Čemi Din *- Štev. 152 U liuMlnnl, 7. |uli|a 1930 Brutalne kretnje nemške diplomacije: Gdansk razburja Evrope pravicam v Gdansku. Že samo s tem je Poljska prisiljena, da zahteva, da se morajo v polni meri spoštovati pravice vrhovnega komisarja DN v Gdansku. Ker je prepuščeno Poljski, da naj posreduje v tem vprašanju, je treba pričakovati, da se bodo kmalu začela podajanja med Nemčijo in Poljsko. Poljska pa bo svojo dolžnost v tem oziru vršila obzirno in nepristransko popolnoma svobodna vseh vplivov, ki so v Ženevi izzvali preeejšnjo ner.voznost. Zopet izredna seja angl. vlade Gdansk. 7. julija. V poslednjem času je bilo opaziti v Gdanskem izredno veliko število oficir- Ženera. 7. jul. Odbor za sankcije se je sestal včeraj dopoldne pod predsedstvom dr. Vasconce-losa. Predsednik je poročal o uspehu sankcij. Navedel je med drugim, da je italijanski izvoz v zadnjih 6 mesecih pade) za 75% in da je Italija v tem ča6u izgubila skoraj polovico svoje zlate podlage. Ženeva, 7. jul. Odbor za sankcije je sklenil, naj se sankcije s 15. julijem ukinejo. Ženeva. 7. jul. o. Odbor za sankcije, ki mu razen Italije in Abesinije pripadajo vsi člani Društva narodov, je imel danes dopoldne sejo, da sklene na podlagi sobotnih sklepov Društva narodov ukinitev sankcij zoper Italijo. Na predlog angleške vlade je odbor sklenil, naj se sankcije zoper Italijo ukinejo s 15. julijem. V razpravo so posegli mnogi delegati, zlasti zastopniki južnoameriških dežel, ki so med drugim predlagali, naj bi še enkrat proučili gradivo, ki se nanaša na sankcije. Zastopnik Poljske 'je sporočil, da je Poljska iz lastnih pobud že ukinila sankcije v celoti in da se zato poljski delegati ne bodo udeležili glasovanja. Kairo, 7. jul. Reuter javlja it Addis Abebe, da se je v Abesiniji že začela sezona vremenskih neprilik, da je nad vso Abesinijo legla huda megla in da so se začeli velikanski nalivi. Najbolj je pri lem prizadeta italijanska aviarjja, ki je svoje polete omejila na minimum in se dvigajo italijanski piloti le v najnujnejših potrebah in na najkrajše proge. Tekom zadnjih dveh mesecev je prišlo do več napadov na italijanske čete in avtomobile, ki so Še osem dni sankcij Abesinija pod nalivi Bolgarija pred volitvami lemljoradniki Jev nemške vojske, ki so se tamkaj nahajali na dopustu. Sedaj pa so bili vsi uradno pozvani, naj se vrnejo v svoje službene edinice. Ta odlok nemške vlade je imel veliko razburjenje, ne samo na Gdanskem, temveč tudi v Varšavi, ker razpravljajo v zvezo z vestmi, da se na meji zbirajo tudi hitlerjevski napadalni oddelki. Morda je la odlok čisto nepomemben, vendar v zvezi z razburjenjem okrog gdanskega problema čisto razumljiv. Zaradi teh dogodkov je tudi angleški zunanji minister Eden na ministrski seji izjavil, da smatra gdanski problem za zelo nujen in nevaren in se bo radi tega angleška vlada ponovno sestala jutri na izredno sejo in se bavila le s tem vprašanjem. Z govorom £pan?kega delegata so soglašali tudi delegati Velike Britanije in Francije. Zastopnik Kitajske je izrecno naglasil, da pristaja kitajska vlada na ukinitev sankcij. Prevzetna Italija Rim, 7. jul. o. 1» dobro informiranih italijanskih krogov se eujc, da Italija ne bo sodelovala na konferenci v Montreusu. kjer se obravnava vprašanje oborožitve Dardanel, toliko časa, dokler se bo tam kazal in obstojal protiitalijanski operativni pomorski sporazum. Glede lokarnske konference, ki se bo, kakor znano, pričela 20. julija, pa izjavljajo isti krogi, da sodelovanje Italije šc ni na dnevnem redu, ker doslej v Rim sploh ni prispelo vabilo na konferenco. Ukinjeoje sankcij, katero je Ženeva priporočila vsem državam na 15. julij, po mnenju istih krogov ne pomenja prav nič in gre ta dogodek mimo Italije, in njenih prebivalcev prav tako mirno, kakor je šla mimo nje uvedba sankcij. jih izvedli abesinski četniki. Zadnji napad je bil izvršen pri Garamulate v okolici Diredaue. Pri tej priliki je bil ubit en italijansko oficir in 70 vojakov. Organizirane abesinske čete ovirajo pod vodstvom svojih plemenskih poglavarjev napredovanje Italijanov v oblasti Sokobera in Ternabara. Na ulicah Addis Abebe so pred nedavnim neko jutro našli več trupel italijanskih vojakov s prerezanimi goltanci. Italijanske oblasti so are-I tirale več sumljivih oseb 'ter jih spravile na pri- 1 silno delo pri cestnih delih. London. 7. julija, o. Samozavestni nastop zastopnika mesta Gdanska, predsednika senata Greislerja je vzbudil pri vseh Angležih ogorčene proteste in zgražanja. Ko se je včeraj zun. minister Eden povrnil v London, je bila takoj sklicana ministrska seja, na kateri je bila glavna točka dnevnega reda problem Gdanska in stališče Greisler-jevo, odnosno narodno socialistične Nemčije, ki ga je Greisler na tako brutalen način naznačil. Britanska vlada je postala posebno pozorna ob trditvi Greislerja, češ, da je govoril v imenu vsega nemškega naroda, ne samo v imenu Nemčije, temveč tudi vsega, kar govori nemško. Hitler želi biti zastopnik tudi Avstrije, Gdanskega in Menila, prav tako želi biti tudi zastopnik čeških Nemcev. Britanska vlada je sprejela Edenovo poročilo o ženevskih razpravah, razpravljala dalje v bodoči lokarnski konferenci, največ pa se je bavila s problemom Gdanskega. Britanska vlada se je glede zadnjega vprašanja postavila na stališče, da zaenkrat k temu ptoblemu ne bo odločila posebnega stališča in da prepušča Poljski, da zavaruje proti morebitnemu priključejjju k hitlerjevski Nemčiji, te v primeru, da bi Poljska, ki jo — kakor znano — veže prij*teljska pogodba z Nemčijo, teh svojih obvez n« držala ali pa ne mogla držati, bo Anglija to vprašanje ponovno predložila Društvu narodov in od njega zahtevala odločnih ukrepov. Sklenila P».Je ‘udi, da ho vprašanje Gdanskega v vsakem oziru ena glavnih točk na konferenci lokarnskih podpisnikov, ki se bo za-žela 20. julija. Ta fcas P« bo britanska vlada počakala na izjave in pojasnila nemške vlade o njenem stališču do tega vprašanja. Zlasti v drugem delo teh razprav, kjer naj bi se razčistila vsa zadeva, v kolikor bi se to ne dalo urediti pismeno. Prav tako želi Velika Britanija, da bi lokarnska konferenca obravnavala vprašanje pomiritve Evrope, za kar naj hi se zopet vspostavil in oživil (.Tojefasen dogovor lokarnskih podpisnikov. Seveda ostane Velika Britanija zvesta obvezam do Francije in Belgije vse dotlej, dokler se vprašanje Lokama zadovoljivo ne reši. O vsem tem se bo dalo na lokarnski konferenci razgovarjati le, če bo sodelovala tudi Nemčija z odkrito željo, da se Evropa pomiri. Lokarno naj bo kraj, kjer naj Nemčija točno in odkrito odgovori, kako si predstavlja pomirjenje Evrope, kakor jo je bil oznanil pred kratkim časom Hitler satu. Naloga Poljske London, 7. julija, o. Na zasedanju Spodnje zbornice so odposlanci stavili zun. ministru Edenu več vprašanj z ozirom na Gdansk. Minister Eden se je zelo preyidno izražal in ni hotel dati o tem nikakih drugih pojasnil, razen da je povedal nekaj sklepov, ki so bili sprejeti v Ženevi. V debato je posegel tudi poslanec konservativne stranke Sandys, ki je bil poznan kot prijatelj[ Nemčije ter sprožil predlog, da Anglija pospeši rešitev problema Gdanskega s tem, da se razpiše tam ljudsko glasovanje. Na ta predlog je Eden zelo previdno odgovoril in ni povedal odločnega stališča svoje vlade, temveč se je omejil le na ugotovitev, da je ta problem v območju Poljske in Nemčije, ki ga morata v skladu s svojimi pogodbami tudi urediti. Zato bodo rešitev tega vprašanja prepustili tistim, ki so v stvari najbolj prizadeti. Hitler ie miri Berlin, 7. julija, o. Ves včerajšnji dan se je v Berlinu mudil predsednik gdanskega senata Gleisler, ki se jo bil vrnil iz Ženeve. Ves dan se je Greisler razgovarjal z narodno socialističnimi voditelji. V javnosti ni bilo nič sporočeno, o čem so se razgovarjali in kakšna navodila je Greisler prejel za svoje nadaljnje delo, vendar je kar gotovo, da so se razgovori nanašali zgolj na vprašanje Gdanska. Iz nemških političnih in diplomatskih krogov prihajajo v tem pogledu pomirljivejše vesti. Razburjenje, ki ga je Greisler s svojim nastopom povzročii tudi na Poljskem, skušajo merodajni krogi ublažiti s tem, da naglašajo odločno voijo hitlerjevske Nemčije do ohranitve zmernih in dobrih odnosov s Poljsko. Zagotavljajo, da vprašanje Gdanskega nc bo kamen spotike v prijateljstvu med Nemčijo in Poljsko, ki bi se ob njem to dragoceno prijateljstvo razbilo. Zaradi tega je Greisler dobil točna in obširna navodila, naj v ®vojih bodočih izjavah in delu ne poskuša žaliti ,'.s.15e ter naj v bodoče zavzame bolj pomirljivo stališče d0 Svoje neposredne sosede. Časopisje napada Berlin,. 7. julija. Listi so ogorčeni in protestirajo proti novemu »Ženevskemu škandalu«, ki se je odigral med nastopom predsednika senata svobodnega ^'danska Greislerja v svetu Društva narodov. 5l--uhr-Blatt« priobčuje svoja izvajanja pod debelim rdečim naslovom »Predsednika Greislerja žalili in c9 o. napadli v sami dvorani Društva narodov«. Listi hvalijo Greislerja in proslavljajo njegovo odkritosrčnost in odločnost. »Frankfurter Zeitungs Pise ™ed drugim: Nihče se ne sme motiti, da je celokupno prebivalstvo svobodnega mesta Gdanska in 60 milijonov Nemcev, ki žive v nemški državi, emli misli s predstavnikom Gdanska. S stališča mednarodnega prava leži to mesto izven mej nemške države, toda Nemci v Nemčiji se zavedajo svoje rodne skupnosti s pre-bivalsivom Gdanska. Nemčija je izjavila, da je pripravljena sodelovati z Ženevo. Pozabiti pa ne sme-mo, (]a jc nemška vlada za svoj povratek v Ženevo stavila razne pogoje. Poljska pričakuje pogajanj Varšava, 7. julija. Med tem, ko piše o vpra-sanju Gdanskega, pravi >Gazeta Poiskan med dru-gim. da se iz jasnega poljskega odgovora vidi, da se Poljska ne misli odreči svojini mednarodnim Sofija, 7. julija, m. Bolgarski ministrski predsednik dr. 'Kjoseivanov je sinoči časnikarjem izjavil, da bodo občinske volitve meseca novembra, državnozborske pa 25. oktobra. Sofija, 7. julija, m. Vodja zemljoradnikov, bivši minister Dimitar Gičev je poslal poziv vsem voditeljem posameznih strank, v katerem jih poziva, naj »e vse stranke združbo v močno narodno fronto za borbo proti vladi in proti pristašem Cankova. Sofija, 7. julija. Novo bolgarsko vlado, ki nosi značaj vlade strokovnjakov, je od bivših polite, prvakov pozdravil edinole Cankov. To je vlado na-pram javnosti postavilo v precej čudno luč. Kakor znano je bil profesor Cankov šef vlade, ki je prišla na oblast leta 1933 po umoru Aleksandra Stambo- proti Cankovu liskega, voditelja zemljoradnikov, Strahotna divjanja njegovih zaveznikov iz vrst mekedonsivoju-ščih, so ostala v vsej bolgarski javnosti v živem spominu. Zato so vse ostale stranke, v prvi vrsti zemljoradniki pod Gičevim, zavzeli odločno borbeno stališče proti vladi samo zato, ker vidijo v njej ljudi Cankovega kova in se boje, da bi se volitve vriile po volilnem zakonu, ki se bo krojil no narodno-socialnem programu profesorja Can kova, ki ni daleč od fašistične ideologije. Boje se, da bi bil na ta način i/dclani volilni zakon tako reakcionaren, da bi ostalim političnim skupinam, ki imajo dejansko zaslombo v narodu, skoro onemogočil vstop v narodno skupščino. Egipt In Anglija Kairo, 7. jul. (DNB). Kakor »mo že opetovano poročali, potekajo angleško-egiptovska pogajanja ugodno. Mislijo, da so se angleški in egiptovski delegati sporazumeli o mnogih vojaških vprašanjih. Vse kaže, da je Velika Britanija pristala na to. da umakne iz egiptovske prestolnice svoje posadke. Po drugi strani pa priznava Egipt Veliki Britaniji pravico okrepitve njenih vojaških posadk ob Sueškem prekopu. Velika Britanija sme tudi razširiti angleško pomorsko oporišče v Aleksandriji. Tudi glede Sudana napredujejo pogajanja ugodno. Po poročilu iz Kaira bo redukcija načrta angleško-egiptovske pogodbe do pojutrišnjem končana. Sedaj redigirajo vojaške določbe te pogodbe. Locarnska konferenca Pariz, 6. jul. AA (Havas). Kaže, da bo sest*, nek lokarnskih držav 20. t. m- Povabila bo razposlal predsednik belgijskke vlade van Zeeland. Prav tako so ga pooblastili, naj se i Italijo pogodi o glavnih vprašanjih dnevnega reda, ker so se ostale države o tom že sporazumele. Kairo. 6. jul. AA (DNB). Po poročilu iz Aleksandrije so nameščenci tamkajšnjega tramvaja stopili v stavko. Njihov napad na električno centralo je policija odločno odbila. Bruselj, 7. jul. o. Iz Bruslja prihajajo vesti, da se bo konferenca lokarnskih podpisnikov pri žela v Bruslju že 15. julija in ne 20., kakor se splošno napoveduje. Neredi v Grčiji Atene, 6. julija. AA. Iz Kivale poročajo, da so bili v mestu hudi izgredi. Stavkujoči delavci so se opetovano spopadli s policijo. Delavci so napadli razna tobačna skladišča in razbili okna na hiši generalnega ravnatelja tobčne družbe »Geri«. Policija je morala streljati v zrak, da bi razpršila izgrednike. Ranjena sta dva orožnika in več delavcev. Mnogo stavkujočih delavcev so aretirali. Atene, 6. julija. AA. Tu se je začela razprava proti komunističnemu poslancu Manoelosu, ki je obložen, da je organiziral krvave izgrede v Pireju pred 14 dnevi in da je hujskal, naj se ne pokore policiji. Poslanec Manoelos, sodnikom ni hotel odgovarjati. Obenem ie stopil v glajovno stavko. — Atene, 6. julija. AA. Predsednik vlade Meta-xas je uradno demantiral vest grSkih listov, da bi bil pristal na to, da sprejme 75 odstotkov venize-lističnih oficirjev nazaj v vojsko, ki so bili zapleteni v lanskoletno marčno revolucijo. OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936 JUBILEJNI .MARIBORSKI TEDEN POD POKROVITELJSTVOM HJ. KR. VI«. KRALJ. AKDBBJA (60° n popusta na teleinleah od »0. milja do 11. avg. 1986) Velika gospodarska m kulturna revija! IndustrUa - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - FokuSnla vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno In motorno letalstvo - Prott-pllnska obramba • Filatelistična raistava ln borza znamk Zgodovina - Umetnost - Socl)alno skrbstvo - Tntskl Sromet - Sena v obrti - Modna revija - Akvaristična -unoerelska - Oolobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Šport • Veselični park na razstavltču. Mariborski otok, najlepie kopališče t Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje... Gostoljubni, lepi Maribor... VSS Vabijo! Kongres angleških zgodovinarjev London, 7. julija, o. Včeraj se je v Londonu pričelo zborovanje zgodovinarjev iz vsega angleškega imperija in iz vse Amerike. Na zborovanje je prispelo izredno veliko število zgodovinarjev in arheologov, ker je ta kongres največji svoje vrste, kar jih Anglija pozna. Do konca London. 7. jul. Havas poroča: Tajnik abesinskega poslaništva Hemanuel Habrabam je izjavil na pacifističnem zborovanju v Popladu, da bodo Abesinci nadaljevali z borbo. Borili se bodo, pa četudi s palicami, dokler ne bo sovražnik pregnan ali pa dokler ne bo več nobenega Abesinca, ki bi bil vreden tega imena. Vse to bomo storili. Malo je denarja, da bi lahko kupili orožje in municijo. Poplave v Romuniji Bukarešta, 7. jul. AA. Viharji zadnjih dni so povzročili v severnem delu Moldavske in Besarabije velike poplave. Na mnogih krajih je promet ustavljen. Ponekod so pokvarjene tudi železniške proge. V Dorohoju je strela udarila v kolibo, v katero so se umaknili dijaki, ki so sc nahajali na izletu. Trije dijaki so bili na mestu ubiti, pet pa ranjenih, od teh so trije v brezupnem stanju. Tokio, 6. jul. A A (Domej). Japonska vlada je sklenila pozvati svojega poslanika v Lini, naj protestira pri perujski vladi proti zakonu, ki preprečuje naseljevanje Japoncev. Drobne Šangaj. 7. jul. A A. Zahodno od Cunkinga se je prevrnila ladja, na kateri je bilo nad 100 budističnih romarjev. Utonilo jih je 60, ostali romarji pa so bili rešeni. Pariz, 7. jul. AA. V današnjem >Echo de Pariš« piše poslanec Kerelis, da bo v parlamentu vložil interpelacijo na letalskega ministra Cota, ker je sovjetski vladi poslal preveč obširen tekst o francoskem vojnem letalstvu. Težke obsodbe japonskih revolucionarjev Tokio, 7. julija. Včeraj 6e je pred tokijskim vojaškim sodiščem zaključila razprava proti voditeljem vojaške revolucije, katere žrtve so k?kor znano, postali ministrski predsednik in dva ministra. Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 13 častnikov in 4 civiliste. To je izredno stroga obsodba, ki ie v javnosti, zlasti pa v vojaških krogih izzvala veliko presenečenje. Pričakovalo se je namreč, da 20 letnica bitke pri Verdunu Berlin, 6. jul. A A. Odbor za proslavo 20 letnice največje bitke svetovne zgodovine, ki se je vršila pri Verdunu, je poslal vabila. Proslaba bo 13. julija. Bivši nemški bojevniki se bodo vabilu odzvali. Okrog 500 bivših nemških bojevnikov, ki so večinoma.osebno sodelovali pri verdunski bitki, odpotuje 12. julija iz Saarbriickna v Verdun, kjer bo 13. julija skupni kongres bivših bojevnikov. Nemške bojevnike bo vodil znani nemški junak, rezervni stotnik v. Rrandis, ki je osebno vodil napade na Douaumont. Zastrupljenje s pokvarjenimi ribami Jeruzalem, 7. julija. AA. Pošiljatev rib iz Bagdada, ki eo jo prepeljali skozi sirijsko puščavo na prav primiteven način, m ki je zaradi lega prispela v Jeruzalem v pokvarjenem stanju, je povzročila ogromno zastrupitev med siromašnim prebivalstvom, ki večinoma te ribe kupuje. Doslej je obolelo nad 400 oseb. ena oseba je že podlegla zastrupitvi. bo sodišč« z ozirom na izredno vpliven položaj vojaške legije, ki je hotela vreči vlado in tako pospešiti razčiščenjc na Daljnem V/hodu, torej nagel obračun s Kilaisko in Sovjetsko Rusijo, izreklo zelo milo kazen. Obsodba se komentira kot izraz teženj japonske vlade, da se ne pusti zavleči v predrzne kombinacije in da hoče doseči isti cilj na Vzhodu, vendar le po bolj previdni poti. Zastoj v tajnih •avstrijsko-nemiklh pogajanjih Dunaj, 6. jul. AA (Reuter). 0 tčžkočah, ki so nastale v teku pogajanj med dr. Schuschniggom in nemškim poslanikom v. Papenom, poročajo, da so nastale zaradi tf‘hle dveh nemških žalitev: 1. Naj avstrijska vlada dovoli avstrijskim nacionalnim socialistom, da izdajajo svoje liste in pojasnjujejo na javnih shodili svoj program, zlasti glede borbe proti Zidom. 2. Naj avstrijska vlada izjavi, da ne namerava izprenieniti sedanje državne oblike in vladavine v Avstriji gl(kle državnega poglavarja. V političnih krogih smatrajo, da so se med pogajanji dr. Schuschnigga z nemškim poslanikom von Papenom pojavile nepremagljive težkoče v enem ali dveh vprašanjih. Zato po mnenju teh krogov ni računati s tem, da bi sedanja napetost med Nemčijo in Avstrijo izginila. Pariz, 7. julija. AA. Nadškof v Rouenu de la Villerabel je prejel včeraj pismo od kardinala Pac-celija, v katerem se mu poroča, da je papež sprejel njegovo demisijo ki mu jo je poslal -28. junija. Istočasno se mu sporoča, da je imenovan za častnega titularnega nadškofa v Mitilenu. „Občina - osnovna celica državne uprave" Dr. Korošec o pomenu oktobrskih občinskih volitev Belgrad, 7. julija, m. Na današnji seji širšega glavnega odbora JRZ je imel govor tudi podpredsednik glavnega odbora notranji minister dr. Anton Korošec ob predstoječih občinskih volitvah, ki bodo v vsej državi v zakonitem roku. Minister dr. Korošec je med drugim izjavil: Po zakonu o občinah se morajo letos vršiti v vsej državi občinske volitve. Triletna doba se zaključuje za moravsko, vrbasko banovino 6. avgusta letos, za drinsko, donavsko, savsko in primorsko banovino 8. avgusta, za zetsko, vardarsko in dravsko banoivno pa dne 15. oktobra. Občinske volitve bodo torej meseca septembra, oktobra in novembra. Te volitve so zelo važne za naše kmetsko ljudstvo, za vse druge ustanove in državno oblast. Občina upravlja tudi v mnogih stvareh sama s svojo usodo, a za državno oblast so občine one edinice, preko katerih izvršuje njene posle splošne državne uprave. Dobro urejene samoupravne občine so važne za narod, ker zadovoljujejo najpotrebnejše skupne interese, za državo pa veljajo kot garancijo za zadovoljstvo med ljudstvom, za garancijo reda in miru v državi. Kakor je družina najvažnejša celica družabnega reda, tako je občina najvažnejša celica državnega reda. In kakor je cilj politike naše stranke, da obvarujemo narodu zdravo, moralno in srečno družino, tako se moramo tudi truditi, da bomo dali narodu občine, ki se bodo brigale za skupne potrebe njenih-članov bodisi na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Predsednik občinske uprave mora biti s svojimi odborniki oče in mati občinske družine, poln skrbi za člane občine, mora pa biti kot mati poln ljubezni za svoje otroke. Župani in občinski odborniki morajo biti nesebični, polni požrtvovalnosti in morajo skrbeti za vse ljudi, predvsem za siromašne, katerim je v največji meri potrebna pomoč in podpora. Čista uprava, čiste roke in široko socialno mišljenje ter delo, to je naš ideal. Naši sovražniki toliko govore o kolektivizmu: vse in vsi za zajednico, vse in vsi za splošno dobro in za družbo. Nikjer se ne more lepše pokazati kolektivnost, kakor ravno v občinah, samo s to razliko, da pojmujemo to bistveno drugače kakor naši nasprotniki. Po našem voditelje občinskega kolektiva ne postvalja komisar, temveč jih voli ljudstvo samo, a program dela in delo samo se ne odreja s puškinim kopitom in bičeui, temveč z demokratičnim razgovarjanjem in odločevanjem. Skrbeti za občine, to mora biti najglavnejša želja vsakega člana občine. Biti predsednik in član občinske uprave mora biti tudi ponos. Povrnimo z nesebičnim in vestnim delom ugled in avtoriteto občinskim samuopravam. (Občinske samomprave smatramo za temeljne edinice demokratično urejene države. Pri njej se narod nauči, da sam vlada nad seboj in da sam odločuje o svojih stvareh. S tem bo tudi začeto delo za splošno državno upravo. Občina je najboljša šola za državno vzgojo. Zato polagamo največjo važnost na to, da mora biti ravno občina v svojih temeljih zdrava. Zdrava je in more vršiti svojo nalogo, če je tudi v finančnem oziru na solidni podlagi. Radi tega ne odobravamo prakse, ki je bila pod prejšnjimi režimi, da so se namreč vedno znova prevaljevala bremena na občine. Treba je vse večje požrtvo-Mi smo kmetski narod, zato mora naša pozornost biti usmerjena v to, da dvignemo nase kmetske valnosti za tako imenovani prenos delokroga drz. poslov, istočasno pa prejšnji režimi niso poskrbeli, da bi občine dobile za te žrtve sredstva, občine. Treba je dvigniti občine v vsakem pogledu na tako višino, da se bo narod čutil zadovoljnega in da ne bo imel želje in potrebe, da bi zapuščal vas in se selil v mesta. Tu je široko polje za delo in za napredek občine: Šole, društva, vodovodi, ceste, melijoracija itd. itd. Za posebno važno in dalekosežno bo smatrala vsako občino tudi industrijska politika, ki bo šla za tem, da dvigne industrijo na vasi. Mnogo industrije je namreč, ki ni vezana na mesto, nasprotno je vezana na vasi, ker ima tu boljše pogoje za razvoj kakor v mestu. Na ta način bo zaposlila občina ljudi, ker bo s tem dala možnost zaslužka, hkratu pa bodo ti ljudje ostali na lastni zemlji. Tu je široko polje, kjer moreta državna oblast in občina skupno delati za celotni napredek. S takim požrtvovalnim delom bomo najboljše premagali komuniste in vse druge nezadovoljneže ter jih odvrnili od njihovih zablod in zaščitili druge, da bi padali v take zablode. Pri pobijanju ko-mubnizma ne sme in ne more nastopati samo policija, temveč je potrebno, da sodeluje pri tem delu ves narod, če hočemo doseči resničen uspeh. Na podlagi takih principov in takega gledanja na delo hočemo biti pri letošnji volivni borbi za občinske volitve. Po teh principih bomo izvolili kandidate in vodili borbo. Vsi smo prepričani, da homo tudi zmagali. Radi tega predlagam: 1. Da v vseh banovinah začnemo borbo za občinske uprave, da v vseh občinah, v katerih živi .1RZ, postavimo svoje kandidate in da poskrbimo za njihov uspeh. 2. Da se pobrigamo, da bo v vsaki občini enotna lista, drugače pa pustimo svobodno izvolitev kandidatov našim pristašem JRZ. 3. Da bodo kandidati pošteni, pametni ljudje, med ljudstvom priljubljeni in atesti pristaši JRZ. 4. Da damo v vsaki banovini navodila za vo-livno tehniko (volivni imeniki, reklamacije, kandidatne liste, sestava volivnega odbora, volivni akt sam).« Izvajanja dr. Antona Korošca so navzoči člani širšega glavnega odbora sprejeli z burnim in dolgotrajnim odobravanjem ter vzkliki >2ivio dr. A. Korošecl Drobne Tokio, 7. jul. AA. Zunanji minister je Podložil na seji vlade, da naj se japonski poslaništvi v Varšavi in Buenos Airesu povišata v veleposlaništvi. Predlagal je tudi, da naj se ustanovi več japonskih generalnih konzulatov in konzulatov in zahteval je kredit 20 milijonov jenov, da bi se pri zunanjem ministrstvu ustanovil zavod za proučevanje zunanje trgovine. Montreux, 7. julija. AA. (Havas). V zvezi z angleškimi protipredlogi je imel Paul Boncour sno-či več sestankov s Titulescom, Litvinovim, in Rudži Arasom, da pomiri nerazpoloženje, ki je zaradi angleških predlogov moglo nastati. Italijanska vlada je uradno obvestila konferenco, da ne bo poslaia svojega delegata. V tem uradnem poročilu izjavlja Italija vse rezerve glede pogodb, ki se bodo skle nile. Hrvatsko društvo „Napredak" v Ljubljani Ljubljana, 7. julija. Hrvatic v Ljubljana imajo že od nekdaj močno kolonijo, vrnita pa dosedaj Se niso ču»U D°,‘Te-be da bi se organizirali v lastno društvo, ker so bili v vseh slovenskih društvih, bodnsi prosvetnih, bodisi gospodarskih ali športnih vedno dobrodošli. V z« d nitih letih pa te kolonija Hrvatov v Ljubljani močno narastla, tako da so začutili potrebo da se organizirajo v samostojnem prosvetnem dTUšivu, to je v podružnici »Napredka«, velike hrvatske prosvetne organizacije, ki nekoliko spominja nta našo »Prosvetno Zvezo«. Prva društva »Napredka« so osnovala bosanska »n her-cegoviinski Hrvatje po okupaciji l. 1878. V iekujet sc ie tam organizacija razvila v močno razprede-“v zadnjem času pa fe posegla v vse 110 lieTjer Hrvatje bivajo strnjeno ali v močnah kolonijah, i j. tud« v Split, Kotor, na Susak m dru- kraje qam. Prav sedaj je, kakor vsako leto ob tem času javna skupkoma v Sarajevu m to skupsemo bo najbolj priijekio presenetila vest, da se v nem mestu Slovencev, t. * v Ljubljani osnovala podružnica »Napredka«. Pripravljalna deteza osnovanje podružnice je dalje casa vodil pnprav j j; Bini odbor pod vodstvom g. Harazitma Franja, uradnika IPD. Sinoči ob osmih je bil v dvorani hotela Štrukelj ustanovna■ obem zbor ljubljanske podružnice »Napredka*• Udeležbi so se ga vsi v javnem življenju bolj vidni H.rva^c. v Uub- lianii ter zastopniki vseh slove v. Občnega zbora pa se je udeležilo tudi več Slovencev, predvsem zastopnikov oblasti - bansko upravo je zastopal načelnik dr. Mencinger Katoliško ^ensko ca-*nn,isie ie posvetilo občnemu zboru polno pozor SHer1ePposlalo tja svojo delegacijo. Občnega zboTa so se udeležili tudi zastopnik, centro m davne (zagrebške! podružnice t. j. dr. Dečan, znani hrvatski kulturni delavec, ki »e Podpre d sed nik centrale in ki je obenem sporočil pozdrav nredsedntka dr Laupoviča iz Sameva tn prednika zagrebške podružnice dr. Vrgocau dalje tajnik zagrebške podružnice Zrnec ter drugi. Slovenija - visoka šola za hrvatsko mladino Ob pon o številni udeležbi je otvc^občni zbor g Harazim, ki je takoj podal besedo dr. Dečku Dr Dečak je imel nato govor, ki je za Slovence precej laskav. Naglasil je, da *e Slovema .... hrvatsko mladino prava vrnsoka sola. Zlasti za i ,fipnuke ki prihajajo iz Bosne m Hercegovine. »N a preda k« si šteje v svojo davno nalogo da vzgaja hrvatsko mladino. D maki iz Bosne m Her cegoviine pa se v Zagrebu, k. *e vecjc mesto in im« večjo univerzo, čutijo prave tujce, so raztrc seru po vsem mestu, nimajo slika ne z družbo •fn le s profesorji ter se na univerzi vzgajajo le mehanično. Vse drugače je v Ljubljani ki !e c« maniše mesto ... je tudu univerza manjša, d asi nooolna Tn je možno pravo razmerje med profesorji in dijaki ter med d.jakii sanumu Profesorji 1000 novih telefonskih številk v Ljubljani Belgrad, 7. julija, m. Poštno ministrstvo nadaljuje z deli za avtomatizacijo telefonskega prometa v državi. Tako bo te dni postavljena na Avali pri Belgradu avtomatska podcentrala. Nadalje bosta postavljeni dve pomožni avtomatsko telefonski centrali v Belgradu in to prva na Cenjaku, druga pa na Krunskem vencu. Razširili bodo tudi pod-centralo v Rakovici. Ker je telefonski promet med Belgradom in Zemunom vsak dan večji, bo poštno ministrstvo ustanovilo novo avtomatsko centralo za Zemun, sedanjo zemunsko centralo bodo pa prestavili drugam. Istotako bo poštno ministrstvo razširilo avtomatski telefonski centrali v Zagrebu in v Ljubljani. V Ljubljani bo centrala razširjena za 1000 novih številk. Da bi se izboljšale medkrajevne telefonske zveze, bo postavljenih v promet več novih linij, med drugimi tudi neposredna telefonska linija Ljubljana—Belgrad, ki bo visokofrekvenčna. Ta linija bo poleg sedanje druga neposredna zveza med Belgradom in Slovenijo, kar bo nedvomno znatno odpomcrglo sedanjemu nevzdržnemu stanju. Bogoskrunsko razdejanje na grohevšSi Celje, 6. julija. V noči od sobote na nedejo se je dogodil na mestnem pokopališču bogokleten čin, kakršnega ne pomni celjska kronika. Iz Teharij se je kmalu po polnoči vračala pijana družba petih fantov, ki se je nahajala tam na izletu z večjo skupino, Ko je družba imenovanih petih fantov, ki so po poklicu večinoma trgovski uslužbenci, prišla do železniških zapornic v Čretu, ki so bile spuščene, je eden iz družibe hotel zapornice dvigniti, da bi šli lahko naprej. Na tem mestu jih je komaj ugnal železniški čuvaj. Ko so šli dalje in prišla na most, ki vodi čez Voglajno v Čretu, je bil namah prav tistemu, ki je že prej najbolj razgrajal, križ, ki se nahaja sredi mostu na ograji — napoti. Pijani fant je na račun Križanega spuščal vse mogoče bogokletje. Njegovi spremljevalci, štirje po številu, videč mučen položaj, v katerega so zašli, so tovariša mirili in krotili, kolikor se je pač dalo. Da bi se izognili mestu in policiji, so ostali štirje sklenili, da jo bodo zavili proti Celju za mestnim pokopališčem in dalje za hribom sv. Jožefa. Ko so pa prišli do mestnega in vojaškega pokopališča, je že omenjeni tovariš, ki je bil najbolj pijan, skoraj po- polnoma podivjal. Na vojaškem pokopališču je izruval iz dveh grobov križe, podrl je dalje železno ograjo pri nekem grobu, s silo je nagnil tudi močan kamenil steber, ki vodi z mestnega na vojaško pokopališče. Prišedši do mrtvašnice je klical na pomoč in korajšo mrzle h če se ga kaj boje. Ostali štirje tovariši so svojega skoraj pobesnelega spremljevalca krotili in mirili, toda bilo je vse zaman. Grobar na mestnem pokopališču je odšel, videč bogoskrunsko razdejanje pijanega mladeniča, na železniško čuvajnico v Čretu, od kjer so telefonirali po celjsko policijo. Policija se je res podala proti mestnemu pokopališču, od kjer so bili pa vsi štirje že odšli in jih je dobila pri Skalni kleti ter vseh pet aretirala. Na policiji so pri temeljiti preiskavi dognali, da zadene krivda za razgrajanje samo enega, vendar so bili zaradi kaljenja nočnega miru kaznovani vsi, oni ki je razgrajal, pa najhuje. Policija je zadevo ovadila tudi državnemu tožilstvu in se bo z nečloveškim početjem podivjanega pijanca bavilo tudi še sodišče. Lahko si mislimo, da z ozirom na kraj bogoskrunskega početja kazen za skrunilca poslednjega bivališča rajnih, ne bo ravno milostna. Tudi v praksi moramo pospeševati tujski promet Maribor, 6. julija. Tujski promet slavimo kot najdonosnejšo našo gospodarsko panogo. Velike načrte delamo, kako ga bomo še bolj dvignili, kako bomo privabili v državo še več in še bolj petičnih tujcev. Ti načrti so res lopi in mnogo obetajoči, žal pa so lepi samo v teoriji, dočim izpadejo potem v praksi vse drugače. V prvi vrsti pogrešamo pri nas to, kar 'je za vsakega tujca na meji najvažnejše: usluž-nost. Kaj pomaga, če delamo v tujini z velikimi stroški propagando, če se idealni ljudje trudijo in mučijo, da bi nam privabili čim več tujcev, če pa ima na meji še vsak neznaten uradnik in državni uslužbenec možnost, da z eno samo nepremišljeno gesto in nastopom ubije to, za kar smo žrtvovali ogromne vsote. Tipičen primer take prakse smo imeli priliko opazovati danes v Mariboru. Naše tujskoprometne ustanove so delale vse leto velikopotezno propagando na Danskem. S pomočjo našega častnega konzula v Kopenhagnu se je posrečilo res vzbuditi med Danci izredno zanimanje za našo državo in letos se obeta velik do- tok Dancev v naše turistična kraje. Včeraj je prispel s svojo družino na luksuznem avtomobilu bogat Danec preko Koroškega ter skušal na Ljubelju prekoračiti mejo. Na podlagi razpisa 5881 od 12. junija 1935 se mora dati vsakemu tujcu dovoljenje za prihod v državo na meji. Na Ljubelju pa tega ni dobil. Rekli so mu, da se mora odpeljati v spremstvu dveh obmejnih organov v Ljubljano po tako dovoljenje. Seveda bi moral nositi dnevnice za oba spremljevalca sam, kar bi bil lep znesek. Ogorčen se je Danec obrnil na mestu ter se odpeljal nazaj v Avstrijo. Po novi cesti čez sedlo Pack se je odpeljal v Gradec, kjer je zvedel, da bo prestop meje v St. liju lažji. Res je danes prišel v Maribor, kjer se je pritoževal zaradi takega postopanja obmejnih organov na Ljubelju. Ta primer je tipičen, kako se delajo našemu tujskemu prometu težave tam, kjer ne bi smele biti. Za dvig dotoka tujcev iz inozemstva v državo je nujno, da se taki primeri več ne ponove. Veseli moramo biti, da k nam prihajajo tujci, ki hočejo pri nas potrošiti svoj denar, ne pa, da jim delamo pri prihodu v državo take ovire. VI 11 rv.u ....v. w. , . • in družba pazi na vsakega, mu ojuofloci £J» boljše pogoje za študij ter spremlja udej- stvovoznati, kaj se da doseči s pospeševanjem tujskega prometa, s planinstvom, s prosvetnim vzgajanjem naroda. Hrvatje so pogumen narod. Med vojno sc je ves svet čudil hrabrostim bosanskih in hrvaiskih dijakov, toda zakaj je to dobro ljudstvo sedaj iz« postavljeno izrabljanju Židov in podobnih ele« mentov? Zato, ker je neuko, nepismeno, toda samo prosveta daje narod« pravo moč in zato »e dolžnost hrvatske mladine, ki naj bi študirala v čim večjem številu v Ljubljani, da se vzgaja v pro-svetarje hrvaiskega naroda, posebno v Bosni in Hercegovini. Društvo »Napredak« v Ljubi tani nima nobenega agresivnega namena proti Slovencem in pričakuje, da bo slovenska javnost s simpatijami sprejela hrvatsko kulturno udejstvovanje. Geslo »Napredka« je: »Spoštuj tuje — ceni svoje!« Govor dr. Dečka je bil nagrajen z velikim pritrjevanjem. Dr. Kallay je nato raztolmačil pravila »Napredka«, ki jiii je banska uprava odobrila. »Napredek« je izključno nadstrankarsko društvo, strankarska politika je izključena. Pravila so bila soglasno sprejeta. Za visokošolsko In obrtno mladino G. Harazim je imel obširno predavanje o zgodovini in ideologi »Napredka«. Pokazal je raz« voj tega pomembnega hrvatskega društva, ki se je razvilo iz skromnih začetkov katoliških Hrvatov v Bosni in Hercegovini po okupaciji. Hrvatje so spoznate, da morejo tekmovati s tujci le s pomočjo izobrazbe ter so zato osnovati društvo, kn naj podpirajo mladino pri šolanju in pri obrtnem učenju. Društvo so podprli zlasti vladike Štros« maver, Stadler, Bauer in Samic. Sicer je skrb za vajence pozneje prevzelo društvo »Hrvatski ra« diša«, toda obe organizaciji delata sporazumno in vzajemno, »Napredak« pa tudi še vedno ni izgubil zanimanja za obrtifc mladino ter j>omaga po višji izobrazbi stremeči hrvatski mladini, da sc hodi učit v inozemstvo. G. Harazim je apeliral na Ijub-ljainske Hrvate, naj podpTO hrvatske akademike, ki študirajo v Ljubljani, naj goje vzajemnost in družabnost. Tudi govor g. Harazima je biil sprejet z aplavzom. G. Zrnec, tajnik zagrebške podružnice, jc v svojem govoru predvsem poudaril misel, da je hrvatski narod v nacionalnem oziru že združen, toda jc še vedno potreben poglobitve izobrazbe, kar šele omogoči pogoje za pravo svobodo. Soglasno je bila nato sprejeta, lijta novega odbora, ki mu pred serije g. dlarazup in v katerega so vstopili za^Opnikfjjžšeh \ Ljubljani bivajočih hrvatskih slojev. Soglasno je bila tudi spre«, jeta brzojavka, s katero najmlajšc društvo pozdravlja občini zbor centrale v Sarajevu. Občni zbor je zaključil dr. Rečak z govorom, v toietan je p8in«v,il ideologijo »Napredka«, ter poaTvof ma slogo vseli Hrvntov, Navzoči Hrvatje im 1 \ ; *o ob zaključku zapeti složno noji: i ei • :v * I "r 1 »I nepa naša domovino« in sl . ’ s ■■■•' va slave«. K org 1 > I*3-’ članov Vinska pokušnja na V. mariborskem tednu V vinorodnih krajih smo, saj nas obdajaj« lene sončne Slovenske gorice in vinorodne Haloze. Zato ni treba posebej povdarjati, kolike važnoiti je v našem narodnem gospodarstvu vprav vinogradništvo, od katerega živi pretežni del tukajšnjega življa. Tega se zaveda tudi uprava Mariborskega tedna, ki vsako leto prireja vinske razstave, združene s pokušnjo štajerskih vin. Ker visoka stopnja našega vinogradništva in izredna kakovost štajerskih vin še nista v taki meri znani v naši državi, kakor to zaslužita, bodo ravno letošnji mnogoštevilni kongresi za časa V. Mariborskega ledna v polni meri pripomogli uspešni propagandi naših vinogradniških dobrin. • Visoka stopnja vinogradništva in izretna kakovost štajerskih vin se bo najdostojneje predstavila obiskovalcem MT vprav v obliki vinske razstave s pokušnjo, ki dosezata iz leta v leto večje uspehe. Doslej se je prijavilo že lepo število naših vinogradnikov, ki bodo božjo kapljico slovenske zemlje še bolj popularizirali in si z razstavo pridobili še večji krog odjemalcev, Dasi je prijavni rok, ki je bil do 5. julija, že potekeL vabimo še vse one vinogradnike, ki hočejo sebi in svojim pridelkom z razstavo doseči velike koristi, da se udeleže vinske pokušnje, teT se še tekom tega tedna, t. j. do vključno 11. t. m. prijavijo pripravi Mariborskega tedna. Pravočasna prijava je potrebna za sestavo seznama razstavljenih vin. Upoštevjoč željo naših vinogradnikov, je uprava Mariborskega tedna dala za razstavo vin na razpolago hladne kletne prostore MeSčanske šole, kar bo pripomoglo, da bo prišla kvaliteta vin do polne veljave, saj vemo, da so kletni prostori v vročih dneh najboljši za take razstave. Da bo vinska razstava s pokušnjo, ki bo odprta ves čas Mariborskega tedna, t. j. od 1. do 9. avgusta, res v vsakem oziru dobro uspela, nam jamči strokovno vodstvo na razstavi, Popusti za olimpijado Belgrad, 7. julija. Za enajste olimpijske igre v Berlinu in Kielu dovoljujejo nemške železnice: 1. aktivnim udeležencem moštev, trenerjem, spremljevalcem, članom odborov in uradnim zastopnikom časopisov, kakor tudi rodbinskim članom navedenih skupin do 30. septembra 1936 brezplačen prevoz prtljage s športnim orodjem vred do teže 75 kg na vsak vozni listek od mejne postaje do Berfina oziroma Kiela in nazaj. .Oblika, zavoj in velikost in teža posameznih kosov prtljage morajo omogočati prevoz te prtljage v prtljažnih vozovih. Z. Pri direktni odpravi le prtljage v jugoslo-vansko-nemškem prometu potnikov in prtljage, mora dotični potnik pokazati uradno olimpijsko legitimacijo /s ^ptograjijo), kakor tudi list za brezplačen prevoz prtljslge do 75 kg, podpisan od organizacijskega odbora za 11. olimpijado v Berlinu 1936, kakor tudi od nacionalnega olimpijskega odbora. List vrne železniška postaja po izročitvi prtljage in športnega orodja z žigom dotičnejnu potniku. 3. Vozninske postavke na jugoslovanskih progah ostanejo neizpreminienc, knkor so tur-erieu* v vel!avni direktni titrlfi.. 7a s or nr"-.:,! ■ ri m"'! *.....'! ■.1 li - n če lOe ,o \ n i Poiar na Haikovl tribuni V noči od 6. na 7. julij je nenadoma zbudil zagrebško prebivalstvo gasilski rog in ropot gasilskih avtomobilov, ki so dirjali proti Maksimiru. Tam so začele goreti tribune na Haškovem nogometnem igrišču. Požar so opazili okoli 11 ponoči. Gasilci, ki so bili o požaru obveščeni, sprva niso vedeli, za kaj gre. Dirjali so le v smer proti Maksimiru in šele na Maksimirski cesti so zvedeli, da gori tribuna na nogometnem igrišču Haška. Čim so gasilci prispeli na kraj požara, do stopile v akcijo brizgalne, in naravnost dovršeni pripravljenosti za vsak primer se je zahvaliti, da so lahko rešili del kabin in v njih precej inventarja. Pod tribunami je imela svoje stanovanje paznica Pavla Mokrovič. Zvečer je brez zle slutnje legla k počitku ter se zbudila šele na ropot, ki se je pojavil nad tribunami ob gašenju požara. Tribuna je bila tedaj seveda že vsa v ognju. Kljub temu se je ženski posrečilo, da je pridirjala še pravočasno in nepoškodavana iz svoje sobe na varno. Ko pa je bila že zunaj, je hotela zdirjati nazaj v svojo sobo, da bi rešila še nekaj svojih stvari. Gasilci so žensko, ki je drvela tako rekoč sama v smrtno nevarnost, v zadnjem trenutku s silo zadržali. Sami pa so rešili njen denar in dragocenosti pa tudi mnogo oprave. Kako je požar nastal, doslej še ni ugotovljeno. Zadnji so se mudili na igrišču in v kabinah neki novopečeni nogometaši, ki so prvič igrali prijateljsko tekmo. Morda jc kdo od teh pustil kje kak tleč ogorek in s tem povzročil požar. Ni pa izključeno, da je bil zlobno podtaknjen od človeka, ki mu je bila prav ta tribuna tako v napotje. Škoda znaša okoli 500.000 Din, zavarovalnina pa je precej nižja. Dušo ali pa denar! Kakor povsod, so tudi v okolici Zagreba neprestano na delu roparske tolpe. Njih namen je predvsem, da na okruten način izsiljujejo od petičnih ljudi denar. Tako so v nedeljo zvečer okoli devetih napadli neW razbojniki zdravnika dr. Miroslava Kaladija. Ta se je vračal v spremstvu dveh žensk na stanovanje. Naenkrat sta iz zasede nanj planila dva razbojnika, mlada fanta, in namerila nanj revolverje. Kakor kažejo vsi znaki, sta bila to Ivan Kulerič in Branko Brakus, tretji pa ju je čakal za vogalom ceste, da ju obvesti o morebitni nevarnosti. Razbojniki so prisilili dr. Kaladija, da jim je izročil listnico, v kater je bila lepa vsota 7000 Din, poleg tega pa tudi nekaj dokumentov. Po napadu so razbojniki zbežali. Dr. Kaladi je takoj obvestil policijo o napadu nanj. Na policiji so mu pokazali fotografije sumljivega Ivana Kuleriča in njegovih tovarišev. To slike predstavljajo ljudi, ki so se zdeli Haladiju čisto podobni onim, s katerimi je imel tako nesrečno snidenje. Takoj so bili poslani policijski organi za lopovi. Verjetno pa ni, da bi jim kmalu prišli na sled, ker se znajo premetenci predobro skrivati. 0 lem se je policija žalibog morala že večkrat prepričati. Podpora novomeškim obrtnikom Novo mesto, 7. julija. Obrtno društvo v Novem mestu je sprejelo od ministrstva za Irgovino in industrijo znesek po 2000Din kot podporo za prireditev obrtne raz-> !.ve, ki je od 4. do 12. julija. Znesek je bil izplačan na intervencijo ministra g. dr. KreU-> Ljubljana danes Koledar Torek, 7. julija, VilibalcL Sreda, 8. julija, Elizabeta. JNS ob volitvah: Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, tel 26.04; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta, tel. Moste 3. * Poroka. Danes se je pri Mariji Pomagaj na Brezjah poročil pisatelj in glavni urednik >Sloven-skega doma« Mirko Javornik z gospodično Agnes Voduškov o. Za priči sta bila gg. Valene Vodušek in Ciril Šoukal iz Ljubljane. Našemu uredniškemu tovarišu in njegovi družici v življenju želimo vso srečo in blagoslov! Občni zbor Komiteja tehničnega dela, v katerem so združene skoraj vse tehnične organizacije v naši banovini, se bo vršil dne 8. julija t. 1. ob 20 v lokalu Združenja jugoslovanskih inženjer-jev in arhitektov, Kazino, II. nadstr., s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in overitev delegatov in imenovanje zapisnikarja. — 2. Poročila: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; d) nadzorstva. — 3. Volitve: a) predsednika, tajnika L, blagajnika I.; b) ostalega odbora; c) nadzorstva. 4. Predlog proračuna. — 5. Smernice delovanja KTD in predlogi. — 6. Slučajnosti. »Rejec malih živali«. Izšel je »Rejec malih živali« za julij in avgust 1936. Njegovo vsebino tvorijo tile članki: Mali ljudje; Mala gospodarstva; O nalezljivem kihanju kuncev; Današnje stanje kokošjereje na kmetih; Nagrade; Plimetka; Vzorne kokošjereje; Nekaj o gosjereji; Volna angor-skih kuncev; O činčilskih kuncih; Moj začetek in dosedanje izkušnje v reji angorskih kuncev; Ovčji plemenski sejmi; Koze dajejo preveč mleka?; Kako izdelamo najbolje presno nmslo?; Potrebna hrana za naše kanarčke, nje vrednost in uporaba; Praktični nasveti pri vzgoji psa; Akvaristovstvo: o zobokrapih mečonoših. Podlistek nosi naslov: »Nekdaj želje, danes uspehi in razočaranja«. — Sledi še okrožnica vsem v zvezi včlanjenim društvom. Avtobusni izlet v »Dolino gradov« k ogledu gradov Klevevža, Kostajniškega, Tolsti vrh, kartuzije v Pleterjih, slovenskih Benetk Kostanjevice, dolenjske metropolo Novega mesta, priredi združenje železniških uradnikov dne 12. julija, z odhodom iz Ljubljane ob 5. Cene vožnji iz Ljubljane in prvovrstnemu kosilu 90 Din. Prijave in informacije v trgovini Tičar, oelenburgova ulica, število udeležencev omejeno! Izrabite edinstveno priliko! Sodeluje znani propagator Dolenjske. Mednarodni zadružni dan Zelezničarji-zadrugarji so proslavili v soboto, 4. julija, v prostorih kina >Sloge« 14. mednarodni zadružni dan. Proslava je bila v prvi vrsti namenjena železničarski mladini. Ob otvoritvi je zapel moeki zbor glasbenega društva >Sloge« novo zadružno himno (kompozicija H. Svetela, besedilo ing. D. Leskovška). Po pozdravu E. Klebelna, predsednika Nabavljalne zadruge, je S. čerček poljudnem predavanju orisal številni zbrani mladini (nad 200) pomen zadružništva, nakar je imel nanjo še kratek nagovor mladi zadrugar Janez Bitenc. Sledil je nastop mladinskega pevskega zbora »Sloge«, ki je pod vodstvom P. Bitenca prednašal vrsto lepih, izbranih pesmi, nato pa mladinski orkester pod vodstvom G. Mlillerja. Slavlje se je spremenilo tako v pravi mladinski koncert. Po zaključku je bila zadružna mladina v prostorih železničarske menze pogoščena. Prireditev je bila res prisrčna- in je dosegla gotovo svoj namen: vsejati v mlada srca prve kali zadružne ideje. Radio Programi Radio Ljubljana Torek, 7. julija: 12 Predigre (na plo&čah) 12.45 Poročila, vreme 13 C m »ix>rad, obventU* 13.15 Odmevi iz ruskih poljan (ploSie) 14 Vreme, borai 19 Ciut, vreme, poročila, h porod, obvestila 10..K1 Nae. urn: Slovenski skladatelji od začetkov slovenske glasbe do danes (L. M. Škerjanc) 19.50 &bor mandolin (ploSSe) 20.10 Pravno predavanje: O kmečki zaščiti (I. del.) (g. Valentin Bidovec, sodnik) 20.30 Istrski narodni napevi (petje to glasba) — pojasnjuje: g. prof. SaSa Santel 21.15 Radijski orkester: Čajkovski: Simfonija Bt. 5 (n-inol) 22 Čas, vreme, poročila, s.pored 22.20 Koncert Plesne glasbo (igra Itadijaki jaaz, vložke poje torcet Sbritivr). Drugi programi TOREK, 7. julija. — Belgrad I: 21.00 Bi-nič-kejja opera »Jurjevo« — 22.00 Narodne pesmi — Belirrad II.: 20 Poletje v južni Srbiji (Jelič) — Zagreb; 20 Violončelo 20.30 Vokalni koncert 21.1*0 Radijski orkester — Dunaj: 19.30 Zabavni koncert 22.10 Komorno glasba 23.35 Orkestralni koncert — Budimpešta: 20 Prenos z Dunn.ia 21.50 Ciganska glasba 22.55 Plošče — Trst-Milan: 20.40 iioJlinijev koncert, nato plesna glasba — Prana: 20 Slavne uverture 21.15 Beethovnova komorna glasba 22.15 Plošče — l' ar šara: 20 Grossma n nova komična er« »Vojvodova duša« 22.45 Plesna glasba — Bodijeve preproge v Kamniku Belgrad, 7. julija, m. V znani carinski aferi »Bodi-Ika Novakovič« so carinski organi v glavnem že končali preiskavo. Sedaj samo še pregledujejo vse zaplenjene stvari zaradi ocenitve njiva^® ,vrednosti in kazenskih carinskih dajatev. . r.rf' ocenili škodo, ki jo je utrpela država za i ‘.^‘‘botapljenja one količine blaga, ki je bilo - rpfin° tv vaSonu za pohištvo. Ocenili so tudi 7° rf ZaP'enjenih preprog v Ljubljani in ^agreiu. Oanes so carinski organi to delo končali in no o poslan zahtevo državnemu tožilcu, da se zaradi določitve kazni takoj popišejo vse premičnine in nepremičnine Bodi ja, njegove soproge jn Nečajeva. Za_ te se je namreč ugotovilo, da so le glavni udeleženci v tej aferj G,flVna carinar. m ca je včeraj dobila 1* Kamnika še dve perzijski preprogi, ki uh )e kupil teki tamošnji industrialec od Necajevega agenta. Ko je namreč bila ‘a afera odkrita, je omenjeni industrijalec oba l1r®progi, katere je tudi sluti^ da ni bila zanje Plačana carina, izročil domačim orožnikom, ki so j'h poslali sedaj v Belgrad. Gost pri brivcu: »Na steni Imate napis: Pljuj-l*‘amo v pljuvalniki — toda pljuvalnika ni nikjer videti?« Brivec: ^Oprostite, gospod, hranim ga v oma-r‘< kajti, če bi ga imel v brivnici, bi mi ga vsega onesnaiiH.« ★ fu'Ji umetnik: »Kje pa sva zdaj prav prav, prijatelj, v umetnostnozgodovinskem muzeju al. v slikarski galeriji?« lovariS: »V umetnostnozgodovinskem muzeju.« rrvi: »Kako pa veš to?« Drugi: »No, iz programa. Slikarska galerija se odpre sele ob šestih, zdaj je pa pol petih.« Če rabite oblast - obrnite se na nas! Neštetokrat imamo priliko slišati, kako ljudje iz JNS kričijo, da ne zlorabljajo oblasti v strankarske namene, da znajo točno razlikovati, da je stranka eno, oblast pa drugo, itd. itd. še sedaj v dolgih govorancah na JNS-zborovanjih, v svojih ekspozejih v senatu in kjerkoli imajo možnost, pridigajo, kako težko stališče ima JNS v Sloveniji ravno radi svoje poštenosti, ker se nikdar ni posluževala nedovoljenih sredstev, ker nikdar niti za piko ni odstopila od svojega programa, marveč je v nepopustljivi poštenosti korakala za svojo nacionalno — kak je ta nacionalizem, ga poznamo — zastavo brez ozira na levo ali desno... Smo sicer prepričani, da o delu JNS, njenih generalov, itd. ve naše ljudstvo samo, kako je to delo bilo. Da pa malo osvežimo spomine, prinašamo dopis, ki nam je slučajno prišel v roke. Do- Eis je naslovljen na sresko organizacijo JNS v jutomeru, nosi datum 9. oktobra 1933- in opr. št. 1180/33. Poslan pa je bil iz glavnega sekretarijata iz Ljubljane in ga je podpi6al tedanji tajnik g. dr. Zajec. Dopis se glasi: »Na jiodlagi dosedaj nam došlih poročil iz poedinih občin vašega kraja sem se prepričal, da je možno z intenzivnim delom naših ljudi v vašem srezu priboriti 9 občin, (tukaj je s črnilom zaznamovana zvezdica). Doseči to število je dolžnost naših ljudi v vašem srezu, ker bo le to število v stanu dokazati Beogradu, da je tudi vaš srez odločno v nacionalnem taboru. Ako bi za dosego tega števila rabili kakršnekoli ojjore z naše strani oblastev, nam to takoj javite, da potrebno ukrenemo. Dodatno k svoji poslednji okrožnici vas še naprošam, da zberete tudi vse letake, ki se bodo za te volitve razširjali jx> vašem srezu, bodisi od naših ljudi, bodisi od nasprotnikov, zlasti letaki puktašev so mi vsekakor potrebni za sestavo poročila o volilni borbi na glav. odbor stranke. Ves ta materijal mi pošljite skupno s poročilom o poteku volilne borbe v vašem srezu takoj po zaključku volitev. Z nacijonalnim pozdravom! Dr. Zajcc, I. r. (Zvezdica): za vsako ceno morate osvojiti občino Sv. Jurij ob Ščavnici kot rojstno občino dr. Korošca. To je za nas neprecenljive važnosti!« Dočim je pismo do podpisa g. dr. Zajca pisano s strojem, je slednji stavek pod zvezdico napisan s črnilom in 6icer z istim in tako, kakor podpis g. dr. Zajca. Tudi sicer se vidi, da je to ista pisava. Da nam tudi topot ne bodo mogli gospodje od JNS ničesar očitati, smo preskrbeli faksimile slednjega Slavka ter ga objavljamo obenem s podpisom g. dr. Zajca: 2.*. ola na nacionalnost. Vsak količkaj sramežljiv človek bi se skril in se ne bi pokazal več v političnem življenju, če bi ee mu dokazalo, kako je nacijonalen na jeziku in kako v dej‘anjih. Ali je nacijonalnost to, če peščica ljudi vrši s pomočjo oblasti teror nad večino naroda samo radi tega, da se »naciojonalni« ljudje proti volji nacije drže še naprej na oblasti. Sicer je to sanio en primer. Ob priliki bomo postregli še z nekaj slučaji — ne radi tega, da bi ljudstvo spregledalo, kajti Slovenci so že zdavnaj toliko zreli, da sami znajo presoditi, kdo je nacijonalen in kdo »nacijonalen«, marveč zato, da tisti gospodje, sami o sebi govore, da so nacijonalni in tako kriče, da je nevarnost, da bodo počasi že sami začeli verjeti, da so res nacijonalni, da bi tisti ljudje spregledali... IS Univerzitetna knjižnica Veličastna zunanjost mogočne stavbe »Slovenski dom« je že poročal, da bo 3. avgusta licitacija za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Mojster Plečnik je položil v res dovršeni načrt vso svojo ljubezen in številna izkustva, hkrati pa je gledal tudi na to, da bo zunanjost vseučiliške knjižnice čim lepša in čim mogočnejša. V zunanjosti zgradbe naj se izražata kakovost našega gradbenega materijah, ki bo vzidan, z v resnici veliko obrtno s[>osobnostio našega zidarstva. Ker bo morala vseučiliška knjižnica še poznim rodovom prav s svojo zunanjostjo dokazovati, da so v današnjih časih že živeli ljudje, ki so razumeli visoko kulturno vrednost take zgradbe, je mojtser Plečnik zasnoval prav poseben način za zidavo fasade. Do I. nadstropja bo obložena vseučiliška knjižnica z obdelanim jjodpeškim kamnom. Na tem zidovju, ki bo kakor mogočen kamenit temelj rastlo iz tal, bo stalo zidovje, zidano iz opeke in kamenja. Žid seveda ne bo ometan, tako da bo glavna povdarek stavbe v rdeči barvi posebno žgane in lepo obdelane opeke. Med plastmi le opeke pa obodo vloženi jjosamezni kamni, ali pa skupine kamnov. Kamen bo seveda različno obdelan in tudi različne kakovosti. Ponekod bo le oklesan podpeški apnenec, drugod škotan ali celo brušen. Tudi pohorski granit in celo marmor bosta vzidana v fasadi. Radi tega bo vprav zidava zunanjih zidov knjižnice šla bolj počasi izpod rok, vendar bo celotni učinek zgradbe, ki bo na vrhu zaključena z mogočnim vencem iz umetnega kamna, nad vse veličasten. Jasno je, da bodo vsa okna obložena z lepo obdelanim umetnim kamnom, ki se bo po svoji barvi in obdelavi skladal z zuna- njimi zidovi. Da se vsakdo od prizadetih faktorjev lahko prepriča, kako bo izgledala zunanjost knjižnice, je kamnoseško podjetje Toman v Resljevi ulici za poskus zgradilo približno 2 m2 takšnega zidu, kakršnega se zamišlja mojster Plečnik. Projektant sam in tudi številni drugi arhitekti so si Tak« bo fasada univerzitetne knjižnice. Slika kaže vzorec fasade, na kateri je zgoraj grobo obdelan kamen in brušen granit. Ozki dolgi komad je brušen beli marmor, drugi komadi pa so Štokam in oklesani kamni apnenca. že ogledali kos tega zidu na dvorišču tvrdke Toman in vsi so odšli z utisom, da bo zunanjost univerzitetne knjižnice, če bo taka, kakršen je vzorec, nekaj nadvse dovršenega in svojstvenega. Še o srednji šoli Zadnjič srno na tem mestu povzeli iz letnih Potoč iti podatke o uspehu in o zdravstvenem stanju šolsikc mladine. Danes še nekaj dodatkov in splošnih pojasnil. Letno poiročilo II. drž. realne gimnazije objavlja pni maturantih vse osebne podatke, iz česar je razvidna socialna slika nagega dijaštva in končno, kam so abiturienti namenjeni po maturi. Iz teh podatkov je razvidno, da večina misli na univerzitetni študij, neredki so pa tudi oni, ki mislijo tia takojšnjo službo. Skoda, da teh podatkov ne prinašajo vsa letna poročila. Škoda tudi, da v njih ni objavljena tabela kazni v posameznih razredih. Iz njih bi ceniti razliko med razredi in spoznati, da so učenci iz kmetov najbolj disciplinirani. Večinoma danes kmečki dijaki stanujejo v zavodih: na Rokovniku, v Marijanišču .in stiškem zavodu na Poljanah in hodijo tudi v iste razrede. Tak razred je miren, marljiv, zgleden, »duh razjeda* prevzame tudi nedisciplinirane. Po intelektualnih sposobnostih imamo dve glavni vrsti učencev: inteligentne in intelektualno razvite, na drugi strani pa neinteligentne in intelektualno nerazvite. Med prvimi so odlični, temeljiti in povsem povprečni dijaki, ambiciozni in mi; med drugimi so dobri in slabi, mamljivi in i .ivnodušrti. Polovico časa porabi šola za slabe dijake, za to dobimo včasih vtis, da je v šoli vse delo koncentrirano samo na to, da zrine slabe v višji razred. Dva jx>lna meseca v letu polagamo z delom učencev razne izpite: v juniju, na koncu avgusta in v začetku septembra. To je bolj krpanje. kakor pa pravo delo. Med Jetom so nam tak-šni učenci delali največ preglavic: vse leto nagaja, potem pa dela izpit in naj izdela. Na zaključnih sejah učiteljskih zborov je na dnevnem redu tudi zanimiva točk«: Kaj je oviralo napredek v šoli. Na zapisnik pridejo vse slabosti današnje šole: premalo učiteljev, reduciran pouk, menjavanje učiteljev med šolskim letom (saj je bilo na nekaterih zavodih devet ali več urnikov!), prenapolnjeni razredi, neprikladne knjige, premalo učil, razna predavanja med učnimi urami, obolenja za škrlatinko in davico in razkuženje učilnic, vožnja po železnici, premalo kmečkih sinov na srednji šoli, kvarni vplivi od zunaj. malomarni starši, ki se ne brigajo za sodelovanje pri vzgoji otrok, pretiran šport, siromašni dijaki (kljub taksam in šolnini je silno mnogo revnih v šoli!) itd. itd. Leto za letom je ta točka na dnevnem redu, vedno enako polna pride v zapisnik (šola prav za prav sebi da naj slabše spričevalo!), vsako leto roma na banov« n o in v ministrstvo — a vse zaman! Vse te slabosti so javnosti že tako znane, da jih zna po vrsti na pamet — vse zaman! V Profesorskem Glasniku berem, da je bilo poslednja leta v ftelgiradu vsega 166 šolskih delovnih dni tekom enega lota, t. j. pouk kaja redno 6 do 7 mesecev, šolski program je predviden za 8 do 9 mesecev dela. Zdaj so počitnice: naša mladina otresa s sebe šolski prah in odhaja na letovanje. V najrazličnejših oblikah in pod različnimi gesli in vodstvom se to vrši. O tem bi trebalo enkrat odločno spregovorili. Vpijemo nad slabimi posledicami letovanj, vzrokov ne odstranimo. Sola po današnjem sistemu nima nobene zveze z dijnšlvom v počitnicah, vso skrb prevzamejo toreij starši. Mladina to ve in se rada izmika z izgovori ter sama potnic. Lastna izkušnja je res mnogo vredna — a le za mladca s pravim temeljem, slabič pa pade še globlje. Vsa javnost, starši in organizacije naj čuvajo nad mladino, da se ne vrne v šoto podivjana in skvarjena! Vesti iz Belgrada Belgrad, 7. jul. m. V gradbenem ministrstvu bila včeraj licitacija za zgraditev poslopja državne tiskarne. Na licitaciji je bilo več ponudnikov, med katerimi je bilo najugodnejše podjetje Jošanica. To podjetje je ponudilo 5.75% ceneje od proračunske veote 32,(530.055 Din, tako, da bo to podjetje zdradilo devetnadstroimo palačo, visoko 58 m, za 30,773.526 Din. Belgrad, 7. julija, m. 28. in 29. t. m. bo nogometna reprezentanca iz Belgrada igrala dve tekmi na Češkoslovaškem. Prva tekma bo v Picrovu, druga pa v Moravski Ostravi. Naši kolesarji v Zagrebu Slovenci zopet zasedli prva mesta. Zagreb, 5. julija 1936. Ze včeraj smo poročafli o naših uspehih v Zagrebu, kjer se \Tše izbirne dirke za olimpijske igre. Vendar se nam zdi prav, da objavimo danes še ves potek in de pokažemo na kake tež-koče so naleteli slovenski dirkači. Po propozicijah je predpisan za tekmovalce minimum 33,5 km povprečno na uro. Od vseh vozačev je doseglo minimum 11 vozačev. Značilno ie, da so minimum dosegli prav vsa slovenski tekmovalci »n se tako kvalificirali za tretjo in odločilno izbirno tekmo, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo na istem kraju. Zal se tekme ni mogel udeležiti irjariboTski vozač Rozman Stefan, ki zaradi nedavne poškodbe še ne more voziti. Start je bil zopet v presledkih po 3 minute, kar je za izločitev najboljših popolnoma pravilno, ker le, ako vsak sam vozii, more pokazati vse svoje sposobnosti. Zanimivo jc, da je med prvimi osmimi placira-nimi »samo« 5 Slovencev, 1 Belgrajčan in le 2 pristna Zagrebčana. To dejstvo je globoko presunilo vse odbornike zveze, ki so že po prvem tekmovanju morali uvideti, da se reprezentanca ne bo mogla setaviti iz samih članov zagrebškega kluba Gradianski. ki prevladuje tudi v sami zvezi. Ze zadnjič smo omenili, kako neljubo »im je, da so se tako odlično držali nekateri slovenski vozači. To dejstvo, da so slovenski tekmovalei boljši in da bi po vseh športnih pravilih morali oni prevladovati v moštvu, ki bo poslano v Berlin, se jc pokazalo danes še mnogo očitneje. Potrudili so se zaradi tega in postavili na vseh krajih proge nevidne kontrole, ki naj bi zasačile vozače, ako si pustijo pomagati od motornih vozil oziroma za druge napake, kakor je n. pr. priključitev k vozaču, ki vodi, kar ie bilo po propoz.ici jah_ prepovedano. Te »športne* straže so imele sijajen uspeh. Poročale so pri seji, ki se je vršila po tekmi in kateri jc mogel prisostvovati tudi Vaš dopisnik. VložiJe so štiri proteste, ki pa so vsi bili »slučajno« naperjeni proti štirim slovenskim vozačem: Gartnerju, Valantu, Oblaku in Faningenru, s prozornim namenom, da se jih diskvalificira in s tem onemogoči start v zadnji izbirni tekmi. Globoko bi žalil vse te tekmovalce, mko bi ponavljal stvari, ki so rim bile očitane, zato jih roje zamolčim. Tako naivnih očitkov so zmožni samo ljudje, ki jim ie mnogo več za njihove koristi, kakor se to sploh more zapisati. Ljudje, ki nimajo pojma o športu, so bili postavljeni, da pozneje očitajo poštenim slovenskim športnikom goljufije pri športni tekmi, da bi jih s tem onemogočili. K sreči jim to pot ni uspelo popolnoma, kar se imajo slovenski tekmovalci zahvaliti zastopnikom ljubljanske pod-zveze g. Maverju, ki sc je tako energično potegnil zanje. Nekaj pa so pripomogli k temu tudi razni zvezni funkcijonarji, ki so s pravili sami sebe pobiiaili, da je kar smešno izgledalo. Tekmovalci so bili kaznovani samo s tem, da bodo morali pri prihodnji tekmi startati šele za vsemi drugimi in s presledkom po 10 minut. Zagrebčani so s tem dosegli, da bodo morali voziti slovenski vozači po vročem dnevu, medlem, ko ostali še v hladnem jutru. Vsak športnik ve, kakšna prednost je to. Toda naši fantje bodo pokazali, od kod so doma! Za razpustitvijo mariborske podzveze, v očitno škodo slovenskemu kolesarskemu šporiu, sledijo sedaj nasprotstva proti vozačem ljubljanske podzveze s strani zveze v Zagrebu. Kakšni športni nagibi vodiijo pri tem z ve zine hinkcijonarjc, naj pa pove ta-le besedni dvoboj iz gori omenjene seje: O. Maver: »Razpustili ste nam mariborsko podzvezo, sedaj hočete krivično diskvalificirati naše najboljše vozače, ne čudite sc, ako boste ostali v Zagrebu osamljeno!« Predsednik g. Mihanovič: »Samo izvolitel Nama je pravo!« Pri prihodnjem občnem zboru pa slovenski delegati zopet izročile glasove tem športnikom! Celjske novice Celje, 6. julija. Velik Tlom ▼ trgovsko ikladdče t Zarodni. -V noči od sobote na nedeljo je bil Uvrien v skladišče veletrgovca g. Ravnikarja v Zavodni, kjer je bila prej tovarna za kis, vlom. Neznan vlomilec —-bil je najbrž samo eden — je izkopal v zid precej veliko luknjo in odnesel sladkorja v vrednosti nad 1800 'iin. Krvav« sobota In nedelfa. Zadnjo soboto in nedeljo je bilo prav v Celju kakor tudi v njegovi nepoaredni bližini zelo živahno in kot posledica te živahnosti in prevelike navdušenosti je bilo nekaj pobitih glav. Zaradi prevelike vročine je zavrela v nekaterih preveč korajžnih glavah kri tako, da so imeli opraviti orožniki kakor tudi bolnišnica. Da naštejemo nekaj najbolj drastičnih primerov. Ko se je vračal v nedeljo dopoM ie 22 letni dninar Jurjec Alojz, ki je doma s I'ustave pri Šmarju, iz Vojnika od maše, so ga na Ljubečni ustavili na cesti trije neznani fantje in ga vprašali, zakaj ima po strani klobuk. Jurjec, ki je fant oi fare, in se ne pusti kar tako izzivati od vsakogar, je odgovoril, da jih to nič ne briga ter jih je začel zmerjati e smrkavci. Fantje seveda, ki niso bili nič manj korajžni in menda bojaželjni s« niso pustili kar tako odpraviti s »smrkavei«. Navalili so na Jurjeca, ga podrli na tla oklofutila ter mu pri tem zlomili desno nogo. Jurjeca so spravili v celjsko bolnišnico. V soboto je v gostilni Lebič v Gaberju delavec Anton Rupnik, ki je uslužben pri mestni občini, vrezal z nožem v levo roko Polnarja Josipa, 54 letnega delavca, ki je prav tako uslužben pri mestni občini. — Isti Rupnik je tudi v soboto udaril s steklenico po glavi 31 letnega Mesariča Alek-sanleg žitaric še vse polno drugih rastlin, ki nam služijo za prvenstveno hrano in ki niso doma pri nas, pač pa so tako rekoč iz vseh koncev sveta. Ako naštevamo te sedanje naše kulturne rastline in po vrsli sprašujemo po njihovi prvotni domovini, bomo niorali na žalost skoro pri vsaki ugotoviti, da izhaja od drugod. Komu le pride na misel, da je rasllina, iz katere delajo naše kuharice okusno špinačo, ki vsebuje mnogo vitaminov, doma v jugovz. Aziji? Sele v 15. stoletju so jo prinesli v Evropo: Tudi razna zelišča smo dobili od drugod Kaj si je človek vse vzgojil iz ene same rastline: vzgojil je zeljnate glave, salate vseh vrst in barv, ohrovt, muškat, kolerabe itd. Njihova. domovina je obala Sredozemskega morja in Atlantskega oceana. Dobri fižolček Znanstvenikom, ki skušajo poiskati vsaki svoja rodna tla, pa se grah trdovratno upira in se tako rekoč stalno vali izpod raziskovalčevega noža. Kakšna je b.ila ta rastlina v svoji divji obliki, še do danes ni znano. Njegov sorodnik je toliko upoštevani, a od drugih zopet toliko zaničevani fižol. Ce bi omenili še bob, bi bilo morda komu že preveč. Čeprav kažeta na sebi toliko sorodnost, vendar izhajata vsak od svojega konca sveta. Fižol smo dobili /e kot kulturno rastlino iz Amerike, bob pa je zašel k nam zopet iz jugovzhodne Azije. Prvi krompir v francoski gredici Amerika nam je dala f>oleg drugih dobrot tudi krompir in paradižnike. Slednji so priplavali preko »mlake« šele v 19. stoletju. Nekateri pravijo, da bi izhajali tudi brez njih ... Najvažnejša rastlina, ki smo jo dobili iz Amerike, je prav gotovo krompir. Prav gotovo si je danes težko misliti, kakšno nadomestilo bi si človek našel zanj, če bi ga naenkrat ne bilo. Da je prvi prinesel iz Amerike ta sadež Anglež Frančišek Drake, zaradi česar mu je bil postavljen tudi spomenik v Offenburgu, sko- R e. publ ikon ski kandidat je Laudori. Zanj se navdušujejo tudi ženske. Na sliki vidimo članice ženskega društva. Marta Washinglon na svojevrstni agitaciji. ro gotovo ne bo držalo. Dognali so namreč, da so prvo tovrstno pošiljko poslali Španci leta 1565. iz Peruaxa na naslov španskega kralja Filipa II. Ta jo je poslal tedanjemu papežu, ki je nekaj prvovrstnih sadežev podaril nekemu nizozemskemu kardinalu, od katerih je dva dobil tudi francoski botanik Clusius. Ta jih je lepo vsadil in varoval, vendar pa prav gotovo ni niti malo slutil, da je bil on iisti, od katerega se bo ta rastlina razširila vse povsod in pcetala nenadomestljiva ljudska hrana. 2e s samim krompirjem je dala Amerika staremu svetu dragoceno darilo. Poleg tega pa smo od tam dobili še več drugih zelo koristnih kulturnih rastlin: koruzo, fižol, grah in morda malo manj koristni tobak. Dobila pa je zato od drugod nič manj važne-žitarice. Kolikšnega pomena je bilo to zanjo, priča lahko Kanada, ki je postala skoro prva dežela pšeničnih poljan. Narava gre svojo pot Kljub temu pa, da te različne ribe skoro kar po vrsti vse uživajo jajčeva svojih drugovrstnih tovarišic, vendar vse raziskovanje ni moglo urjo-to viti niti ortega primera, ko bi iz te navidezne združitve nastali izrodki, Id bi imeli to moč, d« bi lahko dajali sami življenj**. Kakor vidimo Pni mulah, isto .je tudi pri ribjih izrodkih. Narava ima pač svoje zakone, ki jih človeška moč in vsa njegova najraznovrstnejša in najnaprednejša znanost ne bo mogla sprcmereiti. Vsaj tako'sc zdi. Izrodki ne dajejo življenja Mlad Škot se je hotel naglo odločiti za nevesto. Telegrafiral ji je, naj mu nemudoma odgovori »da« ali »ne«. Šele jx>zno ponoči je prejel pritrdilen odgovor. »Veš kaj, prijatelj,« mu pravi neki znanec »take pa že ne bi maral, ki se ji tako malo mudi z odgovorom.« • »Ej, ej,« ga zavrne snubač, »to samo kaže na njeno varčnost, kajti nočne pristojbine so na pošti polovico cenejše. l’rav tako nevesto si želim.« ★ Na kliniko pride neka kmetica z zelo zanemarjenim in umazanim fantom, da bi mu ozdravili kož.nc izpuščaje. Profesor pojasni študentom primer njegove bolezni in se izrazi takole: »Vidite, ta fant trpi od 'Jveh bolezni, od kroničnega ekscema in od neumnosti svoje matere. Ta druga bolezen je neozdravljiva.« 1 Novo! Novo! s F. M. Will*ro Das Leben Narlas der Hutter leso 587 strani z mnogimi slikami, » vezano Din 102— 1» JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA j r. z. z o. z. V Ljubljani ^ - ag -H Iziodki so med divjimi živalmi v splošnem precej jedki. Ko pa je v naravni razvoj živali posegel človekov razum, ki včasih dela svoje poizkuse v toi smeri, da iz tega, kar je naravnega, ustvari nekaj nenaravnega, se mu je posrečilo med domače živali zasejati ierodke, ne zaradi tega, da bi poskusa! dati naravi nove zakone, po katerih naj je nekaka pena, ki jo te ribe izpuščajo na glavi in ob straneh. Kar na debelo so te ščuke hlastale po mreniniih ikrah. Kjer pa so bile ikre tako goste, da ie bila voda neprozorna, so se ščuke naravnost zaletavale v mrene. Naenkrat so mrene izginile, le nekaj jih je še ostalo. Ščuke r»a so si poiskale plitve brzice Druga poleg druge na gosto so vztrajale tu in sc tudi kai hitro poskrile, če so le malo zaslutile nevarnost. Toda to le ra malo časa, kajti pojavile so sc brž spet, da zado-sle svojemu naravnemu nagonu. Prava zanimivost pa sc ie pokazala sedai, ko so se za njihovimi drstečimi trumami pojavile naenkrat zopet mrene, ki so jim očividno prav dobro teknile njihove ikre. V divjem veselju so poskakovale iznad vodne površine, tako da bi jih človek prav lahko zamenjaj z lipani, če jih ne bi izdajal njih bakrenozlati sijaj, l ipani so pr,i takih nadvodnih skokih, ah takrat, kadar mole iznad vode le kanček glave, vedno obrnjeni v smeri proti toku vode. lipanov pa v času, ko so vršili ta opazovanja, sploh ni bilo rta tem mestu. Keidar pa se dr sl e, ne delajo proti drugim ribam mik« k e izjeme in ravno tako požirajo njihova jajčeca kakor prej ščuke ikre miren, samo ne tako požrešno. Volilni boi ob volitvah predsednika Združenih dTŽav: Slika predsednika Roosevelta, ki je tudi letos demokratski kandidat. se razvija življenje, pač pa te iz radovednosti in znanosti Posrečilo se mu ie res, da ie »ustvaril« neke posobne mešane vrsto živali, na katerih se ie prav kmalu prepričal, da imajo sicer vse pogoje za življenje, da pa ne morejo same dajati drugim življenja, ker so neplodne. Lep primer imamo na mulah, ki so tudi neke vrste »križane« živali. Tudi pri ribah velja .isto, namreč da se sicer morejo roditi izrodki, čeprav sc v naravi sami to dogaja zelo redko, iin jih ie hotel predvsem le modri človek, toda te živali ostanejo nerodovitne. Ikre tovarišic dobro teknejo Zdi se, .da sam način, kako se ribe množe, pospešuje izrodkarstvo. Ni čudno, da v nekaterih vodah postanejo samc i bodisi zaradi tega, ker ie imel zopet človek svoje prste vmes, ali pa zaradi naravnih nezgod, tako redki, da se lahko ikre za-plode po ribah, Id sc drste tik za temi. Te ikre postanejo že zaradi precejšnjega časa, ki je potekel od takrat ko so bila odložena, precej slabotne. Zgod« sc tudi lahko, da pade oas drstitve dveh vrst rib preee,i skupaj zaradi neugodnega vreme-na._Te različne ribe se tedaj med drstenjem pomešajo iri ustvarijo vsaj navidezno možnost za medsebojno oploditev Vse vrste klenov se navadno precej istočasno dTste. Narava pa tudi tu že. poskrbi za to. da drstitev dveh različnih vrsl rib ne pade ravno na isti čas. Dala ie namreč vsaii malo različne pogoje za drstitev, tako da se zaradi teh malenkostnih razlik vse le Tibc istočasno vendarle ne drstc. Zabavna opazovanja V Loasachu v Nemčiji so pred kratkim opazovali mrene, ki so se v ogromnih množinah drstile. V. zlati barvi se ie bleščalo peščeno dno pod vodo, .ki je dobivalo barvo od rib. Videz je bil ta, da ribe kljub deroči vodi vztrajajo na enem in istem mestu samo s pomočio trebušne plavuti, le od časa do časa si pomagajo s sunki repa. Tik za tem tropom mren so se drstite, ščuke v malih skupinicah po dve ah tri. Znak njihovega drstenja Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija 58 Tudi moj branitelj se je spustil v boj ter poudarjal, kako zvesto sem služil vojake do diie svojega bega. Prizadeval si je, da bi preobrnil stališče državnega pravdnika. Trdil je, da čete, ki so na počitku, niso pred sovražnikom. Vladni komisar mu je odgovarjal in kmalu se je začela pravcata bitka. Oba sta grmela in hrumela, da bi človek mislil, zdaj pa zdaj si bosta zagnala tintnike v glavo. Nisem bil samo jaz edini vzrok za ta prepir. Moj branitelj topničar je bil borec, pravdnik pa je bil vojni uradnik. Borec ne skriva svojega preziranja, uradnik pa kaže svojo ljubosumnost. Ko je branitelj končal svoj obrambni govor, ki je bil v resnici ginljiv, se je znova začel sklicevati na moje zasluge. Pozval je sodišče, naj ne jemlje moje norosti preveč resno. Apeliral je na blagodušnost sodnikov in zahteval lahko pogojno kazen. Sodniki so vstali, straža je pozdravila z orožjem, mene pa so odpeljali nazaj v čakalni- co. Sodniki so medtem odšli k seji. Sedimo in kadimo. Zelo smo nervozni ter razpravljamo o tem, kakšno upanje imamo. Zelo sem nemiren. Weisser je ujedljiv, Harvey je pa še zmeraj ostal optimist. Prepričan je, da nam bodo odrinili samo nekaj mesecev. Orožnik mu pritrjuje. Lass ne ve, kaj bi mislil. Nazadnje se nekako prepričamo, da kazen ne bo preveč težka. Kličejo nas. Zbor se je razšel. Neki častnik nam bere obsodbo. Stojimo v pozoru, straža pa, kdove zakaj, spet pozdravlja z orožjem. Prvi je na vrsti Schop. Njegov pobeg označijo kot preprost pohod. Častnik čita utemeljitev in pravi: »Schop — 5 let travaux forces, prisilnega dela v ječi.« Lass me hitro pogleda. Vidim, kako je zardel. Weisser se cmeri kakor zlomek. Harveyu je, kakor da ga je nekdo mahnil z gorjačo po glavi. Nato pride na vrsto Weisser: »Weisser — 5 let težke ječe!« »Tako, tako! mrmra Weisser s porogljivim glasom.« Harvey nam jc prerokoval blago sodbo. Saj to je v resnici blaga sodba. Samo 5 let!« Na vrsto pride Lass. 5 let! Nato Harvey: »ITarvey 8 let težke ječe!« Izbulil je oči kakor bik, katerega so prebodli. Nazadnje pridom na vrsto jaz. >Clair — 8 let težke ječe!« XVIII. poglavje. Osem let ječe! Sprva si niti uismo mogli prav misliti, kaj se to pravi. Občutek, da je ta strogost, s katero so nas obsodili, nepravična, je v nas izzvala tako silovito jezo, da smo vso pot v jetniškeni vozu renčali in kleli, ne da bi doumeli, kaj se nam je prav za prav zgodilo. Toda drugo julro, ko smo se prebudili in ko sem lahko hlado premislil, kaj je in kako je... 8 let! Osem let hiti interniran za zidovi ječe v celici. Prisilno delo jc prazna beseda. Ta dela so že davno ukinili. Obsojeni smo bili na 8 let prisilnega bivanja v kaki vojaški temnici. Preostajala nam je samo še ena slaba na-da. Jutri bomo vložili priziv proti obsodbi. Čez tri dni so mi priziv vrnili. Prošnja je odbita. Svetovali so mi, naj še kaj poskušam in naj prosim, da bi mi dovolili kazon odložiti. Cez tri. dni so mi vrnili tudi to prošnjo. Bila je odbita. Bil sem ua koncu svojih moči. Toda ko sem videl, da ni pomoči, som se vendar pomiril. Kaj pa sem hotel. Zabaval sem se z mislijo, kako bom prebil teh 8 let, ne da bi pri tem preveč trpel. Konzul je še zmeraj prihajal po dvakrat na teden in mi vsako pot poslal topel obed. Dejal mi je, da je poslal svoji vladi poročilo in da bo ministrstvo brezpogojno posredovalo v mojo korist. Od doma sem prejel tudi brzojav. Začela so prihajati tudi pisma, tudi sam sem pisal domačim. Iz Damaska so me poslali v Beyrut v ta-mosnjo temnico. Odpotoval sem sam ter se poslovil od Harveya, Weisserja in Lassa. Nisem se nadejal, da jih bom še kdaj v življenju videl. Ječa v Beyrutu ni bila taka kakor druge ječe. Vse v njej je bilo skoraj popolnoma čislo. Ni bilo še stenic, čemur sem se še posebej čudil. Imeli smo cčlo mrežo proti komarjem. Orožniki, ki so pazili na nas, so bile same dobričine, poveljnik pravičen človek in kar je še več vredno, dobrodušen. Bil sem v Beyrutu že nekaj dni, ko je prišel nov transport, z njim pa Harvey, Weis-ser in Lass. Vsi jetniki so bili ali vojaki, ali Arabci ,obsojeni na težke kazni zaradi lega, ker so se upirali. Cez 14 dni so nas vkrcali na prevozni pa. roparnik »Jerusalem«, ki je odhajal v Marseille. Ni nam bilo preveč slabo. Bivališča na ladji niso bila slaba, če jih človek primerja z običajnimi legijonarskimi stanovanji. Posadka je ravnala z nami dobro. Iz kuhinje pa je zdajpazdaj prišel do nas tudi kak priboljšek. Vendar pa nas je včasih pograbila strahovita kriza obupa, da smo se upirali na vso moč, kadar smo se zmislili na neskončno kazen, ki nas čaka v Franciji, kamor tako nepreklicno plove ta ladja. Iz vsega srca smo si j želeli, da bi se potopila. Gledali smo v duhu, j kako plovemo nekam v majhni ladjici kot go-I spodarji svoje usode. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 29%. (Jprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2D92. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.