še n ism o bili m ed ustanov ite l j i društva , k i pa sm o ak t ivno sodelovali v d ru š tvu in v slovensk i geografiji vobče vsaj v pe t ih od vseh šestih desetletij , k i so pre tek la od ustanov itve GDS leta 1922. Bolj m e je u redn ikova prošnja spravila v zadrego glede tega, ka j naj napišem, č e p ra v tud i v ž iv l je n ju neke vede ni začrtane m eje m ed pre ­ teklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo, tem več nev idno prehajajo ena v drugo, vendar jub ile j sam nek a ko zahteva p re d vse m pogled v preteklost, zlasti če je ta že precej dolga in sorazmerno uspešna. V endar tud i po­ gled v pre tek lost ne more m im o vprašanj, k i so se porodila sicer v p re ­ teklosti, a so po svoje odprta še danes, odpirajo pa se tu d i za bodočnost. K a r zadeva šestdesetletno pre tek lost GDS in s lovenske geografije vobče, m i je bila že ob petdesetle tn ic i društva, leta 1972, poverjena na ­ loga, da sem orisal razvoj slovenske geografije v teh petdese tih letih (gl. » S l o v e n s k a g e o g r a f i j a v p e t d e s e t i h l e t i h s l o v e n ­ s k e g a G e o g r a f s k e g a d r u š t v a « , G V X L1V , 1972, str. 165— 179, ponatisnjeno v knjig i » P o g l e d i n a g e o g r a f i j o « , L jub ljana 1979, str. 25—51). V er je tno torej ni treba, da bi vse tisto, kar sem takra t na ­ pisal, v kakršn i koli obliki še enkra t ponavljal. T ud i tiste dileme, ki sem jih nakazal na koncu svojega takra tnega poročila, so ostale še napre j od­ prte, takšne, kakršne so. Ponovno se m jih skušal osvetl iti v č lanku » G e o g r a f i j a n a r a z p o t j i h « , k i je izšel ko t u vo d n ik v G V X LV 1, 1974 na str. 3— 9 in bil ponatisn jen v kn j ig i »Pogledi na geografijo« (Par­ t izanska knjiga, 1979, na str. 11— 21). Za danes m i je torej preostala le dolžnost, da sku ša m na kra tko prikazati , ka j se je v dejavnosti s lovenske geografije in s t e m tu d i GDS pozit ivnega ali negativnega dogajalo v razdobju 1972— 1982 in kako smo * D r., a k a d em ik , za slu žn i p ro feso r u n iv e r z e . G eogra fsk i in š t itu t A n to n a M elika , SA Z U , N o v i trg 4, 61000 L ju b lja n a , Y U se slovensk i geografi še napre j spoprijem ali z naveden im i dilemami. GDS je v t e m času organiziralo štiri zborovanja, leta 1973 v pokra jin i ob Vo­ g la jn i in zgornji Sotli, 1976 v zgorn jem Posočju, 1978 v Mariboru in 1981 na G orenjskem . Za vsa ta zborovanja je bila značilna naraščajoča vloga m la jš ih geografskih delavcev, težnja, da se pre izkus ijo m ožnosti in spo­ sobnosti za pripravo m odernih , d inam ičnih regionalnogeografskih sintez, poizkusi organiziranega skup inskega dela in čim tesnejše povezave m ed bazičnim i in neposredno ap lika tivn im i geografskim i dognanji. Ob te m se je, hote ali nehote, stalno odpiralo vprašanje teoretičnih te m e lje v geo­ grafske znanosti. S ta lno so se kazale prednosti in slabosti trenutnega organizacijskega in vsebinskega s tanja v s lovensk i geografiji , pa tud i n j i ­ hove posledice v afirmaciji s lovenske geografije v naši družbi, znanosti in vzgoji. Zlasti je bilo očitno, kar sem želel podčrtati v svo jem referatu na m ar iborskem zborovanju , ( » M i s l i o s l o v e n s k i g e o g r a f i j i m e d M a r i b o r o m 1 9 5 4 i n M a r i b o r o m 1 9 7 8 «, Mariborsko Podravje, 11. zborovanje s lovensk ih geografov Maribor, 1978, Maribor 1979, str. 13—20), da našem u delu m očno škodi in m očno razpršuje n je ­ gove uspešne rezulta te v m egleno razvodenelost in neizk lesanost slabljenje ali sploh pom an jkan je vsaj kolikor toliko u tr jenega koncepta o p red ­ m e tu in s t e m sploh o b is tvu geografije in n jen ih nalog. Ta zamegljenost, iz katere n e k a j časa tud i Geografsko društvo, k i bi naj bilo ide jn i u sm e r ­ jevalec slovenske geografije, n i znalo poiskati prave poti, je tud i povzro ­ čila, da je naša geografija ko t celota čedalje bolj izgubljala svoj položaj in ugled v naši znanosti in družbi, da je čedalje bolj capljala za drugim i v vprašanjih negovanja okolja in ure jan ja prostora, sk ra tka v vse j naši regionalno prostorski politiki. Do neke m ere so n jeno čast v te j smeri reševali samo posamezniki. Ostala je preveč ob strani tu d i v borbi za svojo afirmacijo v šolski vzgoji, k je r se G D S ni znalo in u tegnilo p ra ­ vočasno dovolj zavze ti za vzgojno široko zam išljeno vlogo geografije v učnih načr tih usm erjenega izobraževanja, čeprav je šolska sekcija d ruš t­ va uspešno iskala nove po ti v sm er i d idaktike . T ud i v t e m pogledu nam je škodilo po m a n jka n je u tr jenega koncepta o p re d m e tu in b is tvu geogra­ fije. Čedalje bolj sem prepričan, da alarm, k i smo ga v zvez i s p o m a n j­ k a n je m takega koncepta neka ter i sprožili na m ariborskem zborovanju , ni bil odveč, čeprav je morda povzročil ka j hude krvi. Ta v t is m i po tr ju je dejstvo , da je — nedvom no tudi spričo tega alarma — Geografsko d ruš t­ vo S lovenije in še posebej n jegova znans tvena sekcija zadn ji čas zelo poživila svoje iniciativno delo na vseh področjih, k je r se ji zd i to po ­ trebno. Da sodi v ta o kv ir tu d i razpravljan je o p re d m e tu in konceptu geografije, se ra zum e samo po sebi. T ako razpravljan je se ne more več zadovoljit i samo s su b je k t ivn im i izva jan ji posam eznih re feren tov ali d i- sku tan tov , te m v eč se mora stalno, ob teko č em raz iskova lnem in pedago­ š k e m delu, poglabljati v vprašanja načelnih, f i lozo fsk ih te m e lje v stroke. Da potrebo po u trd i tv i koncepta in u ve l ja v i tv i f i lozofije geografije čutijo — in to m orda celo na jm očneje — celo geografski delavci mlajše in n a j­ mlajše generacije, dokazu jejo neka ter i p r ispevk i n jen ih zastopnikov , ob­ jav ljen i v te m zv e zk u Geografskega vestn ika . V e n e m od n j ih je celo precej jasno nakazan koncept geografije ko t znanosti o pokrajini, koncept, kakršnega smo neka ter i zastopali že od nekda j, čeprav smo se s te m i z ­ postavljali nevarnosti , da nas proglase ko t staromodne, »klasične« geo­ grafe. Pozitivno stran teh pr ispevkov v id im tu d i v tem , da z n j im i G V nadalju je svojo, povečini ugodno ocenjeno pot in formiranja naših geo­ grafov o ide jn ih tokovih v sve tovn i geografiji in n jihov ih odm ev ih ob domači problematik i. Dokaz za pozitivnejšo, po d iskusijah in kritičnih pretresih oživljeno dejavnost s lovensk ih geografov je pomenilo po m o je m m n e n ju tud i zadnje (12.) zborovanje s lovensk ih geografov v K r a n ju in na Bledu. Res je sicer, da nas je moral tu d i ta m zastopnik ene od sorodnih ved (geologije) — morda še vedno ne čisto brez potrebe — opozoriti, da je geografija z geo­ logijo vred ena od »ved o Zem lji« in ne ka j drugega, res pa je tudi, da sta bili gorenjska skup ina geografov, ki je nenadno vzrastla kot iz tal, in znanstvena sekcija GDS v pripravi zborovanja zelo uspešni, ne samo po organizacijski strani, tem več tud i po vseb insk i z zadostno m ero p o u ­ darka na regionalni kom pleksnosti . K e r je bilo zborovanje na Bledu, je bil za uspešen prodor reg iona lno-kom pleksne g a v id ika posebno značilen referat o B le jske m jezeru , ki se ni vr te l kakor ponavadi v večnih in žolčnih razpravah o tehničnih pr ijem ih njegovega zdravljenja , tem več je njegovo obolelost osvetlil v š irokem okv iru celotnega naravnega in antropogenega dogajanja v ožji in širši pokra jin i okrog Bleda. Na zborovanju je prišla do izraza tud i sm otrne jša in m orda m an j oportunistična presoja ap likativne vrednosti geografskih dognanj v p ra k ­ si, p re d vse m v pros torskem planiranju. Že s tem , da so ap lika tivn i geo­ grafi, angažirani v te m planiranju , tokra t nastopili ne le individualno, tem več skupinsko , so dovolj potrdili, da niso za te vrste aplikativno de­ javnost koristn i geografi samo ko t posam ezniki, tem več tudi s troka kot celota. Če je bilo torej mariborsko zborovanje leta 1978 podobna prelomnica kot tisto iz leta 1954 ter je našlo svoj očiten pozit iven odm ev na zboro­ va n ju na G orenjskem , gre zahvala za to dejs tvu , da smo se ob te j p re­ lomnici krepke je lotili izgrajevanja jasnejšega koncepta geografije. S te strani pom eni druga polovica zadnjega desetletja pred društveno šestde­ setletnico oživljajoč korak naprej. V endar pa še zdaleč n ism o povsem izločili vseh slabosti, k i n a m jih je zapustil razvoj v preteklosti . Takšna slabost se kaže ob težavah, ki sprem lja jo poskuse krepkejše uve ljav itve regionalnogeografskega obravnavanja S lovenije . Močan pre izkusn i kam en glede tega pom eni pobuda za pripravo regionalnogeografske monografije o Slovenij i , k i jo je v svoj delovni načrt vk l juč i l Geografski inšt itu t A ntona M elika S A Z U . Čeprav so podpisanem u ko t p obudn iku te akcije na žalost opešale moči za uspešno vods tvo tega dela, še vedno verlavia v m ožnost n jenega uspeha, če ji bodo kos volja in sposobnost ter k o n ­ ceptualna usk la jenost naših, ne ravno m alošteviln ih ter za delo zavze tih geografov. Druge podedovane slabosti žal ne m orem o odpraviti samo z našimi rokami. Gre za našo organizacijsko razdrobljenost, združeno hkra ti s prav tako podedovanim i te žn jam i k dualizm u v geografiji. Čeprav se nas je, odkar obstaja Raziskovalna skupnost S lovenije , večina odločno potego­ vala za to, da se v n je n okv ir geografija uvrs t i ko t eno ten kom p le ks razi­ skovaln ih prob lem ov v sk lopu t. im. »prostorskih ved« (ali m orda »ved o Z em lji« ) , so nas tam vedno radi razparcelirali m ed »dru žb e n e« in »na­ ravoslovne« vede. N ajhujšo razcepitev pa sm o doživeli ravno zadnji čas, ko teče raziskovalno delo geografov ne samo ločeno v dveh ali treh inš t i­ tucijah, te m v eč p o vsem za sebe v dveh raziskovalnih programih, bolj kot kdaj koli popre j brez kakršnega koli m edsebojnega u sk la jevan ja ali s k u p ­ nega koncepta. V te m celo dualizma m ed fiz ično in družbeno geografijo ni več videti. Res da te m u nism o kr iv i le sami, čisto brez kr ivde pa n i­ smo, saj n ismo znali z jasno pos tav ljen im koncep tom prebiti z idu nera­ zu m eva n ja za bistvo sodobne geografije in n jeno vlogo v ž iv l je n ju in družbi. Da tega nismo znali, ni čudno, če si že sam i n ism o bili vedno o te m na čistem. Ob koncu na j ko t neprem agano slabost o m en im še dejstvo , da se geografija ni znala dovolj uve ljav it i v na jnovejš ih šolskih re formah, še posebno ob prehodu na u sm er jeno izobraževanje. T u je izgubila še precej tis tih pozicij, k i jih je zavzem ala doslej. P redvsem je premalo uspela, da bi zadržala že doslej slabo u tr jeno vlogo splošno izobraževalnega p red ­ meta, k i naj bi dal bodočim s tro ko vn ja ko m vseh v rs t č im širše in raz- mišljujoče poglede na prostor in pokrajino. K l ju b dobronam ern im p o ­ skusom, da bi se geografija ob te j re form i modernizirala zlasti po d id a k ­ tični strani, je pri te m skoraj p o vsem izgubila svojo prirodoslovno osno­ vo, svoj značaj, kot veda o Zem lji . Pa tudi ko t ved i o okolju so se ji v šoli zamajala tla, saj so vedno pogostejši glasovi o potrebi nekega no ­ vega, »eko loškega« predm e ta v šoli. To so izgube, k i jih bo težko nado­ mestiti. Izvirajo pa iz izv irnega greha, ki se bridko maščuje nad geogra­ fijo pri nas, pa tud i drugje po svetu. Ta izv irn i greh je posledica težnje , da bi se izognili točni in prepričl jiv i opredeli tv i p redm e ta in nalog naše stroke. T ud i v te m pogledu torej n ismo znali odpraviti slabosti, podedovanih iz preteklosti , te m v eč smo celo dopustili, da so se stopnjevale. Zato nam vpogled v trenu tno stanje pokaže, da se ob šestdesetletnici našega orga­ niziranega dela odpirajo pred nam i še vedno iste dileme, o ka terih smo govorili pred desetletjem . K l ju b te inu ni treba biti za bodočnost preveč črnogled. Na srečo pripada, kakor povsod v ž iv l jen ju , tud i v našem delu prihodnost m la d em u rodu. č e se ta zaveda, kakor smo že omenili, po tre ­ be in koristi usk la jenega dela po f ilozofsko u tr je n e m koncep tu in z n j im usk la je n em programu, ter ne bo pri t e m zdrkniJ, na kakršna koli f i lo ­ zofsko m ajava in preveč oportunistična stranpota, se nam za uspešno prihodnost naše geografije n i bati. V te j luči se n a m bo tud i šestdesetletni tru d s lovensk ih geografov z v sem i svo jim i n ihanji in dvo m i bogato p o ­ plačal in bomo na n jeg o vem te m e lju solidno vgra jen i v znanstveno, pa tud i širše ku l tu rno zgradbo naše družbe in našega ž ivljenja. ON THE OCCASION OF THE SIXTIETH ANNIVERSARY OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETY OF SLOVENIA (1922— 1982) S vetozar I il e š i č (S um m ary) In the ed itio ria l to the L III vodume of »G eografski vestnik«, issued in the y ea r of th e s ix tie th A n n iv ersa ry of th e G eographical Society of S lo ­ venia, P rof. S. Ilešič, M em ber of ithe S lovene A cadem y of A rts and Sciences and H onorary P resid en t o f th e Society, con tinues h is reflections over the activ ity and th e co rrespond ing d ilem m as of S loven ian G eographers. These reflections, p a r t otf w hich, covering th e p e rio d from 1922 to 1972, have a lready been p resen ted on the occasion of th e f iftie th A nn iversa ry of th e Society (»Slovenian G eography d u rin g th e f ifty years Of th e G eographical Society of Slovenia«, G eografski v es tn ik XLIV, 1972, p. 165— 179) a re now prolonged for th e decade 1972— 1982. In h is opinion the alarm w hich was risen a t th e 11th A ssem bly of S lovenian G eographers (M aribor, 1978) and w hich show ed ilack of a f irm conception of th e n a tu re and tasks of geography (who caused d im m u atio n of th e ro le of geography in science, application and education ), has had in th is decade som e positives consequences: a re la ­ tive rev iv a l of th e com plex reg ional aspect a t th e 12th A ssem bly of S lo­ ven ian G eographers (Rramj, B led 1981) and the in ten isfied effo rts o f the youngest g enera tion of S lovenian G eographers to reach a m ore clarified conception of geography in th e ir w ork ing p rogram m e.