JUTRA MartoonM CeTa 1 Din Leto III. (X.), Štev. 144 Maribor, četrtek 27. junija 1929 Izhaja razun nedelja in praznikov v«ak dan ob 16. uri Rtčun pri poitnMn {»k. sav. « Ljubljani it 11.409 V«lj« msieSno, pr»j«m»« v upravi ali po polti 10 Din. doitavljon na dom p« 12 Dhi Tel »fon: Ur*dn. 440 Uprav« 455 Uradniitvo in uprava: Maribor, Alakaandrova eaataik.19 Oglati p« tarifu Oglaa* apraiafM ladl ogiaanl oddalak .Jutra- v Ljubljani, l*r>lawmw «NM K.4 Deseti Vidov dan Petsto in štirideset let je poteklo od tistega žalostnega dne, ko ee je na Kosovem polju odigrala ena najbolj usodnih tragedij v zgodovini Evrope. Takrat se je s smrtjo carja Lazarja zrušila velika srednjeveška srbska država, ena najmoČ nejših in največjih tedanjih evropskih političnih tvorb. Porušila se je hrbtenica Balkana, zamrla je visoka kultura, ki je obetala postati odrešiteljica in prosve-titeljica vsega Slovanstva, in Turkom so se odprla vrata v srce Evrope. Vsi kulturni narodi so zatrepetali v grozi in strahu, a junaški srbski narod je zapia-kal in zaječal pod okovi strašnega suženjstva divjih in fanatičnih Azijatov. Le kdor pozna tedanjo zgodovino In v6, kaj je pomenila ne le za nas Južne Slovane, ampak za ves kulturni svet, tedanja Srbija, more v vsej grozni celoti pojmiti pomen tistega dne. Da i;i bilo Vidovega dne in srbskega poraza na Kosovem polju, ne bi bil Balkan nikdar postal to, kar je bil v prošiih stoletjih in kar je bil še do nedavna. Srbsko car stvo je tedaj objemalo skoraj brez izjeme vse ozemlje med Dunavom, Črnim, Egejskim in Jadranskim morjem. Le v Carigradu in v okolici so še životarili skrajni ostanki Bizanta in na skrajnem jugu se je plaho stiskala k morju pozabljena Grčija. Bosna, Črna gora, Srbija, Južna Srbija, Albanija, Macedonija in Bolgarija, vse te zemlje so bile združene pod mogočnim žezlom srbskih dinastov Nemanjičev. Srbska moč pa se je širila še dalje, segala je že po Dalmaciji, Vojvodini in Hrvatskl in ni bil več daleč dan, ko bi bili pod krovom ene same države, ki bi segala od Tilmenta do Bos-pora in od Peloponeza do Moriša, zdru-združeni vsi Južni Slovani. Toda usoda, ki nam Slovanom takrat ni dala razmakniti se in zgraditi si last-?°’i vi^° in Prosvitljujočo kulturo, nam je L 1389 določila žalostni Vidov dan. Srbsko carstvo je izginilo, izginila je slava Južnih Slovanov, ni pa zamrl spomin na poraz, spomin na Vidov dan. 2l-vjo je tlela v srcih neštetih generacij že-Ua po osveti, želja po novi svobodi, novi moči in slavi. Ta želja je premagala stoika, premagala je trpljenje, turško suženjstvo in je naposled zrušila še tisoč-%no, na lončene noge postavljeno tvo-r^vlno Habsburžanov. In že desetič je »»počil Vidov dan naše svobode in naše »družitve v mogočno, svobodno in samozavestno mlado Jugoslavijo- Danes gledamo s ponosom na 530 let nplienja in na 10 let svobode. S pono- K na Vidov dan, na oni W669 in na oni 1. 1914. Nista nas zdro- ge sta m!" : 0(1 zmagc d0 ztna* LnL. ll ' K*1, naša ver» Je bila Sfliu VM r Ufda* AU ne sa™ ona-Jva, tudi Vidov dan naše suspendirano ustav« je osvetljen ln očiščen. Kakor *»o popravili poraz Vidovega dne leta m., kakor smo kot zmagovalci izšli iz Posledic Vidovega dne 1. 1914., tako smn JdstraniH tudi vzroke razprtij Vidovega tuL Jl21- in danes grad5m° notranjost in W^ne stavbe na novih« iskrenih “ *>wtskih temeljih. Gradimo jih in jih Spremembo v mariborskem občinskem zastopu VELIKI ŽUPAN JE RAZREŠIL TRI BIVŠE SOCIALISTIČNE OBČINSKE SVETNIKE ČLANSTVA OBČINSKEOA ZASTOPA TER IMENOVAL NA NJI HOVO MESTO NOVE. X MARIBOR, 27. junija. Veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach je razrešil dosedanje člane mariborskega občinskega sveta Franca P1 e v a n č a, kleparja v delavnicah državnih železnic, Andreja B a h u n a, železniškega pod-uradnika in Adolfa Jelenca, zasebnega uradnika v Mariboru. Vsi Imenovani so bili pri poslednjih volitvah izvoljeni kot socijalistl odnosno kot komunisti v občinski odbor. Na mesto njih in že pred nekaj časom razrešenega občinskega svetnika Viktorja Eržena, urednika »Volksstim-me«, so nanovo imenovani v občinski zastop mariborski naslednji gg.: Oskar Drač ar, ravnatelj tovarne mila »Zlatorog«. Vlado Pušenjak, zadružni Dr. Žanli ored državnim sodiitem DANES JE PRIČELA RAZPRAVA ZARADI INCIDENTA O PRILIKI ZBOROVANJA ZAGREBŠKE ODVETNIŠKE ZBORNICE. - DR. ŽA-NIC SE NE ČUTI KRIVEGA. BEOGRAD, 27. junija. Danes je pričela pred državnim sodiščem razprava proti bivšemu pravaškemu poslancu dr Milovanu Žanlču, ki je obtožen po členu 3. zakona o zaščiti države. Obtoženca zagovarjajo trije odvetniki in sicer dr; Ivo Politeo iz Zagreba, dr. Sekula Drljevič iz Zemuna in dr. Slavko Dukanac iz Beograda. Obtožnica ga dolži propagande proti obstoječemu režimu, ki jo je zagrešil s tem, da je na zborovanju zagrebške odvetniške zbornice zahteval dostavek k udanostni brzojavki kralju s pozivom, naj se vrnejo državljanom državljanske svoboščine. Ker ta zahteva ni bila sprejeta, je izrazil svoje nezadovoljstvo na način, ki ga je spravil v konflikt z zakonom o zaščiti države. Pri današnjem zaslišanju je dr. 2a-nič izjavil, da je res izrekel inkriminirane besede, da pa smatra, da ni nikjer v obstoječih zakonih prepovedano, prositi. In on je samo prosil, naj se vrne državljanom svoboščine. Ni pa izjavil ničesar, kar bi se moglo tolmačiti za dokaz, na oponira sedanjemu režimu. Na tozadevno vprašanje predsednika je dr. Zanič obširno utemeljeval, da o političnih pravicah sploh ni govoril. On je le prosil za dodatek k udanostni, brzojavki in ko je bila ta njegova prošnja odklonjena, je izrazil le svoje obžalovanje zaradi odklonitve same. Po zasli?",”’u prič, večinoma zagrebških odvetnikov, je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Pritožbe Drauskega polja zarači avtobusnega prometa na progi fTlaribor - Ptuj Z Dravskega polja, zlasti iz okolic« St. Janža, smo prejeli naslednje pritožbe zaradi nerednosti v avtobusnem prometu na progi Maribor—Ptuj: Kmetje z Dravskega polja smo gotovo najvažnejši in najglavnejši dobavitelji mariborskega trga, pa tudi glavni odjemalci mariborskih trgovcev in obrtnikov, da ne omenjamo drugih pridobitnih slojev. Zato pač menda lahko zahtevamo, da nas mesto primerno upošteva. Predvsem pa bi moral to upoštevati poslovni svet. med katere spada menda tudi avtobusno podjetje Lininger, ki obav* lja promet na progi Maribor—Ptuj. Najmanj, kar moremo zahtevati, je pač to, da nas nima za norca in da se drži kolikor mogoče točno napovedanega voznega reda. V zadnjem času pa vozi avtobus kadar in kakor se mu zljubi. Morda se niti ne zaveda, koliko škode nam povzroča s svojo netočnostjo. Naj navedemo le par primerov: Vsakdo se pač rad -posluži avtobusa in računa s tem. Zato n. pr. ob sejmskih dneh kmetje navadno pošljejo hlapca z živino na sejem, sami pa se peljejo s ži- vinskimi potnimi listi za njim. Zamislite si sitnosti, ki jih imamo, ko avtobusa od nikoder ni in živina ne more na sejem. Ljudje imajo tudi često opravka pri oblasteh, na sodniji, pri davčnem uradu itd. Niso redki slučaji, ko ie bil ta ali oni pri sodišču kontumaciran, ker ni prišel pravočasno, če se je zanašal na avtobus. Prebivalci Dravskega polja, ki imajo dolžnost, vzdrževati cesto in plačevati davke, imajo pač tudi pravico zahtevati od lastnikov avtobusnih podjetij, pa biii privatniki ali javne korporacije, da se o-zirajo tudi na želje in zahteve prebivalstva. 5uhi režim tudi u Europl LONDON, 27. junija. Novi ameriški poslanik v Londonu general Dawes je odločil, da se v njegovem ministrstvu v Londonu ne sme rabiti alkohol. Pričakujejo, da bodo tudi vsa ostala poslaništva Zedinjenih držav v Evropi sledila zgledu poslanika Dawesa. bomo dogradili, čeprav preže na naSih mejah novi Turki in novi Habsburžani. Iz moči neomajne vere prvega Vidovfega dne nam vstaja nova vera: vera v tisto Jugoslavijo bodočnosti, ki bo popolnoma izpolnila in Še presegala sanje Nemanji- <5ev iti vidovdanskih herojev. Tista Jugoslavija bo prišla, ker mora priti I Naša sveta dolžnost pa je, da ji z združenimi močmi, z združeno ljubeznijo in z združenim delom utiramo pot vsi: Slovenci, Hrvati in Srbit ravnatelj ln bivši poslanec SLS, Rtffttfl Pivec, ravnatelj tovarne »Kristal« In bivši občinski svetnik SLS, ter Iyan Klančnik, mizar in bivši občinski svetnik SLS. Novoimenovani občinski sveinikl so bili danes popoldne ob 3. ta« priseženl in bodo takoj prevzeli svoji funkcije. Anton Steple Slovo iz državne službe. Te dni se je vršil v okviru tukajšnjega davčnega uradništva lepo in značilna slavlje — slovo višjfega davčnega upravitelja Antona Š te pic a, ki po domal* štiridesetletni aktivnosti v vsem pomen« te besede stopa v zasluženi- pokoj. Ti redki dogodek je zbrat k odhodnicl vsi številno, ^sobje mariborske davčne upra-ve z njenim šefom, g. višjim inšpektor« jem Sedlarjem na čelu. Udeležil pa seje sestanka tudi sam najvišji predstavni® finančne uprave v Sloveniji, g. finančni direktor dr. Jos. Povalej in z njim gg. vi* šja inšpektorja dr. Valjavec In Volčič od: finančne direkcije v Ljubljani, manifesti-.1 rajoč s tem svoje priznanje vzgkdnema' uradniku. > Oba imenovana predstojnika dr. Povaii lej in Sedlar sta v lepih nagovorih pon* darjala svojo zahvalo, naglašajoč značll* ne vrline, predvsem nenadkrlljive delavu nost, požrtvovalnost in korektnost, ki soj poleg narodne zavednosti tudi v težkUi časih dičile slavljenca vso dolgo dobdl njegovega službovanja v raznih krajlfi bivše Štajerske, nazadnje na odgovor** nem mestu vodje davčnega urada v Ma« riboru. Pri svojem vestnem in težavnem^ včasi kočljivem poslovanju pa si je. znal g. Štepic pridobiti in ohraniti obče sp®, štovanje in zaupanje tudi v vseh slojilj prebivalstva. — Tovariši slavljenčev! s* nato z raznih strani, tudi na šaljiv način osvetlili marsikatero zanimivo potezo te njegovega plodovitega delovanja, tova« riši pevci pa so po svoje prispevali k rrw timnemu ln prisrčnemu razpoloženju, kf se je razleglo po vsej družbi in je še trW jalo pozno v noč. Črez skromni okvir (g' prireditve pa je tudi za širšo javnost zn*tl menito dejstvo, da se še goje v slovenV skem uradništvu one vrline, ki bi nuji1 prej ko slej Idealizirale vse člnovništvoi' širom države. , . . D’ finnunzio — ropar TURIN, 27. junija. V torek’ se je vršita tu zanimiva sodna razprava, ki je bila t zvezi z D’Annunzijevo zasedbo Reke V 1919. Takrat je D’ Annunzio, da bi sl do«! bil sredstva za svojo pustolovščino, kri« žaril po morju In zaplenil parnik Cogne* ki je vozil lz Marseilla v Brazilijo. Ka«! petana je z revolverji prisilil, da mu ji izplačal odkupnino 12.25 milijonov llr< Ena izmed zavarovalnic, pri kateri Je bil parnik zavarovan, je Izplačala zavarovalnino, češ da gre za slučaj pomorakegi ropa, druga (Unione Assicurazlone v, Torinu) pa ni hotela izplačati, če5 da gte z* vojni rizlko. Sodišče prve instance je za« varovalnico obsodilo v plačilo, češ d« gre res pomorski rop, a v vojno svrho* Vrhovno sodišče je obsodbo potrdilo ta se postavilo na stališče, da gre za pomorski rop, a »v nesebično vojno svrho« Mariborski VEČER N I IC Jutri V m a j i 1 o t a, cine a. \ i. 1929 Mariborskim dnevni drobiž lavni nastop mariborskega Sokola v nedeljo 30. VI. bo Izreden užitek za vsakogar, ki se zanima za telesno kulturo. Skrbno pripravljen Spored bo jasen dokaz, kako napačno je mnenje, da se v Sokolstvu goji le eno-stranska orodna telovadba in enolične proste vaje; ritmika, lahka atletika, tekmovalne igre, vse to goje Sokoli dan za tinem vztrajno in sistematično, ne s šum no reklamo in za tem, da poedir.cl dosežejo rekorde in slavo, temveč, da se čim širši sloji približajo idealu, telesni in duševni popolnosti. — K sporedu, ki smo ga že priobčili, je tr*ba še omeniti, da se vrši tudi desetminutna tekma v podbija-nju žoge med izvrstnima moštvoma Članov in moškega naraščaja. Podbijanje (voley-bal) je interesantna, za vsestranski razvoj telesa naravnost idealna igra z žogo, ki se v zadnjih letih osobito v mariborski sokolski župi mučno goji. V principu je podobna tenisu, s to razliko, da se igra z veliko žogo in da je na vsaki strani po 6 igračev, ki bijejo žogo preko mreže; glavno pravilo je, da žoga ne sme pasti na tla in izven prostora. Igrači ene stranke si smejo žogo podajati med seboj do trikrat, nobeden pa je ne sme udariti dvakrat zaporedoma. Tako bo javna telovadba, pri kateri sodeluje društvena godba, vsestransko zanimiva. Pričetek ob 15. Vhod bo od obeh strani, od Samostanske in od Koroščeve ulice. — Naši javnosti in prijateljem Sokolstva kličemo: Pridite! Zdravo! Promocija. Na zagrebški univerzi bo promoviral Novi pomorski oficirji. Danes so bili v Dubrovniku svečano prevedeni absolventi pomorske vojne akademije v čin poročnika korvete. Naš Maribor ima, kakor vsako leto, tudi letos med novimi oficirji odlične zastopnike, in sicer poročnika korvete gg. Adolf Men-2ak in Ivan Osterc. Čestitamo! Iz polltično-upravne službe! /la pripravnika 1-9 pri velikem županu v Kruševcu je imenovan dipl. pravnik Ciril Špindler iz Maribora. 'Čudno postopanje mestnega magistrata. Dodatno k naši včerajšnji notici nam pojasnujejo z mestnega magistrata, da omemba Cirilove knjigarne v uradnem razglasu glede Pravilnika o ogledovanju klavne živine in mesa ni bilo konkurenčnega značaja, marveč, da se je to storilo le z namenom, da bi si interesenti mogli čimprej oskrbeti omenjeni1 pravilnik. Pri tem se ni hotelo kakorkoli zapostavljati «11 favorizirati posameznih knjigarn. Matura na državni gimnaziji. Dodatno k našemu poročilu nam sporočajo, da so napravili maturo še naslednji kandidati: Josip Zajec, Mavrlcij Zgonik in Alojzij Zupančič. Slovensko lovsko društvo v Mariboru yabi svoje članstvo, da se udeleži obhoda športnikov, ki ga priredi ob svoji desetletnici ISSK Maribor dne 30. t. m., v Sm večjem številu. Oprema lovska s puško. Zbirališče ob 10. v Tomšičevem drevoredu. Poziv vsem lovcem, {SSK Maribor je pozval vse mariborske športne organizacije, da se ob priliki proslave njegovega lOletnega obstoja u-aeleže slavnostnega obhoda, ki se vrši v nedeljo 30. t. m. Podpisano lovsko društvo vabi radi tega vse lovce v Mariboru in okolici, da se zanesljivo udeleže obhoda, jutri 28. t. m. ob pol 20. pa se-slanka, ki se vrši v restavraciji Emeršič na Aleksandrovi cesti 18. radi dogovora o načinu in številu udeležbe. — Prvo mariborsko lovsko društvo. f t. V deško fer. kolonijo na morju (Kaštel Lukšlč) se sprejme še nekaj dečkov proti plačilu celotne oskrbnine. Reflektantje nat M blagovolijo javiti pri vodji ferijalne kolonije v torek, dne 2. julija, od 8.—10. Va drž. moškem učiteljišču, kjer dobe potrebna pojasnila. Vpisovanje. Na 1. drž. dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici bo vpisovanje za šolsko leto 1929-30 v petek, 28. t. m. od 10. do 12. in v soboto, dne 29. t m. od 8. do 12. in od 15. do 17. Učenke-rtovinke naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. Pri vpisovanju je plačati 20 Din za zdravstveni fond. Te takse so oproščene učenke, ki predložijo ubožno izpričevalo, izstavljeno od davčne uprave. Za revne učenke ima šola ubožne knjige Oddaljene učenke dobe v šolski kuhinji obed. Na 2. dekliški meščanski šoli v Mariboru bo vpisovanje 29. in 30. junija 1929 od 8. do 12. ure. Na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bo vpisovanje 29. in 30. junija t. 1. v ravnateljevi pisarni od 8. do 12. V I. razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so uspešno dovršili 4. šolsko leto osnovne šole. Za vpis sta potrebna zadnje šolsko izpričevalo (izkaz) in krstni list ali izpisek iz krstne knjige. Sami se prepriCaite! Najbolie in najceneje kuDite ure, zlatnino in srebrnino samo pri tvrdki -rt Ptiček se Je u]eL Pred nekaj dnevi so naši organi v Prek murju na avstrijski meji ustavili človeka, ki jo je hotel popihati čez mejo. Zavrniii so ga v Mursko Soboto, kjer je bilo ugotovljeno, da je 26-letni Jožef Pejič iz Pi • tomače v Slavoniji. Dali 30 mu na glavarstvu 5 dni zapora, nato so ga pa danes 26. tm. poslali mariborski policiji. Ta je pa ugotovila še tudi, da Pejiča zasleduje sodišče v Belovaru radi hudodelstva tatvine, in ga je v svrho nadaljnega postopanja odposlalo navedenemu sodišču. Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži S Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r. z. z o. z. v Mariboru. Tudi Vi ste pozvani, da stopite v krog »Večernl-kovih« sotrudnikov in dopisnikov. Dobro došla so nam poročila o vseh važnih dogodkih, nesrečah itd. ki zanimajo javnost. Poročila naj bodo točna in kratka. O vsakem takem dogodku poročajte takoj! Stroške za poštnino ali telefon Vam povrnemo. — Uredništvo. Iz policijske kronike. Včeraj je bilo izvršenih v Mariboru 5 aretacij (ena oseba radi prepovedanega povratka, ena radi beračenja, 2 radi po-tepuštva in ena, ki je kazensko zasledovana). Prijav je bilo devet, med temi 4 radi navijanja cen s strani zvoščkov *n avtotaksijev. Danes 26 t. m. dopoldne s? bile aretirane 3 osebe radi potepuštva in beračenja in oddane sodišču. Pros*ovo!tao v smrt NADZORNIK VARNOSTNE STRAŽE V POKOJU TINTA NAJDEN NA MELJSKEM HRIBU. OBEŠEN M. Jlger-ja sin Maribor, Gosposka ulica 15 1544 Plailln® olajšave 1 Avtobus na Tezno. Jutri 28. t. m. bo vozil ob 8.30 mestni avtobus z Glavnega trga k parastosu ni Tezno. Streljačka družina Maribor. Strelske vežbe se vrše na vojaškem strelišču na Vidovdan 28. t. ni. popoldne, v soboto 29. t. m. ves dan in v nedeljo 30. t. m. popoldne. Domovinski dan pri Sv. Marjeti o. P. Podružnica Jugoslovenske Matice pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredi dne 7. julija ob 3. popoldne na vrtu župana Schickerja skupno s šolsko mladino domoljubno slavnost pod naslovom »Domovinski dan« z zelo pestrim vzporedom. Vstopnina je zelo nizka, zaradi česar se bodo pač vsi odzvali vabilu J. M. in v obilnem številu posetili njeno prireditev. Zaradi trpinčenja živine je tekom zadnjega časa precej pritožb. Mnogo je slučajev, ki se niti ne prijavijo, dasi bi mnogokrat surovi vozniki v polni meri zaslužili občutne kazni. Včeraj ie bil prijavljen voznik podjetja Avguštin, ki odvaža smeti iz hiš, da je neusmiljeno trpinčil konja. Zagovarja se, da je konj trmast. Ugotovilo pa se je, da je konj silno slab in skoro gotovo bolan. Društvo za varstvo živine bi gotovo marsikdaj imelo dovolj posla nele pri voznikih, ampak-tudi pri lastnikih konj. Tatvine koles. Včeraj 25. tm. je bilo ukradeno kok) čevljarskemu pomočniku Maksu Verdniku izpred trgovine Lotz v Jurčičevi ulici in Ivanu Jeza, živinskemu prekupčevalcu iz Sp. Hajdine pri Ptuju, iz gostilniške kleti gostilne pri Mestni klavnici. Damska tamburaSka kapela koncertrira dnevno v KAVARNI „EVROPA“ Koncert v mestnem parku bo v soboto, 29. t. m. dopoldne. Koncertirala bo srodba »Drave«. Maribor, 27. jun. Včeraj popoldne krog 16. ure je javila orožniška postaja iz Št. Petra v Maribor, da je bilo malo poprej za gostilno Visočnik na Meljskem hribu-v gozdu ra bukovem drevesu najdeno truplo obe-šenca, ki je moralo viseti že kak teden dni, ker je bilo že močno v razpadanju ter v obrazu od ptičev izkljuvano. V obe šencu. so spoznali vpokojenega nadzornika varnostne straže Franca Tinta, ki je 18. tm. izginil z doma ter so nekateri domnevali, da. je pobegnil v Italijo, v Trst. O aferi sedaj pokojnega Tinte se je že delj časa šušljalo po Mariboru, zlasti odkar je že pred svojim odhodom poskusil samomor z revolverjem, ki pa se mu tii posrečil. Obdolžuje se ga seksualnih zločinov nad več nedoletnimi deklicami, ki bi jih bil izvabil v svoj vrt Meliu. Govori se tudi, da je eno izmed deklet celo okuženo in da jo zdravijo v bolnici. Zastopnik pokojnega in njegove rodbine pa sporoča, da je dognano, da Tinta ni bil spolno bolan in da ni nobenega o-troka okužil, očitki pa. ki so jih dvignili otroci proti njemu, pa še niso vsi preiskani, dozdajna preiskava pa ni podala pozitivnih rezultatov. Tinta je pri demonstracijah 1. 1910 v Trstu bil na glavi težko ranjen, je po skoro enoletnem bivanju v bolnici sicer navidezno ozdravel, njegova okolica pa je večkrat opažala pri njem pojave zmedenosti. Živčni razkroj se je po upokojitvi še stopnjeval z nastopajočo starostjo. Sodni zdravniki so konstatirali pri njem duševno abnormalnost. Po zatrjevanju pokojnika ni on v občevanju z otroci, katere je imel splo šno zelo rad in se je rad z njimi igral in družil, nikdar prekoračil mej dostojnosti. Bil si je tudi svest, da se mu ne more nič zgoditi. Ni pa mogel prenesti sramote, ki so mu jo nanesli otroci z očitki; in ie šel prostovoljno v smrt. Očividno v duševni zmedenosti se je obsodil sam ne-nrimerno huje, nego bi ga bilo v najhivj-šem slučaju obsodilo sodišče. Vojaški koncert v restavraciji Emeršič, Aleksandrova c. 18, se bo vršil pri lepem vremenu jutri dne 28. t. m. ob pol 20. uri. 1579 Razprodaja zaloge tvrdke Slavko Černetič: Glej oglas na zadnji strani današnje številka! Radlo-aparati! Glej oglas tvrdke Oblak! Zadruga slikarjev, pleskarjev, podobarjev, pozlatarjev in sorodna podjetja. V nedeljo, dne 7. julija se vrši ob 8. uri predpoldne v hotelu »Halbwidl« o-proščenje in vpisovanje učenccv ter seja mojstrov, h kateri so vabljeni vsi člani. — Odbor. 1550 Dne 29. JunUa t. I. ob 15. uri gasilna veselica v Kamnici pri Šeraku. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor prost, gasilnega društva. 1486 Pri astmi ln boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesa z uporabo naravne »Franz Josef-ove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapreke ponehavajo s pomočjo »Franz Josef-ove« vode, nc da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. Dobi se v vseh lekarnah, dro gerijah in spec. trgovinah, 2098 mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 29. junija »Cerkvena miš«. V korist Udruženja gledaliških igralcev. »Cerkvena miš« v korist Udruženja gledaliških igralcev. V soboto, 29. t. m bo po dolgem času predstava, namenjena v korist stanovskega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Vse v ta namen v tukajšnjem gledališču dane predstave pa so bile žal tako slabo obiskane, da je Udruženje prenehalo s podobnimi prireditvami, dasi je po statutih primorano dati vsaj dve predstavi v zgoraj omenjeni namen. Ko je organizacija stikala za vzroki naravnost nelepega obiska, je če-šče naletela na slične odgovore: »Ta i-gra je bila že prevečkrat vprizorjenater smo jo že videli itd.« Kar se tiče sobotne predstave (29. t. m.), morajo vsi slični izgovori pasti v vodo. V soboto bo namreč šele prva repriza »Cerkvene miši«* Ne glede na dejstvo, da se vrši predstava v dobrodelne namene, je igra že sama po sebi vredna, da si jo sleherni ogleda. Spomnimo se ob tej priliki tudi tega, da je deset let, kar obstoja naše gledališče, da se že en decenij trudijo naši pridni, marljivi igralci za čim večjo umetniško stopnjo našega najvišjega kulturnega zavoda. Spomnimo se ob tej priliki požrtvoval-nega dela naših umetnikov in pohitimo v polnem številu v soboto k veleuspeli in velezabavni komediji »Cerkvena miš*. Vsaj ob desetletnem obstoju mariborskega gledališča pokažimo, da ljubimo naše igralce, naše gledališče, ki v tako težkih razmerah kljub najrazličnejšim zaprekam vrši tako važno kulturno delo. Bo pa to tudi zadnja predstava v letošnji gledališki sezoni. ..Cerhuena miš“ Z bolestjo se človek spomni klasičnih komedij, kakor Gogolja, kadar posluša moderno komedijo, ki je slabša ko muha enodnevnica. Živi le za sezono, vzžari ko raketa in nato ugasne za vse večne čase. V Fodrovi Cerkveni miši (naslov je hudo ponesrečen, tudi prevod nemškvu-je!) pa je vendarle tip Susie Sachs po Nicodemijevem načinu prav prijetno oblikovan. In prav prijetno se je znašla vanj ga. Savinova, da je bilo videti, ko da je uloga pisana zanjo. Igrala je z temperamentom in prepričanjem, ter pri p«' bliki dosegla res zaslužen uspeh. Ona in gosp. Grom sta zelo primerna igralca *a komedije lahkega stila, zakaj tudi je igral bančnega direktorja dosle<*fl0, in efektno do konca. Izvrstna sta bila tipa Skrbinška, (grofa) in J. Koviča (Schilnsr) ki je spominjal na šolskega slugo v »Učiteljici«, dočim sta pa mestoma Starčeva kot 011y Frey in Harastovič kot mladi baron pretirala. Tudi v komediji so neke meje. Za zabavo je tedaj naše gledališče s to komedijo dobro preskrbelo. M. ŠnudefL »z re; so; „43 ha Pred razstavo obrtniških vajencev In pomočnikov OD 29. JUNIJA DO 7. JULIJA. - 290 PRIJAVLJENCEV VSEH STROK. -ZANIMANJE JAVNOSTI ZA RAZSTAVO RASTE. Maribor, 27. junija. Velika Unionska dvorana te dni zopet oživlja. Cela vrsta pridnih rok je pod vodstvom agilnega Slov. obrtnega društva z g. Vahtarjem na čelu na delu pri pripravah za otvoritev pete vajeniške razstave. Ko so se po prevratu uvedene velike obrtno-gospodarske razstave v Mariboru morale ukiniti iz materijalnih razlogov, je Slovensko obrtno društvo smatralo za potrebno, da javnosti poda vsako leto, vsaj revijo najboljših izdel-kov obrtniških vajencev in pomočnikov, ki naj bo verna slika pridnosti in vztrajnosti obrtniškega naraščaja v njegovem stremljenju po čim večji popolnosti. Tako so se 1. 1925 pričele vajeniške in pomočniške razstave, od leta do leta popolnejše tako glede razstavljenih predmetov kakor tudi glede obiska s strani občinstva. Razstave so podale nedvomni dokaz o stalnem postopnem napredku obrtniškega naraščaja v strokovni izpopolnitvi in ne dvomimo, da bo isto dokazala tudi letošnja razstava. Več ni v namenu Slovenskega obrtnega društva, ■ k! vkljub težavam, katere se mu delajo z raznih strani, vsako leto požrtvovalno vrši svojo nalogo pri pripravah za čim najlepši uspeh prireditve* Upamo, da bo občinstvo letos še bolj nego je že doslej pokazalo, da ve ceniti trud prirediteljev in razstavljalcev — naših bodočih zastopnikov obrtniškega stanu. Če je lani obisk razstave že za 50 odstotkov prekosil predlanskega, se bo to število nedvomno letos še bolj stopnjevalo. Oficijelna otvoritev, razstave bo v soboto 29. t. m, (na praznik sv. Petra in Pavla) ob 10. uri dopoldne v veliki Union ski dvorani. Prvotno za 28. t. m. določena otvoritev se je morala odložiti za an dan, ker so na Vidov dan vse oficijelne osebnosti, ki se žele otvoritve udeležiti, zadržane po službenih prireditvah na državni praznik. Udeležbo so prijavile vse oblasti, državne, oblastna in mestna, TOIZ, Zveza obrtnih zadrug, Zveza trg. gremijev, vse obrtne zadruge iz Maribora in okolice. Zveza gostilničarskih zadrug, Inšpekcija dela itd., znak, kako visoko cenijo prireditev. Slovensko obrtno društvo je prejelo 290 prijav za razstavitev raznih izdelkov, po veliki večini od vajencev, ki bodo razstavili poljubna dela v poljubnem številu. Seveda napravi poseben jury izbiro najboljših del. Prijave so iz vseh strok, tako da bomo letos — upajmo — imeli res pregled čez vse panoge obrtniškega dela. Upamo, da so letos tudi oni ki so doslej iz bogve kakšnih, razlogov bili nenaklonjeni prirejevanju te vrste razstav, to opustili in da bodo zastopani na razstavi vajenci vseh mariborskih mojstrov. Zanimivo je, da današnji obrtniški naraščaj ne živi več izključno svojemu poklicnemu delu, četudi smatra izpopolnjevanje v njem za svojo prvo in glavno nalogo, ampak se posveča tudi prav pridno umstvenemu in duševnemu izpopolnjevanju. To nam bo pokazal na pred večer otvoritve, na Vidov dan zvečer, ko priredi Slov. obtrno društvo v verandi Uniona veselico z godbo »Drave«, ob kateri priliki bodo nastopili naraščajniki z gledališko predstavo in z raznimi pevskimi točkami. Te prireditve se bodo ponovile tudi še dva nadjfljna večera. Razstava bo o tvor jeni do 7. julija in bo torej mariborsko in tudi izven-mari-borsko občinstvo imelo prilike dovolj, da si -tudi letos ogleda znanje, pridnost in napredek našega obrtniškega naraščaja. spodarski,- statistični itd. V tej knjigi naj, bi se tudi zbrale slike vseh igralk in igralcev, pevk in pevcev, režiserjev, dirigentov, ravnateljev in upravnikov, ki so sodelovali pri gradnji naše slovenske oderske umetnosti v Mariboru. Tako bi postavili temu delu trajen spomenik, ki bi še poznim rodovom pričal, kako je nastalo in kako se je v prvih desetih letih razvijalo naše gledališče. Drugi del proslave pa naj bi bil v tem, da bi se v prvih dneh po otvoritvi in slavnostni predstavi ponovila vsa ona dela, ki so bila temeljni kamni razvoja našega gledališča. Tako bi pokazali nje- govo rast od prvega početka c|o obletnice in naznačili tudi smer ia bodočnost. Naposled bi pa morala biti — seveda v kolikor bodo dopuščale gmotne razmere tudi vsa prihodnja sezon« proslava desetletnice, ki naj bi ji dajal zunanje lice skrbno in smotreno sestavljen In izvajan repertoar, jkl bi naše občinstvo zopet privedel v gledališče in mu pokazal pot k vzgoji publike, kakorSne si želimo, kajti samo na ta način nam bodočih deset let gledališkega dela lahka! obrodi prave In trajne sadove, sebi pa ustvari sigurne temelje in lepšo bodoS* nost. Agrarna reforma In nail narodni Interesi SEVERNA IN PREKMURSKA NARODNA IN DRŽAVNA MEJA. TEV KOLONISTOV IN DRUGA VPRAŠANJA, NASELI Za deseto obletnico našega gledallšia PROSLAVA DESETLETNICE. — SLAVNOSTNA PREDSTAVA. — NJI IGRALCI. — SPOMINSKA KNJIGA. - REPERTOAR. NEKDA- Letos v jeseni bo poteklo deset let, kar se je v našem mariborskem gledališču prvič dvignil zastor pred slovenskimi igralci in slovenskim občinstvom. Takrat, v tistih dneh prve narodne svobode, je bil ta dogodek svečan, in vsi, ki smo bili navzoči, smo čutili, da bo postal tudi zgodovinski mejnik dveh dob: prejšnje suženjske in nove — svobodne. Z desk* s katerih se je poprej grdil in smešil naš narod in naš jezik, je v Nučičevl režiji spregovoril Jurčičev »Tugomer«! Velik je bil ta dogodek za nas Slovence, za naše mesto in njegov bodoči kulturni razvoj, zato je potrebno, da ga ob prvi desetletnici proslavimo tako kakor zasluži; zato bo treba pričeti s pripravami za to proslavo že v najkrajšem Času. Tista prva slovenska predstava v našem mariborskem gledališču je po rekordnem obisku slovenskega občinstva In po razpoloženju, ki je vladalo, vzbudila mnogo lepih rtad za bodočnost Pokazala je, da smo dovolj močni in zavedni, da vzdržimo ih dogradimo svoje samostojno In umetniško usmerjeno redno gledališče, zato smo bili optimisti. Naš takratni optimizem pa, žal, ni bil popolnoma upravičen, odnosno je bil Škodljiv, ker je iprivedel sledeče uprave do eksperimentiranja, ki bi nam bilo to tako lepo zasnovano institucijo skoro podrlo. Prenagel razvoj ni nikjer koristen, zato tudi pri našem gledališču ni mogel biti. Namesto, da bi bili ostali vsaj prvih deset let samo pri drami, jo sistematično izvijali, vzgajali igralski naraščaj in občinstvo, smo zašli prenaglo v opereto In opero, ki sta izpodjedll temelje In ogro-žall celotno stavbo leta in leta. Kriza je sledila krizi in bili so trenutki, ko smo popolnoma obupali in bili trdno prepričani, da bomo morali vrata naše Tali je zapreti. Toda stavbe, ki ji je bil pred desetimi leti s »Tugomerom« postavljen prvi temeljni kamen, tudi vse te krize niso podrle. Naše gledališče je doživeto deset let! Kako naj proslavimo to tako važno in častno desetletnico? Na to vprašanje naj odgovori v prvi vrsti uprava sama, kajti *» ona je najbolj poklicana in njena največ-l^ ja dolžnost je, da bo postal jubilej res-l plovenski Te dni, ko se Rešuje v Beogradu v poslednji fazi vprašanje dokončne rešitve in izvedbe naše agrarne reforme, se nam zdi potrebno dotakniti se problema, ki se pri nas še ni obravnaval tako kakor zasluži, t. j. problema agrarne reforme v zvezi z našimi nacijonalnimi in državnimi interesi. S politično zasužnitvijo našega naroda je prišla namreč svoječasno tudi naša zemlja v tujo odvisnost. Naša polja, gozdove in gorioe so si prilastili tuji fevdalci, ki so se kot veleposestniki ohranili še vse do osvobojenja. Le nekatera,, bolj redkoštevilna veleposestva so v poslednji dobi dobila slovenske gospodarje; vse drugo'Je bilo na severu v rokah Nemcev, na jugu Italijanov in na severo-vzhodu Madžarov. Posledice te odvisnosti so se kazale povsod, nikjer pa ne tako kakor na Štajerskem in v Prekmurju. Prekmurje je bilo po eni tretjini razdeljeno na veleposestva mogočnih madžarskih magnatov, ki so v deželi vedrili in oblačili. Od njih je bili v veliki meri odvisna tudi verska, politična in nacijonalna pripadnost našega tamkajšnjega ljudstva. Brez njihove volje se ni nič zgodilo, a njihovo mišljenje je bilo napram nam kot narodu sovražno. Razumljivo je tedaj, da so vršiU baš ti magnati glavno raznarodovalno delo, in to ne samo potom pritiska na naše ljudi, ampak tudi s pomočjo naseljevanja tujih elementov na svojih veleposestvih. In ravno tej raznarodovalni akciji in naseljevanju tujcev moramo pripisati dejstvo, da smo Izgubili mnogo svojega nacijonalnega teritorija krog Mo noštra, nadolž Krke in krog Dolnje Lendave. Dolnja Lendava In njena okolica sta bili še pred približno 100 leti popolnoma slovenski. Ker je pa bila zemlja redkeje naseljena In ker so hoteli imeti madžarski magnati tam svoje ljudi, so pričeli sistematično naseljevati Madžare. Tako so nam v kratkem stoletju potujčili samo v tem okolišu krog 14 vasi. amo v goricah za Dolnjo Lendavo se je živelj ohranil več ali manj dacije agrarne reforme, se s tem v veliki meri rešuje tudi problem nacijooalne in državne okrepitve naše severne, v javi vrsti pa vzhodne prekmurske meje. Dasiravno je bila agrarna reforma pri nas kakor tudi drugod, vendar pa nikjer; tako očito kakor v Prekmurju in v Medmurju predmet neštetih strankarsko-po-litičnih spekulacij, vendar moremo Se daiies opaziti njene pozitivne rezultate v, nacijonalnem oziru. Osobito v dolnjelen-; davskem agrarnem okolišu so od početka izvajanja agrarne reforme do danes nastale nekatere docela nove naselbine*] ki so jih postavili naši slovenski koloni-; sit Nekatere teh naselbin, kakor H. pr. Banjica, Zamostje itd. so tudi že močni*! stebri naše narodne zavesti v nekoč čj-| sto potujčenem okolju. Končno ureditev« agrarne reforme bo to delo in njeg“ rezultate sankcionirala in postavila pravno stabilno podlago. Naš pr element bo postal pijonir našega nac nalizma, naše misli in kulture, kar vi je bilo poprej tam tuje in neznano, Ta bo agrarna reforma poleg drugega go doprihesla tudi k nacijonalni naše severne narodne in državne zato želimo, da bi se čimprej završila in bi nehal provizorij, Id mur ni bil v korist, pač pa nam vi škodo. ničen praznik naše gledališke kulture. Vendar pa je gledališče institucija, ki je tako tesno spojena z javnostjo, da ima v enaki meri tudi ta pravico soodločati ali vsaj svetovati In izreči svoje želje. Zaradi tega, in baš zaradi tega, se nam zdi potrebno spregovoriti par besed, povedati par misli in nasvetov. Naše gledališče je bilo otvorjeno s »Tugomerom«, zato mislimo, da bi bilo najprimernejše, ko bi se tudi deseta obletnica proslavila s tem delom. Prav tako bi pa bilo tudi umestno, ko bi se na to predstavo povabili vsi še živeči igralci, ki so nastopili pred desetimi leti in bi nam v istih ulogah predočill tedanjo prvo predstavo in svoj razvoj v tem Času. Tako bi se mariborsko gledališko občinstvo, ki je napolnilo gledališče prvi večer, zopet srečalo z onimi, ki jih je tedaj tako burno pozdravilo in obsulo s cvetjem in predstava bi imela docela zgodovinsko obeležje. Istotako pa bi bilo tudi potrebno, da bi sc ob tej priliki izdala spominska knjiga, v kateri naj bi bil orisan ves razvoj našega gledališča v teh desetih letih: umetniški, ansamblski, go- kompaktno še vse do osvobojenja leia 1919 in s tem pripomogel, da teh krajev nismo izgubili. ■ Izvrševanje obljub kriške deklaracije,, tedanjega regenta in Nj. Vel. sedanjega našega kralja Aleksandra I. ter ostalih merodajnih faktorjev, med katerimi je bila tudi obljuba o izvedbi agrarne reforme v Kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev, je trčilo zato že spočetka ob vprašanje ali naj se postavi delitev veleposestniške zemlje na strogo nacijonalno stališče, ali naj se izvrši brez teh in takih ozirov? Zmagal je prvi nazor in tako je bilo določeno, da morejo postati agrarni interesenti in kolonisti samo pripadniki našega naroda. V Prekmurju je ta odločitev povzročila med madžarskimi naseljenci mnogo hrupa in je imela za posledico dolgotrajno akcijo, da bi se med agrarne interesente všteli tudi Madžari. Akcija pa ni uspela. Zakon je bil tu in ni ga bilo mogoče spremeniti, dasiravno so se za spremembo zavzemali, žal, tudi nekateri naši politiki, tako y Mariboru kakor v Beogradu. In danes, ko se dokončno rešuje vprašanje likvi- Knjige Vodnikovo dražbe bodo tudi letos najlepfo knjižno _ ki ga sprejme vsak član za borih 20 članarine. Ker je treba končno dole«, višino naklade, naj se vsi, ki se dosleH niso prijavili, vpišejo v Vodnikovo druj. bo. Prijave sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c£* sta 13. Propaganda za fnaSo v Belgiji Te dni je bila v Bruslju ustanovljeni belgijsko-jugoslovenska trgovska zbora? ca, ki ima namen, da propagira trt in turistično propagando is zbllžanie i obema državama. Zbornica je takoj tevala od naše Zveze za turizem, da pošlje prospekte naših kopališč In k viši Zbornica Izraža nado, da bo propi gando za našo rivljero v Belgiji uspejj in da bo že letos prišlo v naša kopališč mnogo Belgijcev, ki so bili dozdaj pi nas še redki gostje. Polet moskva — 'Nem Rusko letalsko društvo organizira to leto polet jz Moskve v Newyork. tel bo pilot Šestakov, ki je preletel li Moskva—Tokio in nazaj, na aeroplani »Država Sovjeta«, ki je konstrukcija ženirja Tulupova. Spremljal ga bo morski pilot Bolotov. Odhod iz Moskvi je določen na 15. avgusta, pravec leta j Moskva, Omsk, Novosibirsk, Čita, Niki lajevsk na Amuru, Alaska, San Fi cisco, Chicago, Newyork. 1919 || 28, 29. In 30. lunlla lubllelni dnevi ISSK MARIBORA 28. ob 18. liri Fioridsdorfer AC 1929 Deset let ISSK Maribora V dneh 28., 29. in 30. t. m. slavi ISSK Maribor desetletnico svojega obstoja. Točno pred desetimi leti se je sestal krog ambicijoznih, mladih športnikov k ustanovnemu občnemu zboru v kavarni »Jadran«, kjer so bili položeni skromni temelji današnjega oblastnega in državnega prvaka ISSK Maribora. Poleg trobojnice je v vetru svobode zaplapolal tudi beločrni prapor vvezenimi emblemi našega mesta, prapor današnjega jubilanta. Težki so bili začetki. Naporno je bilo delo in brezmejna je bila požrtvovalnost prvih pijonirjev slovenskega športa na severni meji. Polagoma pa je vendar naraščal krog udejstvovalcev in širil krog prijateljev. Volja in vztrajnost sta pregnala predsodke, delo in uspehi mlade organizacie pa so izpodbili tla nenaklonjenosti, ki se je pojavljala skoroda na vsakem koraku. Do danes, po razmeroma kratki dobi desetih let, oa je jubilant v družabnem in društvenem, rlasti pav Športnem življenju zavzel pozicijo, ki ga povsem upravičuje vsaj v sredo, akone na čelo ostalih organizacij v našem mestu. < Dokazov ne bomo naštevali. O kakovosti, notranji moči in življenski sili jubilanta priča dovelj jasno jubi’ejna revija »Deset let ISSK Maribora«, ki jo je izdal in založil klub sam. Debela knjiga, vsebinsko bogata in ilustrativno razkošna, podaja v besedi in sliki ves zgodovinski razvoj ISSK Maribora od prvega dne pa do desetletnice. Je to dokument, kakršnega v vsej državi po prevratu ni zmogla nobena organizacija, katere delokrog se razširja le v obzidju enega samega provincijalnega mesta; v športu pa je naravnost edinstven pojav. Pripomniti moramo, da je bila revija v sto 1n sto izvodih razposlana po vsej državi, v vsa mesta od Maribora pa do Bitolja in Splita. Taka publikacija, v taki opremi in izdelavi, je pač velikega propagandnega pomena, je v čast slovenskemu športu in na čast mlademu slovenskemu narodu. — ISSK Maribor, biti tvoj član, je vsakomur ponos! To je bilo najnovejše delo, najnovejši uspeh agilne in vzorne organizacije, zdravega jedra, zdravega duha in krepkih mišic. Na vsej javnosti je, da izrazi priznanje za trud, za prizadevanja in za uspehe ISSK Mariboru s tem, da pridno sega po reviji in da poseti v čim večjem številu njegove jubilejne prireditve v dneh 28., 29. in 30. trn. • V naslednjem objavljamo točen spored vseh prireditev: Četrtek, 27. junij ob 21.: Večer dravskih čolnarjev. Prireditev se bo vršila med dravsko brvjo in glavnim mostom. Sodelovali bodo športniki vseh mariborskih klubov. Lampijoni, rakete, tamburaški zbori in žarometi. Petek, 28. junija ob 11.: Slavnostni občni zbor v veliki kazinski dvorani. Ob 15. nogometna tekma SK Ptuj: ISSK Maribor rez. Ob 16.30 hazenska tekma TKD Atena (Ljubljana); ISSK Maribor. Ob 18. mednarodna no- Maribor. Eno izmed najboljših, prvorazrednih profesijonalnih moštev Avstrije. Sobota, 29. junija ob 8.: Teniški jHandlcap Mixed Turnir, sodelujejo klubi mariborske oblasti. Nedelja, 30. junija ob 9: Prva regata na Dravi. Tekmovanje s čolnički. Start na Eelberjevem otoku, cilj pred glavnim mostom. — Ob 10. kombinirana štafeta s plavanjem čez Dravo. — Start v Ljudskem vrtu, cilj na Trgu svobode. — Ob pol 11. manlfesta-cilskl obhod vseh mariborskih športnih organizacij skozi mesto. Ob 15. mladinska tekma SK Rapid : ISSK Maribor. Ob 17. hazenska tekma SK Ptuj: ISSK Maribor rez. Ob 18. nogometna tekma SK Ilirija : ISSK Maribor. Gostovanje nai-starejšega slovenskega športnega kluba. Vse tekme se vršijo na igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Večer dravskih čolnarjev se v primeru slabega vremena ne bo vršil drevi, temveč v soboto zvečer. Kombinirana štafeta se bo v primeru preveč narastle Drave spremenila v toliko, da bodo predajo mesto plavalcev oskrbeli veslači v čolničkih. Začetni strel ob priliki velike jubilejne mednarodne tekme ISSK Maribor - Floridsdorier AC bo izvedel podžupan g. dr. L i p o 1 d, začetni strel ob priliki tekme SK Ilirija -ISSK Maribor, ki se vrši v nedeljo, pa župan g. dr. Juvan, da tako izrazita priznanje za športno delo med severnimi Slovenci, ki ga je tekom deset let požrtvovalno vršil ISSK Maribor. Sokolsfvo 5okol u 5tučencih ne drži križem rok po lepo uspelem slavju svoje desetletnice dne 2. junija, ampak se njegova družina prav pridno trenira in pripravlja za razne tekme. Ker je pa treba po delu tudi nekoliko oddiha in razvedrila, zato prireja ob nedeljah izlete v prosto naravo. Tako je priredil za svojo družino 16. tm. celodneven izlet pod Pohorje v Vrhov dol. kjer je taboril na posestvu g. Jožeta Krainerja, ki je dal rade volje prostor na razpolago ter odstopil za malenkostno odškodnino malim sokoličem celo črešnjo na razpolago, da so jo obrali do zadnjega zrelega peclja. Dasi je bil izlet namenjen pred vsem deci in naraščaju, ven dar se ga je-po možnosti udeležilo tudi drugo članstvo tako, da je družba štela 85 izletnikov. V prijaznem kotičku so taborili, si kuhali na veliko veselje malčkov na ciganski način v kotlih kosilo ter se zabavali po svoje ves lep božji dan. Vedrih lic in v veselem razpoloženju so se vrnili vsi zadovoljni v mraku na svoje domove. — Minulo nedeljo dopoldne pa so se vršile razne tekme, popoldne pa so se šli naraščajniki in član: skupno kopat v Dravo. Bilo je nad 30 udeležnikov. katerim je lepo in koristno minul navadno dolgočasni nedeljski popoldan. Tudi za prihodnje poletne nedelje je nameravanih več izleto-' cele sokolske studeniške družine. — Za nede’jo 30. t. m. pa seveda odpade vsak izlet, ker vrnemo polnoštevilno obisk mariborskemu bratskemu društvu povodom njegove društvene prireditve ter se na ta način vsaj nekoliko oddolžimo za njegovo lepo udeležbo in sodelovanje ob priliki naše desetletnice. Zdravo! za vrtno veselico, ki bo v nedeljo 7. julija v vrtu g. Pajka tu na Muti.« -— Dragi čitatelj! Koliko energije potrošijo pri vajah, koliko bodo še potrošili naši delavci tu ob severni meji za obrambo pred finimi, prpkomejnirm upli-vi! Mi jih vidimo, jih slišimo, čitamo njihove besede, a n?šn srca ostanejo hladna kakor led in trda; raje se porazgubimo po gostiln^ namesto da bi napolnili niihov prostor, ko nas tako žeimo oričaktijpio. Vsa njihova pro paganda bo bob ob steno, SiovencII Slovenke! Prijatelji in prijateljice! PopeHite se z avtomobili no romantični dolini do Mute in poidite na važno prireditev. Kdor nima avtomobila, nai stopi na vlak in se pelje do postaje Vuzeniea—Muta. K3nr te«n Tvornica Medo, velepražarna • v Mariboru. Cast mi je izreči ob priliki nove naročitve, ki sem Vam jo dostavil, vso zahvalo za točno in solidno postrežbo Vašp fyrdVe.‘p#-v^h mniih dosedanjnh naročilih. Obenem na smatram za svojo dolžnost, da izrečem največje priznanje kavi Medo. Poizkušal sem vse mogoče kavin e vrste, toda z nobpno nisem bil popolnoma zadovoljen. Sele ko sem no naključju naročil M edo-kavo, sem končno prišel na svoj račun'Dobri okus; fini aroma r.A«-* -kave Izjavljam Vam, da ostanem Vaš zvesti odiemalec, kajti zaman bi iskal nadomestka za"M edo-kavo. Mirn^ v^čff na i,j c; res dobre kave prinoročil no mo- jem okusu n;aiho1i?o. naifineKo in naicenelšo Medo-kavo. H koncu še po-vdarjam da vkliuh obilnemu uživanju nisem nikdar občutil nikakfe nervoznosti a 1? kakih drugih znakov k< bi mod« dokazati, da je Medo-kava količkaj škodHiva 1Z odličnim spoštovanjem Arnad B^nčec. gostilničar. T pttieHe. Prekmwr!e.-* PS. Ofv^m nrnsim tvrdko, da mi pošlje eno dozo(3^ kg) Medo-ka-ve na običajni naslov. ■ ” : An‘o*!a%eTdna- * teh1oynik\ '3 Velecenjeni! Na Vaš dopis z dne 5. septembra 1928 Vam ne vem dru- gega priznanja za Vašo Mcdo*kavo izreči, kakor to, da jo bo- dem vedno naročeval. Ker gre nrva nošiliVa že proti koncu, prosim, pošljite ml zopet 3.50 kilogramov iste kave.; S spoštovanjem Anton Essenko. župnik'. Sf Belevode, 12. septembra 1928. f~ P. n. tvornjca Medo, Maribor. Svoječasno pri Vas kupljena Medo-kava mi Ugaja, zelo 'do-, bro ter jo zatorej vsakomur priporočam. ■ i Z odličnim spoštovanjem Fani Katz. trgovina sena in slame. Slov. Bistrica, 6. septembra 1928. i * *'8tO OlaFitn ">*• * Jugosl. 0dllk.„"®M8 Vitanje, 21. septembra 1928. Vljudno Vam naznanjam, da sem že kupila pri'Vas nekoliko kilogramov Medo-kaveptevrstne in jako zdrave, sicer pa tudi, dobre. Veliko starost sem že učakala, ali še nisem tako dobre kave kakor je Vaša uživala. Sicer pa sem Vašo kavo tudi drugim daleč naokrog priporočila. Želim Vam veSiko uspeha in se še nadalje priporočam. Z odličnim velespo?tovanjem ^ ... Ivana Pungertnik, gostilničarka, Ljubnica 27, z. p. Vitanje. 1543 MEDO družbazo. z. Maribor, Ha .«>»* « °^“ le MEDO KftVft _ -lato kolaino pIv.,JMort.od«Ko»an»1«8 i trg 21 Po znižanih cenah se prodafa radi predstoječe sezone Francoski poldelen od Din 12.—- naprej, Francoski volneni deleni od Din 30,— naprej, Francoski etamini od Din 15.— naprej* Creppe-de-chine čista svila od Din 80.— naprej, Foulard svila od Din 70.*^-naprej* Angleška pralna svila od Din 60.— naprej ter najrazličnejše damsko in moSko sufcfio, svila, popeliti, cefir,- rrtafr-no itd. ’ 1*559 DOLCEK I MARINI manMfaktiirna trgovina, Maribor, Gosposka utka it. 27 Nikjer v Mariboru ne dobite kraval vseh vrst po tovarniških cenah od Din 41-do 95*—kakor v specijalni trgovini kravat 1556 Vetrinjski uliei 24 odprem 28. t. m. v Vinafjah (Wienergraben) Rošpo$, CURK poprej Dolinšafc! 1501 Spomnite se CMD ! m Gostilničarska obrtna zadruga za okolico. Maribor naznanja v globoki potrtosti nad trdim udarcem usode vsem svojim članom pretužno vest o nepričakovani smrti svojega uglednega člana in odbornika, tovariša gospoda Franca Dreissger člana predsedstva gostilničarske zadruge ... .a ki je v sredo, dne 26. junija ob 8.45 v 53. letu starosti sredi plodonosnega delovanja nepričakovano preminul. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo položeni k zadnjemu počitku v petek, dne 28. junija Ob 16. uri. Sprevod bo krenil iz mrtvašnice splošne bolnice na mestno pokopališče v Pobrežju. V pokojniku ne obžalujemo samo izgubo dobrega, vzornega človeka in prijatelja, marveč tudi stanovskega tovariša, ki-je izvrševal svojo obrt z ljubeznijo in veseljem in ki je bil na svoj dolgoletni poklic vedno ponosen. Ohranimo ga v dobrem spominu! Težko prizadeti rodbini naše sožalje! 1552 M a r i b o r, dne 26. jurtlja 1929. Načelstvo. Cenjene dame si dovoljujem v; opozoriti, da izvršujem ondulacijo, kuro, vodno ondulacijo in umivanje ve po Din 8.—. Svetlenje las ter vsa suljarska dela izvršuje najtoSneie in ceneje frliarskl salon Au relija m Franjo Schmiermaul Maribor, RuSka cesta 2. 1596 Jakopičev M z mnogimi reprodukcijami pravlčar ižše!. Elegantno vezano knjigo dobite za 140, broš. za 110 Din, po pošti 7 Din več, pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Odplačilo tudi na okrokel.U POZORI Vljudno obveščam cenj. odjemalce, ki so dali v letu 1927 prejšnji strojni ple-tarni J. Lozej, Frankopanova 2, v popravilo pletene predmete, kakor nogavice, vest« Itd, da dobijo te predmete sedaj nazaj v strojni pletarnl E. LOZei. Frankopanova 5. 1557 S® S: ~Wrfiiirv e e e g w ir rosa V M a rlSoru, 3ne 27. VI. 1929. MODERNI DAMSKI Strojepisca ali strojepisko Soba, mebllrana, snažna in lepa, električna luč, separi-ran vhod, odda se takoj uradniku ali oficirju, Stritarjeva ulica 5, I. 1563 Stanovanje s 3—4 sobami, kopalnico in pritiklinami oddam. Na-slov v upravi. 1566 Dame In gospode, ki so na dobrem glasu med svojimi znanci, sprejmemo za posredovanjem nabiranje malih zelo ugodnih življen-skih zavarovanj. Veliki zaslužek. Ponudbe: »Vardar« deln. za var. družba, podr. v Mariboru._____________________ 1565 Izurjena pletilia ta ena učenka se sprejme. Pletarna M. Vezjak, Splavarska ul. 6. 1573 Čedno sobo z eno ali dvema posteljama in električno lučjo oddam za dobo dveh mese- cev, Maistrova ul. 14 fl.___________1575 Oddam v bližini parka mirno sobo s kopalnico solidnemu gospodu. Kamniška cesta 5, pritličje desno. 1553 s piimeintmi gumijevimi čepicami, *ev(ji in pasi moSke kopalne obleke plavalne hlače tudi za sportslke nudi v veliki izbiri 1564 Učno mesto, špecerijske stroke, po možnosti s preskrbo, iščem v Mariboru ali Celju za trgovskega sina. Dopisi na Hochmullet tovarna olja, Maribor. 1562 ki obvlada obenem stenografijo, zmožen nemščine, slovenščine in srbohrvaščine v besedi In pisavi sprejmem proti dobri plati takoj. Simo dobre moči s prakso se naj zglasijo z lastnoročno pisanimi ponudbami v četrtek, dne julija 1959 med 14. in 15. uro pri Sobo-In črkosllkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Dijakinjo, ki obiskuje nižji razred srednje šole, sprejmem na celo oskrbo in strogo nad zorstvo. Pouk v hiši zastonj. Naslov pove uprava lista. 1511 Modjunarodnam bankarskem drultvii i. o. J. Cankirjeva ul. 14. 1567 Maribor, Gosposka ul. 4-6 Vinotoč odprem 28. t. m. v Vinarjah (Wiener Graben), Rošpoh, Macarol prej Orosel. 1523 Gostilna Lahalner-Starman, Frankopanova 39, v soboto dne 29. t, m. koncert. 1542 Teial za matematiko. namenjen dijakom vseb srednjih šol (maturantom) s ponavljalnim izpitom, privatistom in onim, ki si žele ob.nove znanja. Začetek dne 3. julija. Tečaj traje 6 tednov. Informacije v Cirilovi knjigarni, Aleksandrova 6. Prof. Kozjek.__ 1545 Brezalkoholna restavracija „PRI ZVEZDI* Maribor, Taborska ulica 11 nudi prvovrstno domačo hrano ter sprejema tudi ABONENTE Zajutrek že od 6. ure naprej. Cene zelo nizke. Priporoča se 1554 ANICA LJUBI. Za turiste in izletnike priporočam svojo veliko izbiro konzerviranih rib, paštet, salam, prekajenega mesa, kranjskih klpbas, kuhane In dalmatinske surove šunke, yseh vrst sira in drugih delikates po zmerni ceni. Josip Šinigoj, Aleksandrova cesta St. 18.______________________________1526 Učenec dobrih in poštenih starišev s predpisanimi šolskimi spričevali se sprejme v manufaktura trgovini J. Preac, Glavni trg 13. 1528 Ali še ne veste, da je najlepši razgled za športno beneško noč Dravska brv? Nato opozarja vso športno občinstvo Franjo Marks, gostilničar, »Ob brvi« Strma ulica 11. — Vrček piva-4.— Din. 1540 in vse vrste pletenin Izdeluje po meri najceneje strojna pletilna Na čast športnikom in v proslavo športnega praznika, se vrši v nedeljo dne 30. t. m. pri meni zjutraj in popoldne koncert. Vrček piva le Din 4.—, čaša Din 2.50. Celo praženo pišče le — Diu 20.—! Vse Vas vabi Franjo Marks, gostilničar »Ob brvi«, Strma ulica 11. 1541 JAVORNIK, Vojalnllba 3 Darujte za spomenik KRALJU PETRU Prodajalec prvovrstna moč iz manufakturne stroke se išče za takoj ali pozneje. Ponudbe je poslati pod »Prvovrstna moč« na upravo lista. 1529 Na prodaj: Biedermajerjeva steklena omara, antična omara za knjige, okrogla miza, garniture, predalnik (Schubladkasten), stoječe ure, 2 veliki pristni Deffregger-jevi kopiji in lepe starinske čaše pri Mariji Schell, Koroška oesta 24. 1525 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Ktittner« Maribor, Vojašniški tre 3. 52 Električne inštalacije, popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor. Slovenska ulica 16. 117 V restavraciji »Vetrinjski dvor« MaHbor, Vetrinjska alica 24 se vrši koncert dne 28., 29. in 30. VI. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič. 1531 Oddam separlrano, snažno sobo z elektriko, sredi mesta dobro situiranemu gospodu (gospodični) takoj ali s 1. julijem. Istotam dobi tudi dobro hrano. Naslov pove uprava »Večer- nika«.__________________________________ 1537 Radi selitve prodam ceneno: pohištvo, perilo, kuhinjsko kredenco 5n posodo. Naslov v upravi._________________153S Oddam prazno sobo v bližini parka. Naslov v upravi lista. ___________________________________ 1493 Velika zaloga kuhinjske posode, hišnfe in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her* kules« iz tovarne Sphlnx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak. in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, Depel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za speccrijo ln dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento Iz kotlovlne. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »PhO-bus« In druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival, ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna In solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg St. 5. 334 Manufakturist z dobrimi spričevali želi mesta takoj. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Manufakturist«. 1576 Delikatesna trgovina Eme Starčeve se 1. julija preseli iz Tattenbachove ul. 14. na Koroško cesto 63. Istotam se proda tudi 4 metre dolgi pult. Za obilni obisk se priporoča Ema Starčeva. 1578 Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranfe antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 297 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se Izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. 848 Cenjenim gospodinjam se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega in po načrtu: spalnic, Jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega Izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo ttidi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4. ________________im Led na drobno se oddaja dnevno od 6—8 Ufe. Volkmajerjeva ul. 5._______________________________1446 Strojepisna soba H. Kovač Maribor, Krekova ulica 6. Strojepisje, razmnoževanje, prestave. Pouk za posameznike v trgovinskih predmetih. Najnižje cene. Prijave za pouk dnevno. 13*9 Popravila ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-Ja sin, Maribor Gosposka ulica 15.. 1547 Ne pozabite sporočiti svoj novi naslov časopisnemu in insercijskemu podjetju Hinko Sas, Grajski trg, predno gre-ste na počitnice. 1546 la bukova drva cca 50 vagonov, suhe, gladke cepanice blizu Maribora prodam na mestu. Cena ugodna. Takojšnje plačilo. Ponudbe pod »Prilika« na Aloma Company, Ljubljana, do 30. tm. 1535 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novcc kakor tudi za zobovje M. Ilger-ja sin, Maribor, Gosposka ulica 15. 1548 Zavese, mrežaste In klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Košir, Ciril-Metodova 12, desno. 483 Najlepše cvetače po ceni od 50 para do največ 4 dinarjev nudi samo stojnica Stelnbrener, prva v tretji vrsti pred trgovino Majer na Glavnem trgu. 1539 TOMŠIČEVA ULICA 6 EN GROS ALEKSANDROVA CESTA 2« EN PETAH. Cenj. občinstvu priporočam svojo na novo otvorjeno trgovino, vsebujoč veliko izbiro prvovrstnih radio aparatov najnovejših sistemov za sprejem najbližjih do najoddaljenih delov sveta kakor: Amerike, Afrike, Azije, Avstralije na kratke, srednje in dolge valove. Isto tako tudi zvočnike (navadne do dinamičnih), pomnoževalce, (ki pridejo v poštev za parke, kavarne, gostilne itd. . brezžični prenos slik, priključki na omrežje (NetzanschluB) in posamezni deli za gradnjo. Cene aparatov od Din 200’— naprej. 1527 V Mario o ro, dne 27. VT. 1929. 'Mariborski V E C E R N I K Jutra ST ran M. mmm- VELETRGOVINA Z ZELEZNINO Velika zaloga traverz, c/a- | menta, apna, poliskega e /o- 1 PINTER & LENARD, MARIBOR j lIlIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Naznanilo! Cenjenim odjemalcem si dovoljujem s tem vljudno naznaniti, da bom vodila po smrti pokojnega moža krznarlfo v Gosposki ulici 7 sama, zaradi česar prosim, da ohranite doslej podjetiu izkazano zaupanje še nadalje. Potrudila se bom z dobrim blagom in zmernimi cenami cenjene odjemalce čim bolj zadovoljiti. Kožuhovino, zimske obleke in preproge sprejemam v shrambo. Izdelujem tudi kožuhovinaste plašče in jopiče po meri. Radi konta sezije 25% popust. Karl Granitzova vdova MARIBOR, Gosposka ulica štev. 7. POLETNO BLAGO za obleke In perilo po znižani ceni in sicer: Pralni koton meter Din 10.—, pralni delen lepi vzorci 'n stalna barva 11.— in 13— Din, plavina meter 10.— Din, platno meter 8—, 9.—, 10— in 12,— Din. Platno za rjuhe po Dl*. 22.— 28.— in 32.—. Moške srajce Din 30.—, 35.—, 40.—, spod-nje hlače Din 22.— in 26.—. Športne čepice po Din 12.—, 16.—, 25.— in 30.— dobite pri tvrdki. 1 N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13 isto NAZNANILO PRESELITVE. Vljudno sporočamo, da se bo tvrdka Jakob P © r h S8V G C trgovina žganja, likerjev, ruma, konjaka itd. z dnem 1. juiijem preselila v nove prostore GOSPOSKA ULICA it. 9 Svoje cenjene odjemalce prosim, da mi tudi v bodoče ohranijo doslej izkazano zaupanje. Solidne cene in točna postrežba bodo vedno moje najboljše priporočilo. 1501 Vzorna sospodinia vkuhava samo z Rex-aparatom raznovrstno sadje, sočivje itd., ker le v Rex-steklenicah vkuhano sadje ohrani naravni okus. Edina zaloga v Mariboru Ivan Kovačič Koroška cesta 10 in Slovenska ulica 10. 1495 Zahtevajte povsod „Večernik“! Za konzerviranje {rešeni, iagod in rastlin priporočam svojo pristno slivovko, droženko in vinski špirit. ADALBERT GUSEL Veležganjarna, Maribor, Koroška cesta št. 18. 1555 Vabilo izredni občni zbor „DOH'Au, registrovane delavske stavbene zadruge z omejeno zavezo v Mariboru, ki se bo vršil v soboto, dne 29. junija 1929 ob 10. uri dop. v spodnji mali dvorani ,NARODNEGA DOMA*. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Sklep o prostovoljnem razidu zadruge. 3. Tozadevna sprememba pravil. 4. Volitev likvidačnega odbora. Sklicuje se na § 58 zadružnih pravil, zadnji odstavek. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Kolesarji! Zmagovalca v ostri borbi na Divjakovi reklamni dirki, kljub veliki zamudi radi preluknjene cevi sta bila 1. Vesenjak Janko na Legnano 2. Šibenik Valentin na