Izhaja vsako aredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10-603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inaeratom: cela straa Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 1I> strani Din 250.—, »/i» strani Din 125.—i, Mali oglaai vsaka beseda Din 1.=*
Premišljevanfe la sedanji Cos.
Pod naslovom »Maček v črnilu« beremo v Slomšekovih »Drobtinicah« za leto 1850, stran 165, naslednjo pravljico: Svoje dni je imel čevljar lepega belega mačka pri hiši, ki mu je bil zvest tovariš, mišim in podganam pa strah in groza. Vsak dan je polovil veliko število miši in podavil nekaj podgan. Nekega jutra je pa bil muc lačen in je stikal po piskrih v kuhinji, če bi se dalo kaj dobiti. Stal je tam velik lonec in notri je nekaj bilo. Muc se stegne v pi-sker, pa zgubi ravnotežje in pade notri. ,V loncu pa je čevljar imel pripravljeno črnilo za nove čevlje. Ves črn zbeži muc na dvorišče. Miši ga ugledajo in se čudom čudijo, (kako se je njih sovražnik tako naglo spremenil. »Črno suknjo si je oblekel«, pravi stara miška. »Črna
barva je znamenje žalosti, maček žaluje, da nas je tako hudo preganjal in delal krivico«, pripomni druga. »Sedaj bo pokoro delal«, modruje tretja, »sedaj se nam ga ne bo več treba bati, svobodno in varno se bomo gibale.« In res, miši se brezskrbno sučejo krog črnega mačka, on pa mirno čaka. Ko se jih je prav veliko nabralo, plane nad njih in napravi grozno morijo. »Joj, joj!« vzdihujejo miši, a le malofcaterim se posreči smukniti v luknje. »Maček le suknjo spremeni, ne pa svojih misli«, modrujejo preplašene miške. — Prebarvani maček! Pravljica je globokoumna in v najpopolnejši meri sodobna. Čitatelji sami so lahko uganili, kakšen je njen pomen in namen v sedanjem času.
V NAŠI DRŽAVI.
Volitveno gibanje se zaenkrat samo javlja v razgibanosti vrst srezkih kandidatov. Dnevno narašča njihovo število. Če bo šlo tako naprej, jih bo kmalu nemara okoli 10.000. Kaj s tem velikim številom, ako vsi silijo na eno državno listo? Vseh poslancev skupaj bo samo 382. Več jih ne more biti izvoljenih. Drugi vsi bodo propadli, od-nosno jih bo veter odnesel že pred volitvami 5. maja.
Zanimivo je prosmatrati, kako se kandidati postavljajo po posameznih srezih. Pojavljajo se razne skupine, in vsaka ima po enega ali več kandidatov. Ljudstvo se niti ne vpraša za mnenj 2, ikaterega kandidata Iji sprejelo. Dobro je o priliki takšnega »glasovanja« o srezkih kandidatih v Slovenj-gradcu neki mož zaklical: »V čigavem imenu postavljate kandidate? Ali se je ljudstvo izreklo za koga teh gospodov? Brez naroda ne more biti kandidatura izročena nikomur.«
Koliko bo državnih kandidatnih list, se sedaj še ne ve. Izvestno je samo, da bo vložena državna kandidatna lista z ministrskim predsednikom g. Jevti-čeni na čelu. Ali in koliko drugih državnih list bo predloženih, se more samo ugibati. Pisalo se je celo o 6 državnih listah. To so samo domnevanja.
Morda obstojajo takšne želje, izvršitev teh želja v dejstvenosti pa je zelo težka, če ne celo nemogoča. Težave ima g. Hodžera s kandidatno listo Jugoslovanske narodne stranke, težave ima dr. Topalovič s socialistično listo, drugi imajo še večje težave . . .
Čitatelje bo zanimala obljuba, ki jo nora pismeno položiti vsak srezki candidat pred volitvijo. Po določbi zagona o volitvi narodnih poslancev se mora z državno kandidatno listo predložiti sodišču naslednja pismena izjava vsakega kandidata (tudi njegovega namestnika): »Podpisani kot poslanski kandidat za srez . . . izjavljam, da pristajam na to kandidaturo in se zavezujem, da bom v svojem' političnem delovanju varoval državno celoto in delal za narodno edinstvo in da ne bom pristopil k verskim, plemenskim in pokrajinskim strankarsko-politič-nim združbam.« Podpis na tej izjavi mora biti overovljen po pristojnem srezkem sodišču.
Sedanji državni proračun je z ukazom kraljevega namestništva podaljšan
do konca julija, torej za 4 mesece.
*
V DRUGIH DRŽAVAH.
PO UDUŠENJU REVOLUCIJE NA GRŠKEM.
V zadnji številki smo poročali, kako je uspelo grški vladi, da je udušila od Venizelosa razpihano revolucijo na suhem in na morju. Kolovodje vstaje so se razbežali. Venizelos, ki je eden najbogatejših Grkov ter pod mogočnim vplivom svoje žene, je pobegnil z osta-
limi uporniškimi voditelji pod zaščito Italije na otok Kasos. Grška vlada se je obrnila na bolgarsko s prošnjo za izročitev generala Kamenosa in njegovega štaba, ki je pobegnil v Bolgarijo, ko je odrekel upor v severni Grčiji krog Soluna, kjer je bil omenjeni general poveljnik uporniških čet.
Po uradnem poročilu je zahtevala grška revolucija komaj 15 ubitih na obeh straneh in okoli 100 ranjenih. Pač pa znašajo stroški za vojaške svrhe 2 milijardi drahem. Stroške revolucije namerava kriti vlada z zaplembo premoženja revolucijonarjev, od katerih jih je več zelo imovitih.
Kljub popolni zmagi vlade nad upor< niki je obsedno stanje podaljšano. Vlada hoče ukiniti uradniško stalnost, raz-pustiti vse opozicijske organizacije in razpisati nove volitve za spremembo ustave. Vrhovni poveljnik vladnih čet general Kondilis se je vrnil 13. marca s severnega bojišča nazaj v Atene, kjer ga je burno pozdravljala 300.000glava ljudska množica in ga slavila kot reši:, telja domovine.
Mednarodna javnost je obsodila po časopisju in svojih zastopnikih povzročitelje grške revolucije in je izrekla grški vladi priznanje na popolnem udu-šenju upora.
Olajšanje osebnega prometa med dr žavami Male zveze. Med državami Ma^ le zveze se vršijo pogajanja za ukinitev vizumov v medsebojnem osebnem prometu. Pogajanja bodo sigurno zaključi .a ugodno.
Visoka avstrijska osebnost obsojena na dosmrtno ječo. Dunajsko vojaško sodišče je obsodilo dne 14. marca t. L na dosmrtno jeio bivšega dolgoletnega poprevratnega deželnega glavarja na Štajerskem g. dr. Rintelena. Dr. Rinte-len je bil nazadnje avstrijski poslanik v Rimu in je hotel meseca julija 1934 postati s pomočjo revolucije avstrijski kancelar, kar pa mu ni uspelo vkljub dejstvu, da je kot smrtna žrtev puča padel kancelar dr. Dollfuss. Rintelen je sprejel sodbo mirno in je bil radi boi lehnosti prenesen v jetnišnico deželnega sodišča.
Nemčija bo javno oborožena tudi v zraku. Po versajski mirovni pogodbi je Nemcem prepovedana oborožena sila na suhem in v zraku. Na suhem je oborožena Nemčija že davno tudi za svetovno javnost do zob. Sedaj bo dobila Nemčija tudi javno zračno armado, ko-je poveljnik bo general Goring. Goring, ki je bil dosedaj letalski minister, postane letos 1. aprila vrhovni poveljnik'
M oiliiCno	mmmm u
uporabljajte «PLANINKA« zdravilni čaj BAHOVEC, ki je pri-pravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. — * Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »PLANINKA« zdravilni čaj BAHOVEC, ki vsebuje preizkušene in dobre zdrav lne sestavine, dober regulator za čiščenje.
Šest- do dvanajst-tedensko zdravljenje s »PLANINKA« zdravilnim čajem BAHOVEC deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želclga in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesa in napetosti ie-lesa, omotici in slabosti, obolenju na hemoroidih in bolezni jater. »PLANIIiKA«-11 zdravilni čaj BAHOVEC pospešil je apeUt.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi »PLANINKA« čaj BAHOVEC, ki se ne
prodajo odprto, temveč samo v originalnih plombiranih zavojčkih po D'n 20.-—, s proizvajalčevim napisom:
APOTEKA Mr. BAHOVEC, Ljubljana,
Kongresni trg 12.
Rež. Sp. br. 169 od 9. II. 1933
vsega letalstva, k letalstvu pripadajočih združenj ter ustanov neodvisno od vojnega ministrstva.
Obisk angleškega zunanjega ministra v Berlinu. Je že bilo določeno, da ob-
KATOLIŠKIM
Proti preklinjanju. Grda razvada preklinjanja in psovanja vlada med nekaterimi narodi v povečani meri. Med te narode spadajo poleg Madžarov tudi Italijani. Zadnja leta se vodi v Italiji proti tej grdi narodni razvadi smo-trena in vztrajna borba. Po raznih mestih in večjih krajih, se prirejajo bodisi po cerkvah, bodisi zunaj cerkva prave križarske vojne zoper preklinjanje. Tako se je nedavno vršila v Kalabriji (v južni Italiji) »velika seja zoper kletev«. Bila so protikletvena predavanja po raznih dvoranah in cerkvah. Ob koncu se je v cerkvi prebrala zaobljuba ljudi, da ne bodo več preklinjali ali psovali. Sveti Oče je poslal k tej prireditvi in osobito k slovesni obljubi brzojavne čestitke. Tudi pri nas se grda in sirova razvada preklinjanja vedno bolj širi. Ne stori se pa proti temu naraščajočemu zlu prav nič. Tako se more z žalostjo opazovati, da zna mladina ponekod mnogo bolje kleti kot moliti. Je tudi znamenje časa.
Nova slovenska misijonarka. Zadnjega januarja 1934 se je odpeljala v Bu-enos-Aires (Argentina, Južna Amerika) kot misijonarka s. Serapija Jožefa Černe. Rojena 8. marca 1903 v Krom-bergu pri Gorici, je vstopila 1930 v samostan šolskih sester v Mariboru. Že kot otrok je želela, da bi mogla delova-
išče angleški zunanji minister Simon Berlin začetkom meseca marca. Ta obisk je bil odložen radi Hitlerjeve bolezni in se pripelje v Berlin g. Simon 24. marca. V Berlinu bo ostal tri dni.
ti v misijonili. Sedaj se je ta želja izpolnila. Pozorišče njenega dela je Laislii (v Argentini), kjer imajo šolske sestre zavod sv. Klare. Blizu zavoda je tovarna za čiščenje bombaža in nekaj kasti-Ijanskih družin, ostalo so indijanske koče, zgrajene iz hlodov in slame. S. Serapija poroča v »Katoliških misijo-nih«, da prihajajo indijanski otroci vsak dan v zavod ter se pridno učijo katekizma ter še rajši pojejo; prihajajo tudi večji fantje in odrasli možje s prošnjo, naj jih uče katekizma O priliki evharističnega kongresa v Buenos-Ai-resu so v Laishi imeli tridnevnico in ob koncu evharistično procesijo, ki je bila sploh prva procesija v tem kraju. Mnogo trpijo od vročine. Kadar je pa zelo vroče, se gremo — tako poroča sestra —- ob mraku na teraso hladit in po okolici se razlegajo Marijine pesmi, seveda slovenske. Včasih vse izpojemo, kar jih znamo in kar se jih spomnimo.
Bom duhovnih vaj pii sv. Jožefu n. Celjem.
Za može: 11. do 15. aprila. Za dekleta: 15, do 19. maja, 9. do 13. junija, 6. do 10. julija, M. do 18. avgusta, 12. do 16. oktobra, 1. do 5. nov., 26. do 30. decembra. Za žene: 26. do 30. maja, 7. do 11. sept., 28. sept. do 2. okt. (žene iz Trbovelj). Za fante: 14. do 18. dec. Začetek na vsak prvi gori imenovani dan ob 6. uri zvečer. Vod li bodo gg. misijonarji sv. Vincencija Pa-vlanskega. Vzdrževalnina za vse dni je 75 Din. Priglasiti se je pravočasno in priložiti znamko za odgovor. Posamezne župnije si lahko preskrbe lastne duhovne vaje, če je vsaj 20 pri-glašencev.
Osebne vesti.
60letnica. Dne 15. marca je obhajal v Mariboru 601etnico g. dr. Josip Lesko-var. Rodil se je dne 15. marca 1875 v Cadramu pri Konjicah. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, pravne nauke v Gradcu in na Dunaju, kjer je prejel naslov doktorja prava. Advokatsko pri pravniško prakso je izvršil v Ljubljani. V Maribor je prišel kot samostojen odvetnik leta 1910. Jubilant je bil ne-
ustrašen in politično delaven Slovenec že pod Avstrijo. Po prevratu je bil ge-rent mariborskega okrajnega zastopa in gerent mariborske občine. Pri občinskih volitvah leta 1924 je bil izvoljen za župana mesta Maribor in je vodil županske posle do leta 1927, ko je postal predsednik oblastnega odbora in si je pridobil v kratkem času delovanja oblasti za bivšo Slovensko Štajersko nezabne zasluge. Požrtvovalno in na vseh poljih delavnemu jubilantu naše iskrene čestitke z željo: Bog nam ohrani moža dela!
Pogreb g. župnika, dekana in konzi-storijalnega svetnika Friderika Horvat.
Dne 13. marca se je vršil pri Veliki Nedelji pogreb tamošnjega g. župnika, dekana in konzistorijalnega svetnika Fr. Horvata. Zadnjo pot je posodilo temu priljubljenemu dušnemu pastirju pred cerkvijo in v njej 4000 ljudi. Na miro-dvor ga je spremilo 2500 oseb in med temi 56 duhovnih sobratov. Pogreb je vodil g. stolni prošt dr. M. Vraber, ki se je tudi poslovil od blagopokojnega pri odprtem grobu. V cerkvi je govoril zadnji pozdrav g. stolni kanonik dr. I. Žagar. Ganljivo je bilo slovo zastopnika Katoliške akcije in šolske mladine. Žalostinke sta pela domači pevski zbor in moški zbor pevskega društva »Maribor« pod vodstvom g. kapelnika J. E. Gašpariča. Med odličnim spremljevalci na zadnji poti so bili: g. stolni kanonik Fr. Časi, ptujski prošt Greif, minister v pokoju Vesenjak in srezki načelnik v Ptuju g. Bratina. Izredno številna udeležba pri pogrebu je bil veličasten znak ljubezni ter spoštovanja do blagega gospoda iz vrst naroda in duhovnih tovarišev.
Duhovniške vesti. Za upravitelja de-kanije Kozje je bil imenovan g. Viktor Lunder, kn.-šk. duhovni svetovalec in župnik v Kozjem; za upravitelja deka-nije Velika Nedelja pa g. Franc Bratu-šek, kn.-šk. konzistorijalni svetnik in župnik pri Svetinjah. — Postavljeni so bili gg.: Štefan Bakan, kaplan v Dolnji Lendavi, za provizorja istotam; Fortu-nat Končan, župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu, za soprovizorja v Mariji Reki; p. Konstantin Ocepek, minoritski duhovnik, za župnijskega vikarja pri Sv. Vidu pri Ptuju; Franc Modrinjak, kaplan v Pišecah, za provizorja v Ar-tičah; Janez Ogulin, kaplan pri Sv. Martinu pri Slovenjgradcu, za provizorja v Belih vodah; Ivan Rančigaj, župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami, za soprovizorja v Podsredi; Jakob Sajovic, župnik pri Sv. Marjeti na Planini, za soprovizorja v Jurkloštru in Andrej Stakne, kaplan na Ljubnem, za provizorja na Sladki gori. — Poverilo se je oskrbovanje župnije Gotovlje g. Robertu Vaclavik, vpok. župniku ravnotam; oskrbovanje župnije Gornja Sv. Kun-gota g. Jožefu Kolarič, vpok. župniku malonedeljskemu in provizorju na SI. gori. — Nastavljen je bil g. Inocenc Kunčnik, minoritski duhovnik, za kaplana pri Sv. Vidu pri Ptuju. — Začasno nezasedeno ostane kaplansko mesto pri Sv. Martinu pri Slovenjgradcu in v Pišecah.
Naš svetovni znani učenjak umrl v Ameriki. V Njujorku je umrl v starosti 78 let g. dr. Mihajlo Pupin, znameniti profesor nit njujorškem Columbia vseučilišču. Rajni se je rodil kot sin srbskih staršev v Idvoru v Banatu. V mladosti je bil pastir. Nižjo gimnazijo je študiral v Pančevu. S 15 leti je odšel v Ameriko, kjer se je preživljal kot delavec in po večerih je obiskoval razne tečaje, v katerih se je izobraževal. Na ta način je končal gimnazijo in vseučilišče. Njujorško Columbia vseučilišče ga je poslalo študirat fiziko na Angleško in v Berlin. V Berlinu je postal doktor, fizike. Po povratku v Njujork je bil profesor na omenjenem vseučilišču. Rajni je bil svetovno znan ter čislan kot učenjak ip iznajditelj. Amerikanci so iz-
zo. marec 1U33.
«LOVENSKI gospodar
Stran 3.
redno ponosni nanj. Pupin je bil prijatelj pokojnega ameriškega predsednika Wilsona, na katerega je imel velik vpliv pri mirovnih pogajanjih v Parizu. Na njegovo prigovarjanje se je uprl Wilson zahtevi Italijanov, da bi se bili oni polastili po prevratu Rieda in Ro-hinja. Ostani velikemu možu ohranjen hvaležen spomin med Slovenci, za katere se je zanimal in zastavil svoj veliki vpliv, da je otel najlepši kos slovenske zemlje!
Mesreče.
Starček padel v Pesnico in utonil.
Poroke svojega sina pri Sv. Kungoti se je udeležil tudi ženinov oče 701etni Matija Ermut, posestnik od Sv. Križa nad Mariborom. Iz cerkve so šli gosti v krčmo. Iz gostilne se je odstranil stari Ermut, kakor da bi se podal nekoliko na sveži zrak. Očeta ni bilo več nazaj. Vsi so bili prepričani, da je krenil domov in so šli, nič hudega sluteč, za njim. Ermuta tudi doma ni bilo in so ga šli iskat. Skraja je bilo vse iskanje zastonj. Čez par dni so našli v Pesnici njegov klobuk in šele čez en teden po nesreči so zadeli v Pesnici na starčko-vo truplo. Kako je prišlo do smrtne nesreče, ne zna nikdo.
Gospodarsko poslopje je uničil ogenj v ».oči posestniku Benku v Krčevini pri Vurbergu. Uničeno je zidano gospodarsko poslopje, zgorelo je 20 kokoši, težke svinje, 4 vozovi, več gospodarskih strojev ter precej slame in sena. Sl:oda znaša 40 000 Din, zavarovalnina je komaj polovična.
Smrtna nesreča gospodinje. V župniji Planina pri Sevnici so pri Špano-,vih v gozdu podirali drevje za drva. Za delavci je šla pogledat hišna gospodinja. Pri pregledovanju dela je pridrvel nenadno z velike strmine težak hrastov hlod, ki je zadel ob gospodinjo, da jo je vrglo daleč proč in je kmalu izdihnila. Rajna je bila vzgledna mati in gospodinja in je njena smrt zelo hudo zadela družino.
Padel z voza in podlegel poškodbi. V bližini svojega doma v Stožicah na Kranjskem je padel z voza 591etni posestnik Jakob Jerneje. Pri padcu je dobil tako hude poškodbe, da jim je podlegel vkljub takojšnji zdravniški pomoči.
Razne novsee.
Sreča v nesreči. Na mostu pri Rrodeh blizu Vranskega je bila v zadnjem trenutku slučajno preprečena velika avtobusna nesreča. Med Sv. Petrom v Sav. dolini in Vranskem vzdržuje avtobusni promet g. Artur Jugovič Ko je pripeljal avtobus do zgoraj omenjene točke, g. Jugovič ni mogel videti radi ovinka, da mu pelje nasproti tovorni avto. Obe vozili sta se srečali na zelo ozkem mostu. Radi nevarnosti trčenja je zapeljal avtobus na skrajni rob. Desno kolo je Se bilo čez rob in je manjkalo za las, da se ni prevrnil avtobus s 6 potniki v dokaj globok potok. Potnikom se ni zgodilo ničesar, le smrtni strah so morali okušati nekaj trenutkov. Sunek je cementni steber, ki je držal ograjo, zbil ,v potok in zlomil ograjo. Avtobus je odnese! iz nesreče lažje poškodbe na spre-
dnjem delu, ni mogel nadaljevati vožnje in je prevzel potnike ter pošto kamniški avto, ki je zapeljal oboje na postajo.
Skrivnostna najdba v podzemeljski jami. V Reli Krajini je vse polno podzemeljskih kapniških jam, a še vedno nove odkrivajo. V okolici Adlešičev so odkrili zadnje dni novo kapniško jamo, v katero so se spustili po vrveh 27 m globoko. Na dnu jame so zadeli na vse polno najlepših kapnikov, razne kosti in na človeško lobanjo. O Skrivnostni najdbi lobanje se širijo najbolj različne govorice in se vzbujajo spomini na par nepojasnjenih zločinov, ki so se zgodili pred 40 leti.
Strašen požar. Naselbino Čankalun v spodnjem Egiptu je uničil požar 14. marca. Zgorelo je 600 hiš.
Gospodinjam, kuharicam in nevestam! Mohorjeva družba je pravkar izdala drugo izdajo priljubljene »Kuharice«, ki jo je spisala Marija Remec. Knjiga, ki se imenuje »Kuharica v kmečki, delavski in preprost' meščanski hiši«, ima 255 strani in vsebuje 965 kuharskih receptov za preprosta in cenena, a vendar okusna in tečna jedila. Vse gospodinje bodo s to knjigo izredno zadovoljne. Naročajte knjigo po dopisnici pri Družbi sv. Mohorja v Celju. Broširan izvod stane za ude 21 Din, za neude 28 Din, v platno vezana knjiga pa 30 D, 7. aneude 40 Din.	324
OfeSeilovanfa vredni slučaji.
Smrtna ebsodba. Mariborsko sodišče je obsodilo na smrt dne 15. marca Viktorja Juhanta. Juhant je umoril in iz-ropal lani dne 20. novembra v Gradiški pri Zgornji Sv. Kungoti mladega fcroš-njarja. Na smrt obsojeri je iz Mlake pri Komendi blizu Kamnika, star 32 let. Presedel jc že v ječi dve leti zaradi tatvine.
Samomor. Obesila se je Mariboru na Kralja Peti a trgu 221etna služkinja Marija Ribizel. Vzrok obupnega dejanja mladega kmečkega dekleta je neznan.
Slspar v vlogi eksekuterja. Haloze so bile že večkrat žrtev vseh mogočih sleparij. Zadnje dni se je klatil po Halozah po kleteh, pečatil sode ter iztir-jeval denar neki moški pod krinko ek-sekutorja. Slepar je potegnil na ta način iz kmečkih žepov 3000 Din v gotovini, povrh so ga kmetje še gostili in mu dajali brezplačno prenočišče. Goljufa zasledujejo orožniki.
Vlomilec odnesel celo vrečo fotografskih aparatov. V noči je bilo vlomljeno s ponarejenim ključem v prostore tvrd-ke »Fotomaterial« v Perlesovi hiši v Prešernovi ulici v Ljubljani. Uzmovič
je odnesel najbrž v vreči 25 fotografič-nih aparatov raznih znamk in iz predala 1000 Din gotovine. Vlomilec je moral imeti pomagača, ki mu je kili z dvorišča hrbet. Škoda znaša 16.000 Din
Obsojen slepar in ovaduh. Novomeško okrožno sodišče je obsodilo dne 12 marca t. 1. zaradi prevare in ponarejanja listin na štiriletni strogi zapor 37-letnega Ivana Meze, doma iz Trsta. Obsojeni je imel pred petimi leti službo v papirnici bratov Piatnik v Radečah pri Zidanem mostu. V papirnici je ponarejal tovorne liste, katere mu je izplačevala tovarniška blagajna. Blagajni-čarko v omenjeni papirnici je po krivem obdolžil vohunstva ter jo pusti' zapreti. Spravil jo je ob službo in pred sodišče za zaščito države, kjer so preiskavo proti obdolženki ustavili. To lopovščino je zagrešil, da je lažje nadaljeval svoje sleparije. Pred sodniki se je izgovarjal, da je bil prisiljen k sle parijam radi preslabe plače V tvornic? v Radečah je prejemal na mesec 1901 Din, njegova žena pa 800 Din pokojnine.
Slovenska Krapna.
Črensovci. V jeseni smo poročali, da je tajniku tukajšnje Kmečke posojilnice nekdo po-fatil iz »Našega doma« kolo. Gospod si je se veda kupil drugo kolo n na prvega je pač moral pozabiti. Zdaj po več mesecih je pa do bil obvestilo, da je njegov, biciklin v Mariboru na policiji. Samo škoda, da policija ni obdr žala tudi fanta, ki se je na kolesu voz 1 in zatrjeval stražniku, da ima knjižico doma in jc-bo kmalu prinesel.
Črensovci. V nedeljo dne 3. marca je naše Prosvetno društvo vprizorilo v »Našem domu< igro »Mlinarjev Janez«. Društvo je naredile veliko reklamo in dvorana je bila dobro za sedena, od »Cvetine Borograjske« sem je bilr prvič zopet polna. Igra je v splošnem dobre uspela. Režiserka in igralci so se potrudili kolikor so pač mogli, vendar je igra bila pre težka za naše razmere in na tako maldm odri-težko izvedljiva. Vse ni za vsak kraj. Mi srni zadovoljni in čestitamo vsem!
Črensovci. V nedeljo dne 3. marca je imel; srezka organizacija JNS pri nas sestanek ii s:cer v gostilni Škoberne. Tega volilnega se stanka
se je udeležil tudi bivši poslanec Ilaj dinjak, ki je poročal o svojem poslanskem de lu. Sestanek je bil zelo slabo obiskan. Udele ženci so postavili za kandidata JNS gospod; Hajdinjaka. Ne vemo, če je g. Hajdinjak po ročal tudi o tem, da je podpisal predlog 7
C. . Volilci še tega niso pozabili.
Gcrnja Bistrica. Tudi pri nas imamo uzme vičj. Pa so navadno prefrigani taki tatovi, d j h težko dobiš. Eden od teh je pa le imel smri lo. Zasačili so ga in ukradeno blago je mors' sam znositi nazaj in še par gorkih je dobil. Tr

le boljše pustiti vsakemu njegovo lastnino pri miru.
Dolnja Bistrica. Kaši igralci in pevci so gostovali tudi na Hotizi dne 4. marca. Na pustni torek so nam pokazali svoje sposobnosti pri nas doma v šoli. Dobro so se odrezali v obeh mestih in ljudje so napolnli »dvorane«. Pripravljajo že drugo igro.
Beltinci. Pri nas je umrl v najlepših moških let h daleč znani gostilničar Kreslin. Pokopali smo ga v četrtek ob veliki udeležbi ljudstva od blizu in daleč. Pokoj njegovi duši!
Bisirice. Zanimiva je statistika časopisov za naše tri Bistrice. Izgleda takole: »Novin« je na Gornji Bistrici 30, na Srednji 16, na Dolnji 36, skupaj 82 izvodov; »Slovenskega gospodarja« je na Gornji 45, na Srednji 22, in na Dolnji 18, skupno 83 izvodov. »Domovine« na Gornji in Srednji ni nobene, na Dolnji 4; »M. Krajine« je na Gornji 4, na Srednji 1, na Dolnji 2. »Domoljub« je na Srednji 1 in 1 »Slovenec« tu in 1 na Dolnji. Tudi »Jutro« je 1 na Srednji. Zanimivo je, da na vseh treh Bistri-cah ni niti enega izvoda »Ljudske pravice«. Kaj nam pove ta seznam? To, da naši ljudje hočejo le katoliške liste. Najbolj je razveseljiv porast »Slovenskega gospodarja«, saj je imel ta list lansko leto junija na vseh treh Bistri-cah le 4 naročnike. Torej vsi napadi na list in na njegove poročevalce niso nič pomagali. Na take napade so ljudje odgovarjali tako, da so pridobivali nove naročnike. Največ zaslug za tako visoko število naročnikov »Slovenskega gospodarja« imata selska pismonoša na Srednji in Gornji Bistrici. Bog jima bo poplačal trud, ki sta ga imela za katoliški tisk. »Domovini« so pa naročniki kar skopneli, v celi župniji ima še samo 9 naročnikov, dočim ima »Slovenski gospodar« v fari trenutno točno 150 naročnikov. Nekateri se sicer jezijo na to visoko število, pa vsem takim povemo, da niti pri tej številki nočemo obstati. Le naprej, pridobivajte nove naročnike. Če kdo lista redno ne dobiva, naj se oglasi pri gospodu kaplanu. Bistrice, zlasti Dolnja, potrudite se, da boste kmalu prišle do števila 100.
Trnje. Naša vas je dobila bogoslovca. Gosp. Cvetko je prišel iz vseučilišča in je vstopil v Bogoslovje v Mariboru. Vsi vaščani smo se tega razveselili. Obilo božjega blagoslova!
Avtobusna zveza. Skoraj bo eno leto, ko več ne vozi avtobus med Soboto in Lendavo. Kraji med tema dvema mestoma (30 km) nimajo sedaj na razpolago nobenega prometnega sredstva in so ljudje navezani le na svoje noge, ki pa v slabem vremenu tudi odpovedo. Radi vi-
Nalezljiv katar v nožnici
in kužno oteletenje krav kvarijo dobavo mleka. Kot preprečno sredstvo Bissulin! Dobi se samo na odredbo živinozdravnika. Najmanjši tovarniški zavitek 25 vezil. Trajno držijo, brez duha, nerazdražljiv. Izdelovatelj: H. Tromms-dorff, Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik »Ly-kos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8.
soke takse (12.000 Din) se baje avtobusna vožnja ne izplača. Ali bi se mogoče našel kje kak avtopodjetnik, ki bi nam oskrbel to prepotreb-no zvezo? V Lendavo moramo hoditi na vse urade in mislimo, da bi se izplačalo. Vsaj na vsaki drugi dan bi si želeli tako zvezo. Pozanimajte se za to progo in pri zmernih cenah bo dovolj potnikov!
Odškodnino za poplavo
Nikola Uzunovič, mož ogromnega bogastva, je bil večkrat ministrski predsednik ter je predsednik JNS. Njegova slika je ovekovečena na legitimacijah JNS. Leta 1926 je ustvaril davek za poplavljence, ki ga je plačevalo vse uradništvo dolgo let. O razdelitvi odškodnine poplavljencem pišejo »Beo-gradske narodne novine« 9. marca 1.1. pod naslovom »Milijon dinarjev odškodnine radi poplave zemlje je prejel Nikola Uzunovič« naslednje:
»Na čelu vlade je bil leta 1926 g. Nikola Uzunovič. Takrat so bile v naši državi velike poplave. Največje žrtve so bili uradniki. Njim se jo leta in leta odtegovalo od plače 10 odsototkov za fond, iz katerega so bili odškodovani poplavljenci. Ali veste, kdo je prvi prejel pomoč iz tega fonda? Ali veste, kakšno pomoč in na naslov česa? Prvo pomoč je prejel Nikola Uzunovič, prvo pomoč en milijon dinarjev, a to na naslov odškodnine, ker so mu poplavljena polja »okoli Niša na vse štiri strani«. Ta pomoč mu je bila takoj izplačana. Bila pa ni zadostna, da bi popolnoma odškodovala g. Uzunoviča, iker se je poplavljencem izplačevala le ena petina, oziroma šestina škode.«
i Sv. Benedikt v Slov. goricah. Zadnji čas Imamo kar po vrsti pogrebe. Bilo jih je letos te 18. So mladi in stari, ki so umrli. Vdovi [Terezija Švab in Ana Ploj sta umrli v 80. letu iBtarosti, Elizabeta Schneider celo v 87. letu. Mladenič Martin Kurbus je umrl v 37. letu »tarosti, mladi mož Franc Ješovnik, kmet v Ihovi, pa v 32. letu. Ta je bil komaj 2 in pol meseca poročen, pa ga je ukončala strašna Jetika. Leta 1929 je umrl brat Jurij, leta 1933 brat Karol, leta 1934 brat Janez in vsi na je-itiki. Res prežalostnol Kako potrebna je posebna bolnica za jetične, da bi se ozdravljali! $mrt pride Kakor tat. Slednjih tudi ne manjka. Enim eo pokradli kokoši, kmetu in posestniku žage Francu Cafu pa enkrat raznih jreči za 1000 Din, drugikrat pa vse jermene na
žagi, ki so vredni 4000 Din. Ljudje pravijo, da so tatje iz antonjevske tatinske zadruge, ki še ni vpisana v register pri okrožnem sodišču in ima tudi pri nas nekaj udov. Zadnji čas je, da jo vpišejo, da bo enkrat konec nesramnih tatvin.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V pondeljek dne 4. marca smo obhajali zelo slovesno poroko Franca Zemljiča, kmeta iz Ročice, in Terezije Vrbnjakove, kmetske hčere iz Ihove. Iz nagovora gospoda dekana povzamemo, da
Naročajte naše liste, ki jih tiska Tiskarna sv. Cirila:
»Slovenski gospodar« »Naš dom« »Nedelja«
»Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«.
je bil ženin dolga leta član predstojništva mladeniške Marijine družbe, eden prvih na-i ših prosvetnih delavcev, nad vse navdušen član bivšega Orla, skozi 16 let prvovrsten ig-i ralec na našem odru ter vnet sodelavec pri FKA. Bil je med prvimi borci, kadar je šlo za zmago naših katoliških načel v javnsti. Znan je kot izvrsten sadjar in drevesničar ter od le-i ta 1923 krepko sodeluje pri sadjarski podružnici, čebelarski podružnici pa je predsednik'. Nevesta je bila dozdaj vzorna družbenica Marijina, ki se je z obiskom dveh gospodinjskih tečajev lepo pripravila za svoj novi stan Pri sv. maši sta asistirala sedanji g. kaplan Jak.* Sem in bivši g. Tone Boštele, med sv. mašo je pa krasno prepeval naš mešani zbor. K sveti maši je prihitelo mnogo družbenikov in druž-benic. Vrli ženin in blaga nevesta! Naj vaju božje Srce Jezusovo blagoslavlja v novem sta-: nu in podpira s svojo milostjo, da bosta srečna, saj sta se nanj pripravila najlepše z vzornim življenjem v Marijini družbi!
Sv. Barbara v Slov. goricah. Na sedmini po blagopokojni Ivani Nerat, katere pojreba se je udeležilo lepo število vernikov, se je nabralo za kruh sv. Antona 85 Din, za kar dobrim darovalcem Bog plati, rajni pa svetila večn? luč!
Sv. Ana v Slov. goricah. Svetoletne procesije, ki jih je bilo 12, so bile dobro obiskane. Kot slovesen sklep svetega leta bomo obhajali tri-s dnevnico dne 23., 24. in 25. marca.
Ptuj. Prav lep je bil letošnji 3. marec, pustna nedelja. Tega dne se še posebno veselijo ženini in neveste. Mnogo parov iz naše obširne župnije je letošnji pust stopilo pred oltar ter prejelo 7. sv. zakrament. Zgoraj omenjena nedeljo popoldne sta v večjem spremstvu svatov stopila pred oltar ter si v znak vedne za-, konske zvestobe podala roke zgleden mladenič Franc Vrečar, posestnik iz Iirčevine pri Ptuju, ter vrla Marijina družbenica Marija Toplak, posestniška hči s prijaznega Mestnega vrha. Kot priči sta prisostvovala Svenšek F., posestnik iz Štukov pri Ptuju, ki je ob enem tudi predsednik občine Grajena, ter Pihlar Alojz, posestn k iz Mestnega vrha. Mlademu paru čestitamo ter želimo mnogo srečnih in zadovoljnih dni.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Da ne bi kdo mislil, da je bila prazna baharija, ko smo zadnjič poročali o naših gostijah, naj se vam letos novoporočeni pari kar po vrsti predeta-: vijo in sicer po vaseh, kjer mladi zakonci stanujejo. V Pleterjah Peršuh Anton — Rogač Marija; v Zupeči vasi: Vtič Franc — Podgaj-: ski Štefanija, Turk Anton — Murko Marija, Beranič Franc — Vidovič Liza, Kozoderc Štefan — Pišek Cecilija in Bauman Anton — Peršuh Katarina; v Sv. Lovrencu: Križanec Nikolaj iz Sesterž in Ana Osenjak; v Apačah" pa Bauman Jožef — Gajser Marija ter Franc Tominc in Roza Turk iz Trnovca. Dal Bog vsem, da tega koraka nikdar ne bo treba obžalovati! — V istem času je tudi smrt nemo-teno opravljala svoj- posel med nami: v Apačah je po dolgem bolehanju umrl Anton Velk-^ ner s 65 leti, v Zupeči vasi 661etni zidar Ivan Kralj, v Spodnjih Pleterjah pa s 63 leti vrla kmetica Liza Klanjšek, skrbna mati mnogo-: številne družine. Nato je pa bela žena precej hudo zamahnila, tako da so bili istočasno: v fari trije mrliči: v Zgornjih Pleterjah je po daljšem trpljenju boguvdano umrla Marija' Kranjc v 48. letu svojega bogoljubnega življenja, ki je bila nazadnje več let tudi prednica' tretjeredne skupščine ter je veliko dobrega' storila, kljub slabotnemu zdravju. V Zupeči vasi je po kratkem bolehanju nepričakovanci
preminula 811etna Marija Frangež. V Spodnjih Pleterjah pa je skoro istočasno smrt rešila že polletnega trpljenja Terezijo Planinšek, blago mater dveh trapistov-.patrov Stanislava ter Tomaža in drugih vrlih otrok. Preživela je 84 dolgih let, pa ji je Bog v hudi bolezni, ki je bila skoro sama molitev, dal še posebno obilo prilike za zaslužemje. Ob veličastnem pogrebu sta jo poleg domačega dušnega pastirja spremila tudi sosedni g. župnik iz Gore ter nečak pokojne, p. Gabriel iz Maribora. Bog daj našemu narodu dosti takih mater, njej in .vsem ostalim pa blažen pokoj! • Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Novo poročenih je bilo osem parov in dva para zlato-poročencev. Zupečja vas se letos posebno odlikuje po številu porok: kar šest parov in ena zlata poroka. Vsem novoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova, zlatoporo-čencem daj Bog še doživeti biserne poroke. — Za predpustno nedeljo smo imeli igro, katera je izzvala obilo smeha. — Žal, da ni med fanti popolnega sporazuma in miru. Martin L in II. in Janez in Jožef se včasih spopadejo med seboj. Posledica je ta, da je moral eden iskati pomoči v bolnišnici, kjer .se mu bodo tudi živci pomirili.
Dr. Josip Leskovar S&letnik.
Dva para zlaioporočencev pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Sedita spredaj na sliki Jakob in Marija Peršuh iz Župečje vasi, stojita zadej Janez in Marija Kozoderc v Zg. Pleterjih.
Šmartno na Pohorju. Pred kratkem je umrla v Frajhajmu 80 let stara dobra gospodinja in posestnica gospa Repnik Katarina, po dom. Donik, po dolgoletni mučni bolezni, sprevide-na s sv. zakramenti. Zapustila je moža, s katerim je bila 51 let poročena, ter osem odrast-lih otrok. V hišo je zahajal »Slovenski gospodar«, kateremu je bila zvesta do smrti. — Dne 3. marca se je v naglici razširila vest, da je umrla, zadeta od možganske kapi, v 52. letu gospa Rafolt Liza, posestnica v Frajhajmu, vdova po bivšem dolgoletnem županu občine Frajhajm Rafolt Martinu. Zapušča tri otroke in lepo posestvo. Pokojna je bila dobra gospodinja in krščanska mati; rada je postregla z največjo prijaznostjo vsakemu, ki je prišel v njeno hišo. V njen dom je redno zahajal naš
»Slovenski gospodar«, katerega je marljivo čitala. Ob odprtem grobu ji je zapel tukajšnji pevski zbor pod vodstvom g. organista Hanca v slovo »Na grobeh«. Iver je bila rajna Mari-jina družbenka, so se tudi članice te družbi pogreba korporativno udeležile. Rajni Katarini in Lizi naj sveti večna luč! Žalujočim preostalim naše sožalje! Na sedmini pokojne Rafolt Lize se je nabralo za dijaško semenišče v Mariboru Din 48.75.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Minuli teden so po-, kopali pri Veliki Nedelji tamošnjega župnika in dekana g. Friderika. Horvata. Blagopokoj« nik je veliko let pastiroval v tej župniji in de-: lil duhovne dobrote. Sejal je seme božje besede ter bil vsem pravi duhovni oče, prijatelj in svetovalec; bil je tudi ustanovitelj naše po« sojilnice. V poslovilni pridigi je rekel: »Kadar boste zvedeli, da sem umrl, molite zame!« Sto-: rimo to, da izpolnimo željo pokojnika! — Ne« usmiljeno kosi zadnje čase smrt med duhovniki. Skoro vsaki mesec prinese časopisje vest o smrti kakega duhovnika, a naraščaja je ta« ko malo. Mladina, dijaki, ki čutite v sebi sposobnost za duhovniški poklic, kaj še okle vatel Danes je čisto gotovo, da so duhovniki preža« posleni. Tam, kjer bi morali biti trije, je danes eden. Pri vseh drugih poklicih je vsega preveč in jih čaka na službo kar na stotine. Torej fantje, ne bodite malodušni! Čim več bo duhovnikov, tem večje bo število dobrih katoličanov! — V zadnjih časopisih smo čitali, kako se po! raznih srezih imenujejo kandidati za volitvei v narodno skupščino. Ne vem, a jih imenujejo drugi, al: se imenujejo kar sami. .Vemo samo
Mariborski bogoslovec Štefan Vošnjafc je umrl v Grižah pri Celju.
JVI>lijardna zguba vsled obrabe.
Ogromne so zgube, katere utrpi človeštvo radi obrabe. Predstavljajmo si samo težo usnja, katerega pušča človeštvo zmletega v prah po mestnih ulicah. Število ljudi, ki nosijo kakoršnjekoli obuvalo, lahko cenimo na 800 milijonov. Ako računamo nizko, obrabi vsak na leto pol kg podplatov. Po tračnicah na železniških progah na celem svetu se obrabi letno 250.000 ton železa. V to svoto je vračunana samo obraba na tračnicah brez koles. Največjo obrabo beležijo avtomobili. Celo obraba kovanega denarja je prav znatna in jo cenijo letno na 1 tono zlata in 85 ton
Januš Goleč:	11
Propast in dvig.
Ljudska povest.
Med pivce, pevce ter veseljake po vinskih hramih je udarila strašna vest: Povsem nova bolezen se je pojavila po vinogradih in grozi s popolnim uničenjem trte!
V Mislavčevem vinogradu v Kapelah so se prikazale med zdravimi trtami rjave lise in te so se širile z neugnano silo po celem vinogradu do usahnenja.
Možakarji, ki so umeli trtorejo, so trdili, da bi naj bil prinesel novo bolezen v Kapele vojak, kateri je služil pri brzojavnem bataijonu nekje blizu Dunaja.
Zopet drugi so znali povedati, da se je pojavila nova bolezen v vinogradih v Mariji Gorici pri Sv. Ani, srez Klanjec na Hrvaškem. Graščina je dobila trte iz Francije, ta iz Amerike. Pospešuje pa novo bolezen »strupena rosa« in ta rosa je prenesla trtno kugo preko Sotle na Štajersko.
Vinarski strokovnjaki so skušali tarnajočim in neukim ljudem dopovedati, da gre pri pojavu nove
trtne bolezni za drobne žuželke, katerim je pravo ime »trtne uši«.
Naj je šlo za uš ali strupeno roso, ljudje so videli na lastne oči, kako se prikazujejo po doslej najlepših vinogradih rjave lise, katerih ni mogoče zaustaviti. Vinograd z žigom rjavih lis je zapisan poginu! To je že vsak priprosti človek sam opazoval, kako se novi smrtni sovražnik trte z vso neugnano naglico razširja od vinograda do vinograda, od enega vinskega griča do drugega in brzi celo iz kraja v kraj.
Kaj je bila vest o kužnem poginu rakov v primeri z neizprosno morilko trte! Vse po spodnjih krajih je govorilo o groznem udaru na vinograde, ki bo streznil v par letih vse pijance in jih prisilil k vodi.
Trezni, verni ter resni ljudje so bili prepričanja, da je propad vinogradov očitna kazen božja za grehe pijancev, kar so tudi trdili duhovniki v svojih pridigah. Utrjevala se je tudi vera, če gre za božjo kazen, je tudi obnova izključena!
Zgodovina nam bogznaj kolikokrat beleži, kako pojavi kužnih bolezni niso vrnili vseh ljudi na pravo ter resno pot. Nikakor ne! Lahkomiselnost in lahko-živost sta se v slučajih kuge potrojili. Toliko in toliko
to, da jih je vedno več, že celo nad 7000 po šte vilu!
Sv. Knnignnda na Fohcrju. Dne 13. februarja se je raznesla po župniji žalostna vest, da je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, daleč na okrog znani in priljubljeni mož, prevžitkar Alojz Mernik, po domače Mah. Bil je mož lepega značaja. V njegovo hišo je prihajal vedno »Slovenski gospodar«. Čeravno je bil že dve leti bolan, je vendar rad prihajal k mizi Gospodovi. Bil je dolgo let župan občine Pa-deški vrh. Tudi je bil cenilni mož in načelnik tukajšnje Hranilnice in posojilnice, katero je prav skrbno vodil. Bil je tudi večkrat načelnik krajevnega šolskega odbora pri Sv. Kunigun-di. Kako je bil rajni priljubljen, je živo pokazala obilna udeležba pri njegovem pogrebu. Na pokopališču se je z lepimi in pomenljivimi besedami poslovil od njega naš gospod župnik. Počivaj v miru, dragi krščanski mož, ženi in sorodnikom naše iskreno sožalje! — Tudi ženili smo se. Dne 27. svečana je stopil v zakonski stan mladenič Anton Mernik, po domače Ramšakov, s svojo zaročenko Emo Korošec, hčerko tukajšnje gostilničarke. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova!
Sv. Kunigunda na Pohorju. Pustni čas je eatonil za eno leto v morje večnosti. Dolg je bil, ali prehitro je še minil, vsaj zavoljo tega, ker dokler še pustu ni odklenkalo, se še tudi ostra zima ni tako hudo pojavila. V februarju smo imeli res toplejše dn:, a zdaj, ko smo ee že nadejali, da bomo kmalu orali in kopali naše vinograde in njive, smo dobili snega do zvrhane mere. Poglejmo naš predpust z druge strani. Ni preveč bogat na gostijah; toliko jih je pa že bilo, da ni volk tulil skozi vas. Junakov 7. sv. zakramenta smo imeli štiri. Najprvo sta si obljubila zakonsko zvestobo v domači farni cenkvi Anton Vetrih, ki je peljal svojo nevesto Marijo Podgrajšek na svoj dom. Podal je roko pred oltarjem svoji Veroniki Jurij Hohler ter s tem zagotovil, da bo njen soprog. Tudi Ramšakov Tonček si je domislil, da bo potreboval gospodinjo ter popeljal Likuževo Emico pred poročni oltar. In še eden je, ki se je tudi naveličal eam živeti ter si je poiskal svojo družico tam daleč izven naše župnije :n sicer v prijaznem Špitaliču. Bil je to Simon Ravnjak, drvar, njegova nevesta pa je Zorko-
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti,
nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživ: naravna »Franz Josefova« grenčica
trajni obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot prav izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
va Tončka. Vsem novoporočencem obilo srečo in božjega blagoslova!
Sejanci pri Sv. Tomažu. Umrl je dne 5. marca vrl Marijin družbenik Joško Gašparič, sin posestnika Jožefa Gašpariča na Sejanci, in sicer v 21. letu svoje starosti. Ivot 3 in pol leta starega otročička ga je zapustila vsled smrti ljubezniva mati, ki je pravzaprav nikdar ni poznal. Po dovršeni ljudski šoli se je na svojo lastno željo podal v salezijanski zavod v Ver-žej, da se posveti duhovskemu stanu. Toda ta želja se mu ni izpolnila. Lotila se ga je kruta, neozdravljiva bolezen, ki nam ga je ugrabila. Počivaj v miru, dragi Joško, žalujočemu očetu, bratom in sestram naše iskreno sožalje!
Sv. Križ pri Ljuiomeru. Dne 9. t. m. je bil v tukajšnji župniji pokopan Franc Štuhec iz Logarovec, oče 7 otrok. Bil je poštenjak in dober kmetovalec, daleč znan kot odličen konje-rejec, ki se je udeleževal vseh konjskih tekmovanj v ljutomerskem okraju. Bil je 27 let občinski predstojnik bivše občine Logarovci, 45 let občinski odbornik, odbornik in funkci-jonar srezkih društvenih , korporacij, kakor: okrajne posojilnice v Ljutomeru, zadruge za rejo žrebet, zadruge za rejo dirkačev, kmetijske zadruge v Ivriževcih, kola jahačav in vozača v Ljutomeru itd. Mož katoliškega prepričanja je bil naročnik katoliških listov. Umrl je v visoki starosti 85 let, polcrepčan s sveto-tajstvi. V njemu tako ljubem listu »Slovenskem gospodarju: mu želimo večni mir ter pokoj!
Svetinje. Zapustil nas je priljubljeni sosed in posestnik Ludvik Slavinec iz Mihalovec. Bil je mož kremen'tega značaja in skrben gospodar, o čemer priča njegovo lepo urejeno posestvo. Naj počiva v miru. — Predpust je
bil dolg, porok pa le malo. Tudi znamenjf časa.
Sv. Andraž v Siov. goricah. V petek dne 8. marca je oznanil farni zvon smrt Franca Su-hača iz Slavine. Pokojni je bil dober mož, prijatelj »Slovenskega gospodarja« in ee ni nikdar sramoval svojega katoliškega prepričanja. Kot vrlega člana Apoetolstva mož smo ga v, nedeljo dne 10. marca z društveno zastavo spremljali na dolgem sprevodu k grobu, ob katerem se je od pokojnika v imenu Apostol-stva poslovil njegov dušni pastir. Počivaj v miru!
Sv. Jernej pii Ločah. V petek dne 1. marca je umrl na Licenci bivši posestnik Jurij Jug. Rajni se je rodil leta 1856 in se je udeležit leta 1878 okupacije Bosne in Hercegovine. Počivaj v miru! Preostalim naše sožalje!
Gornja Savinjska dolina. Neki ljubljanski list je v eni zadnjih številk pisal o razmerah lesnega delavstva v Savinjski dolini. Niso rožnate, marveč slabe. Saj se tudi gospodarjem vsled hude krize godi slabo. Obsojamo vsako izkoriščevanje delavstva ter smo na stališču, da se mora delavec za pošteno delo tudi pošteno plačati. Pr; nas so po večini male žage z enim listom; v žagi dela po en Žagar dnevno koliko ur hoče, plača se mu od £ubi-ka ali komada. Pri nekaterih je tako urejeno, da stanuje Žagar s svojo družino v gospodarjevem stanovanju; ima na razpolago drva, gospodar mu brezplačno sadi v svojo zemljo krompir itd.; včasih tudi kravo prehrani ob gospodarjevi krmi. To vse je treba upoštevati, ako se govori o plači Žagarjev in lesnih delavcev. Ni pravilno, ako se odnošaji med delavci in gospodarji poostrujejo in zastrupljajo od ljudi, ki so poklicani, da delajo mir in sporazum. Odločno smo za to, da vladajo dobri odnošaji med delodajalci in delojemalci.
Ponikva ob jHžai žel. Nekaj novic i mam d tudi mi sporočiti svetu. Letos smo pokopali že 11 mrličev, novorojencev pa imamo komaj 9. Pa upamo, da bomo to izgubo v kratkem popravili. Zakonski jarem si je nadelo v pred-pustnem času 6 parov. Najmlajši ženin je imel 21, najstarejši 48 let; najmlajša nevesta 20, najstarejša 36 let. Da bi le bili vsi srečni! Naj-slovesnejše se je izvršila poreka žandarmerij-skega podnarednik . Antona Vrečko in pos.
ljudi je ob takih groznih prilikah zgubilo pamet in so se povsem udali pijančevanju, nečistovanju in to-lovajstvu.
Isti žalostni pojav je buknil na dan, ko se je vsakdo uveril, da vinograde nekaj izpodjeda, suši in bo tolikanj priljubljena ter opevana vinska kaplja usahnila. In baš zavest o uničenju vinogradništva je tirala bolj lahkomiselne v nekak obup. Edina tolažba v takem obupnem položaju je bila: Pijmo, zopet pijmo, dokler je še kaj, saj ga ne bomo kmalu nikdar več!
Pričelo je popivanje ter veseljačenje, kakor bi se morala posušiti ter zginiti po grlih zadnja kaplja ruj-nega vinca, na katerega bodo ostali samo še spomini!
Nad vse potratno lahkomiselnost med priprostim narodom je nekoliko zajezilo poročilo, da se je začela brigati ter zanimati za od kužne bolezni napadene vinograde oblast. Pojavili so se po posameznih vinorodnih župnijah ob nedeljah po službi božji vinarski strokovnjaki. S predavanji so skušali vinogradnikom dopovedati in dokazati, da gre pri novi bolezni za trtno uš, katero so zanesli iz Amerike na Francosko in od tam je priromala k nam. Proti temu neizprosnemu škodljivcu bo treba začeti borbo po francoskem
načinu. Francozi so iztrebili škodljivko z ogljikovim žveplecem. To je smrdljiva strupena tekočina, ki naglo izhlapeva in je za vse žuželke smrtonosna v tekočem in v plinastem stanju kot vdihalni strup.
Poslušalci takihle predavanj si prvič niso mogli misliti, da bi drobna in malodane nevidna živalca bila v stanu resno ogrožati njihove vinograde, in drugič niso verovali v uspeh uporabe ogljikovega žve-pleca. Pretežna večina je bila za ljudsko razlago nove bolezni in po tej jo širi ter raznaša »strupena rosa«, Kar pa pade na vinograd kar iz neba, napram taki kugi je vsako protisredstvo zaman!
Pri tolikanj razdvojenem razpoloženju med navadnimi vinogradniki ni bilo niti misliti, da se bo sploh kateri lotil sam ter prostovoljno pokončevanja novega škodljivca. Predavatelji so poročali na mero-dajna mesta, da bo morala oblast vinogradnikom vsiliti obrambna sredstva, sicer se bo uš tako razpasla, da ji ne bo nikdo več kos.
Strokovnjaki so nasvetovali graški deželni vladi, naj da na mestih, kjer se pojavi mrčes, vbrizgavati strupen ogljikov žveplec, s katerim so si priborili v Franciji popolne uspehe.
srebra. Zguba vsled obrabe sega v težke milijarde na leto.
Kateri narod piše največ pisem?
Temu vprašanju je sledil odgovor pred 10 leti s statist ko svetovnega poštnega društva. Tedaj so bili Angleži s 3350 milijoni pisem na leto na prvem mestu. Za Anglijo je prišla Nemčija s 1861 milijoni. Najnovejša pisemska statistika je iz leta 1934. Tudi po tej piše Anglež na leto največ pisem. Na Angleškem pride na leto na vsako oseho 78 pisem. V Ze-dinjenih državah 67, v Švici 59.7, v Nemčiji 55.9, na Danskem 41.6, v Avstriji 38.2, na Ilo-landskem 31.1, v Beli
hčere Antonije Pevec, ki sta cba iz uglednih 'družin, v katerih ima »Slovenski gospodar« že od nekdaj častno mesto. Dne 7. t. m. sta odpotovala v Moravsko banovino v selo Palatna pri Podujevem, kjer izvršuje ženin svojo službo. Želimo jima božjega varstva v nepoznanih krajih. — Morebiti bo tudi koga zanimalo, če povemo, da smo se že začeli pripravljati na drugi evharistični kongres v Ljubljani. Začeli smo darove zbirat: za njegove potrebe, vmes pa tudi moliti za njegov uspeh. Mohorjani so zbrali 35 Din, družine pa 218 D. Obeta se nam tudi več predavanj o zgodovini in poteku dosedanjih kongresov. Evharistični Kralj naj zavlada nad našo župnijo!
Št. Janž pri Velenju. Žalost in veselje se menjata kakor noč in dan. Tako je bilo tudi pri nas. Dne 24. februarja smo pokopali ob zelo veliki udeležbi železniškega delavca Janeza Lesjak, ki je umrl v elovenjgraški bolnici dne 21. februarja na posledicah operacije. Zapušča vdovo in tri nedorasle otroke. Spremili so ga na poslednji poti njegovi tovariši iz Velenja v obilnem številu. Pogreb je pokazal, kako spoštuje in ceni naš človek delovnega moža, ki se žrtvuje ves za svojo družino ter ji hoče z žulji in znojem oskrbeti znosno bodočnost, in kako sočuvstvuje z onimi, ki jih je s smrtjo roditelja in oskrbnika zadela največja nesreča. Odpočij se, trpin, od svojega velikega truda in večna luč naj ti sveti, žalujočim pa naše iskreno sožalje! — Dne 3. marca nas je pa povabilo na pustno veselico v Slomšekovo dvorano naše prosvetno društvo, ki nam je nudilo s svojim pestrim sporedom prav veliko smeha in poštene zabave. »Prepirljiva soseda« sta nas v šaljivi obliki poučila o važni, a dostikrat tako omalovaževani resnici, da je bolje kratka sprava, kakor dolga pravda. Ša-loigra »Oh, ta Polona!« pa nam je pokazala, kako gospodinje ne smejo ravnati s posli in kako se tako ravnanje nad njimi maščuja Igralci so podali obe igri prav dobro, da bi tega od fantov-začetnikov ne bili pričakovali. Dekleta pa itak niso več novinke na odru. Prav pošteno smo se nasmejali. K temu je tudi mnogo pripomogel društveni moški, ženski in mešani pevski zbor, ki je proizvajal same šaljive pesmi. Tudi obtoženec-muzikant pred strogim sodnikom je vzbujal obilo sme-
ha z dovtipnimi popevkami na stavljena mu vprašanja. Dvorana je bila proti pričakovanju nabito polna. Nemara je to znak, da si hočejo ljudje v težkih dneh nekaj duševnega odd ha, da potem tem lažje nosijo bridkosti in težave življenja.
Črsšajica pri Vcjniku, Včasih je šel volk po naši fari. Letos pa smo rekli: nak, ne boš! Nekaj parov se jih je vendar poročilo. Kroflič Franc je obljubil zakonsko zvestobo Pogladič Mariji in se preselil na njeno domačijo. Karol štante se je poročil z Marijino družbenko Marijo Štante in se preselil na njen dom, kar k sosedu. Alojz Zeleznik iz Frankolovega je prišel v Črednjice po Marijino družbenko Štante Ljudmilo. Anton Podgoršek si je zbral za svojo ženo Frančiško Adr nek, Alojz Fijavš iz Stranic je sklenil, da pogleda v Črešnjice; ko je prišel do Sojeka, je našel, kar je želel; vzel je za ženo Macuh Nežiko. Matavš Franc iz Konjic je tudi prišel k nam, zbral si je Nežo Valentine za življenjsko družico. Mernik Martin se je poročil s Škof Marijo. Vsem novopo-ročencem želmo obilo sreče in božjega blagoslova !
Sv. Florjan pri Rogatcu. Dne 5. januarja je nenadoma preminul posestnik in železniški vpokojenec Anton Plavčak v Stojnem selu v starosti 55 let. Bil je mirnega in vedrega značaja, nikdar nikomur nič hudega želeč. Kmalu za nj'm je zatisnila za vedno svoje trudne oči najstarejša žena v naši župniji vdova Terezija Grošl, ki je dočakala visoko starost 82 let. Zadnja leta so jo zapustile oči, da ni več videla, vendar pa je svojo bolezen mirno in potrpežljivo prenašala. Dne 16. svečana so nam spet naznanili zvonovi, da je po dolgotrajni in mučni bolezni preminula vdova Ne-žika Drofenik iz Strmca, ki ji je šele bilo 28 let. Smrt ne izbira, temveč kosi to, kar ji pride pod koso. Dne 21. svečana je umrl v sosedni nadžupniji sv. Križa na Slatini t'k ob meji naše župnije posestn k Blaž Colnarič, naš rojak iz vzgledne hiše v Stojnem selu št. 48, v starosti 41 let. Zapušča vdovo Jozefo in osem nepreskrbljenih otrok. Bog jim daj večni mir n pokoj! — Dne 20. svečana je bil za našo župnijo dan izrednosti. Trišel je k nam iz Maribora tajnik KA, ki nam je govoril v jedrnatih besedah v cerkvi in na izvencerkvenem
ASPIRIN ASPIRIN
AMIN
Oci«. I, r»J. pod S. Br. 27762 od H Xi. 1»J4
sestanku. Izvolili so se v odbor KA možje, ž^ne, fantje in dekleta, od katerih je upanje, da bodo delo vztrajno izvrševali in pridobili one, ki še danes ne i:mevajo prepotrebnega laiškega dela. — Čita se mnogo tudi o bratovščini Jeruzalemskega osla; tudi tukaj je vpeljana. Upamo pa, da se bo ta bratovščina že kmalu razdružila, kajti sliši se, da bo njih voditelj kmalu odrinil. — Tudi tatovi se oglašajo pri nas. Od 17. do 18. svečana ponoči je bilo vlomljeno v klet kmetu Jošku Ducman v Sab.acu;odnes!i so mu precejšnjo količino vina, dva vrčka in še nekaj drugega orodja. Isto noč se je oglasil pri Juriju Rigel v Strmcu zvitorepi kurji tat ter si privoščil najbrž za pripravo za veseli pust kar štiri kokoši.
¡Sarija giadec pri Laškem. Kakor je poročal »Slovenec«, je umrl koncem februarja na Vin; gorici pri Trebnjem na Dolenjskem v 81. letu svoje starosti, zadet od možganske kapi, gosp. Josip Topolovšek, šolski upravitelj v pokoju. Rajn; je bil naš rojak. P.ojen na Marija grad-cu, v hiši, ki je last občine in ki v njej stanu j cerkovnik marijagraške podružne cerkve. V domačem kraju je bil potem še kot učitelj znan pod imenom: sin marijagraškega mež-narja. Služboval je nekaj časa na Svetini pri Celju, potem od leta 1890 do leta 1897 pri Sv. Miklavžu nad Laškim, od leta 1897 pa do svn-
giji 29.4 in na Švedskem 26.4. Za temi šele pridejo romanske države, Francija s 2G.2, Italija in Španija pa z manje nego 20.
Xanierlanovi rudniki.
Sovjetski raziskovalci so pod vodstvom dr. Sosiedka odkrili Ta-merlanove bogate srebrne rudnike. Profesor Sosiedko je preiskoval različne jame v Šadi-¡mirskem gorovju v ¡Turkestanu, ker zatrjuje.'- različni viri, da je skril nekje notri Ta-merlan svojo bogato knjižn eo. Domačini so ¡opozorili znanstvenike na votlino Kunigut, ki jo imenujejo »Jama smrti«. Ta kraj še ni bil raziskan. Našli so notri več okostnjakov, krftmpe, lopate in ke-
Deželna vlada v Gradcu je posluhnila nasvet strokovnjakov in je organizirala posebne razkuževalne komisije. Vodstvo teh komisij je bilo poverjeno strokovnemu učitelju na mariborski vinarski in sadjarski šoli Juliju Hanselu, ki je bil pozneje ravnatelj kmetijske šole v Grottenhofu pri Gradcu.*
Hansel je dajal navodila komisiji in je prišel sam od časa do časa nadzorovat razkuževalna dela na lice mesta.
Okrajno glavarstvo v Brežicah je dalo potom občin pri cerkvi razglasiti, kako se bodo vršila razkuževalna dela. Po teh razglasih sta prišla od mariborske vinarske in sadjarske šole neki Gradišnik in Rot v spodnje kraje. Bivala sta tamkaj stalno tako dolgo, dokler nista uvedla domačinov v poslovanje. Nato sta prevzela vodstvo dela: Jurij Veršec, posestnik v Pišecah, in Ivan Verstovšek, bratranec rajnega profesorja in poslanca dr. Karla Verstovšek, takrat vi-sokošolec, ki je umrl pred leti v Ljubljani kot vpo-kojeni postajenačelnik.
Dela za zatiranje trtne uši so ss vršila štiri leta,
• Julij Hansel je bil strokovni uiiteli na mariborskem zavodu od 1876. do 1881. leta.
dokler niso vinogradi zavsem propadli. Ker se je spoznal napad na trsu po uši na koreninah po po-rumenelem listju šele od junija naprej, zato so pričeli z razkuževalnim delom vsako leto junija in so ga nadaljevali tako dolgo, dokler je listje zeleno, torej tudi v trgatvi. Izsekavali so napadene trte z grozdjem vred in jih sežigali, da se je mošt kar razlival po tleh. Tako so postopali po naročilu oblasti proti volji vinogradnikov in posebno še v začetku v prvi gorečnosti.
Pozneje šele so poprej sporočili posestniku vinograda, kdaj mislijo priti, da si je grozdje lahko poprej obral, če je bilo ob trgatvi.
Vodje posameznih razkuževalnih oddelkov so služili na dan po 5 gld, težaki pa 80—100 krajcarjev.
Delo so vršili v treh skupinah in v vsaki je bilo 5—7 mož. Prva skupina je ugotavljala od vinograda do vinograda, kateri trsi so napadeni. Napadeni prostor je zaznamovala s koli po 10 m' naokoli, kjer se ima izsekati trta. Druga skupina je izsekala trsje in ga sežgala. Tretja skupina je nabrizgala s posebnimi škropilnicami h koreninam preostalega trsja in prostor, na katerem so sežigali okužene trte, z ogljikovim žveplecem, ki bi naj uuičil uš, da se ne bi širila dalje.
|e upokojitve leta 1915 na novozgrajeni šoli pri Sv. Štefanu nad Hrastnikom v doleki žup-liji. Rajni Topolovšek je bil izredno priljubljen pri ljudeh ter je imel veselje do kmetij-»kega napredka, česar se ljudje še sedaj do-)ro spominjajo. V času velikih in težkih ob-!inskih doklad, ko so se plačevali dolgovi, ki »o nastali pri zgradbi novih šolskih stavb, ko io nekateri gledali na šolo kot na nepotrebno novotarijo, ki samo bremena nalaga ljudstvu, je bilo medsebojno razmerje med ljudstvom in učiteljem Topolovšekom pri Sv. Miklavžu tako ugodno, da mu je krajni šolski 6vet postavil na šolskem vrtu mal hlev za živino, do katere je imel rajni veliko veselje. Ta hlev še Bedaj stoji. Ljudem pa je tudi povračeval ljubezen z ljubeznijo. V času, ko je služboval pri Sv. Miklavžu, še noben kmet v župniji ni imel mlatilnega stroja. Kupil je najprej malo Kle-pejevo posestvo pod vasjo Ložiše, potem pa Bi je nabavil mlatilnico, čistilnik za žito in škropilnico za vinograde. Posojeval je skoro zastonj kmetom po okolici in so se potem na njegovo pobudo začeli kmetje združevati po dva ali trije skupaj in si nabavljati mlatil-nice, kakor tudi d uge stroje, prav posebno Se škropilnica proti trsni peronospori, ki je tedaj uničevala naš trs. Istotako je bil priljubljen tudi med kmet-' pri Sv. Štefanu. Povsod se ga njegovi učenci, sedaj že kmetski gospodarji, s hvaležnostjo spominjajo. V srcih njegovih učencev mu bodi ohranjen blag spomin, rajnemu pa svetila večna luč!
Bizeljsko. Pred par tedni 60 na Bizeljskem gostovali gasilci iz Zabukovja. Na odru v našem Gasilnem domu so nam res dobro podali Molierovo komedijo »ckopuh«. Vsi igralci so se v svoje vloge res vživeli, jih prav dobro obvladali, za kar so želi tudi splošno odobravanje. Obisk zadovoljiv. — Za pustno nedeljo pa nam je vprizorila domača gasilna četa burko »Anarhist«. Vloge so bile dokaj dobro razdeljene, bilo je le premalo časa za temeljito na-učenje. Zato je kajpada manjkalo večini nastopajočih življenja in neprisiljenosti. — Smrt ima letos v naši občini precej bogato žetev. Pobira staro in mlado, nič ne izbira. Dne 7. marca smo položili v naročje matere zemlje gospo Brkovič Nežo. Obilna, nepričakovana udeležba domačinov pri sprevodu je pričala,
Pomagaffe si
ne izgubljajte poguma, ako se pojavljajo znaki, iz katerih se more sklepati, d<", upada telesna moč in se približuje starost, ako se opaža pomanjkanje energije ter se človek počuti duševno potrtega. Največkrat gre tu za leni-vost v tvorbi in obtoku krvi, ki se pojavlja vsled nerednega delovanja želodca, črev, ledvic, žolča, jeter, mehurja ter sploh prebavnih organov. Po dolgoletnih izkušnjah baš sedaj v pomladni dobi zelo dobro delujejo na vse organe takozvana pitna zdravljenja, za katera se zelo pogosto porablja na primer Planinka čaj Bahovec, ki je sestavljen iz izbranih pla-nanskih zdravilnih rastlin ter je zaradi tega izredno uspešnega učihka.
kako spoštovana je bila pridna, delavna, verna pokojnica. Naj v mi -u počiva!
Videm ob Savi. Le malo se jih je letos oju-načilo, ki bi stopili pred oltar sv. Ruperta in izrekli odločilni »da« v znamenje življenjske zvestobe. Med drugimi se je poročil g. Joško Vahčič, trgovec na Vidmu. Daleč je segel po nevesto: v Ljubljano se je podal in si od tam pripeljal gdč. Pavlo Scagnetti kot svojo bodočo soprogo. Pa še nekoga ne smemo pozabiti. Na Sremiču se je poročila Rozalija Radej z Josipom Vodopivcem iz sosednjega Rajhen-burga. Bila je vzgledna članica Marijine družbe, zato upamo, da bo božja Gospa tudi v novem stanu razlila nad njo svoj blagoslov. Prav tako pa želimo vsem ostalim novoporo-čencem, ki želijo biti v javnosti neimenovani, obilo sreče iz nebes v novem stanu!
Zagreb. Zdaj pa že nekaj tednov ni bilo nobenega glasu iz Zagreba, kot da smo vsi pomrli ali kaj. Pa mirno, ne; samo včasih že tako pride, da človek pri najboljši volji vedno ne more na vse strani govoriti, pisati .itd. Bomo pa to pot spregovorili o vsem, kar smo doživeli zadnji mesec. — Slomšekovo društvo nam je pripravilo dve zabavni igri, in 6icer najprej »Kulturno prireditev v Črni mlaki«, čsz 14 dni pa »Svojeglavčka«; prva igra ni bila vsem čisto po godu, češ, da je preveč »ošta-rijska«, z drugo so bili pa vsi gledalci celo zadovoljni in so ploskali igralcem kar pri odprtem odru! To so tudi zaslužili, saj so obakrat prav dobro zaigrali. — Imeli smo tudi dvoje predavanj v prostorih Slomšekovega društva: prvo o sedanji boljševiški Rusiji in
drugo o naselitvi starih Slovencev in njihovem življenju. — DeMiško zavetišče »Naš dom« je imelo svoj občni zbor, na katerem smo izvedeli marsikaj zanimivega iz življenja in trpljenja naših deklet v Zagrebu, kjer je nad 11.000 Slovenk! Lani je našlo pri društvu streho 226 oseb, od krterih jih je bilo 132 Slo« venk in 94 Hrvatic; delo je dobilo 160 deklet. Nova predsednica je gdč. Prislan Marija, svoje prostore pa ima društvo v Bakačevi ulici blizu stolne cerkve (katedrale). Dekleta, ki prihajate prvič v Zagreb v službo, oglasite se najprej v »Našem domu«, da ne zaidete in ne padete v roke kakšnim brezvestnim zapel j iv-cem, ki so s sladkimi besedami in lepimi oH-ljubami onesrečili že marsikatero preprosto dekle. — Tudi za evharistični kongres, ki bo poleti v Ljubljani, se pripravljamo. Samo nekateri predolgo odlašajo s priglasitvijo! — V mesecu februarju pa nas je navdala z največ* jo žalostjo novica, da je umrl naš nepozabni dušni pastir p. Gabriel Cevc, okoli katerega smo se pred dvema letoma zbirali pri sv. Roku. On nam je tako dolgo delil kruh božje besede pri sv. Roku, ustanovil nam je Slomšekovo društvo in sploh nam je storil toliko dobrega, da ga ne bomo nikdar pozabili. Naj mu Bog povrne in poplača vse neizmerne dobrote, ki smo jih prejeli od njega!
NOVA KNJIGA. V času obiskanja. Osem postaj o Jezusovem poslanstvu. Z berilom oznanila, s prerokovanjem Besede Gospodove o Izraelu in zmagoslavjem Njegovim. Na podlagi evangelija in tistega časa napisal Edvard Gregorin. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 26 Din, elegantno vezano 38 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Opozarjamo na to lepo delo, ki nam obnavlja prizore iz Kristusovega Pasijona. Igra je tudi za manjše odre lahko izvedljiva. Zahteva samo 22. moških in 3 ženske osebe. Tudi scenerija je enotna in zelo preprosta. Priporočamo vsakemu odru, naj proslavi postni čas s tem novim Pasi j onom.
Ml si fe ©Unovil
naročnino?
Škropivo (ogljikov žveplec) so imenovali navadni ljudje hudičevo ali vražje olje. Pošiljala ga je oblast v železnih sodih. Shranjevali so ga v Vršečevih ci-goncah v Pišecah, 10 minut od cerkve ob cesti proti Brežicam. Skopali so prostorno klet kar v hrib, kjer ni bilo blizu hiše, da se ne bi zgodila kaka nesreča.
Težaki razkuževalne komisije so smeli imeti seboj tobak, nikakor pa ne vžigalic in to radi nevarnosti eksplozije škropiva,
V župniji Pišece so pripeljali škropivo za vinograd proti Sv. goram v klet hiše štev, 74 v Podgorju. Ker so pa sodček nastavili prenizko, da niso mogli podstaviti posode, s katero so vlivali škropivo v škropilnico, so hoteli izpodkopati pod pipo tla s krampico. Orodje je zadelo ob trdi kamen. Iskra je fcinila pod pipo in vražje olje se je vnelo.
Da ni udušil vnetja Franc Ogorevc s klobukom, bi bilo nesrečnih sedem mož in najbrž tudi hiša porušena.
Vinograd g. Jožefa Pilanca, ki meji v Pišecah na cerkvenega, je bil ravno okopan, ko so ga prišli na-brizgat. Po nabrizganju je dal skopati lastnik vinograda neko grabo. Ker so tamkaj tla precej kamenita,
se je vnelo od isker škropivo v Polančevem vinogradu in je gorelo po podzemeljskih rovih. Ponoči so začuli bobnenje, kakor da je potres in kamenje se je prožilo navzdol po vinogradu. Šele drugi dan je bila skrivnost pojasnjena in s'.-ah pregnan.
Škropilnica, s katero so nabrizgavali vinograde, je bila na pogon z nogo. Člani komisije so imeli seboj še tudi močna povečalna stekla, da so lažje ugotavljali s povečanjem, na katerem trsu je uš.
Treba še omeniti, da se je trta kljub omenjenemu nasilnemu početju oblasti sušila naprej. Ljudje so trdili, da raznašajo člani komisije uši in so jih imenovali splošno »ušivce«.
Da niso pozdravljali vinogradniki razkuževalnih komisij kot nekaj dobrodelnega, je samo ob sebi umevno. Na glas ter pritajeno so zmerjali vodje ter težake. Če so zvedeli člani ušive komisije, kdo in kako jih jc psoval, so ga koj ovadili sodišču. Sodnije so imele nalog, da morajo pri teh ovadbah postopati strogo, kar so tudi storile. Mnogo moških in žensk je presedelo v štiriletni dobi uničevanja trtne uši po spodnjih krajih radi preglasnega duška upravičeni jezi po 3—6 mesecev v zaporu.	(Dalje sledi.)
pe srebrne rude. Rudarski ¿zvedenci so ugotovili, da bi lahko vrgla »Jama smrti« najmanj 5 ton srebra in do 15.000 ton svinca na leto. Seveda bi bilo potrebno v ta namen zgraditi novo železniško progo. Zdaj išče dr. Sosiedko naprej Ta-merlanovo knjižnico, ki je imela vel ko starinskih arabskih rokopisov izrednega znanstvenega pomena.
— ; k Najbolj globoki rov na svetu
je v rudniku Morro Velho v pokrajini Mi« nas Geras v Braziliji/ Globok je 1300 m.
Klobuk ln glava. \ — Saj ta klobuk j<S prevelik za vašo glavo!
" Ni prevelik, moja glava je premala zanj<
Politične novice iz dragih držav.
Podaljšani vojaški rok na Francoskem. —
Francoski parlament je sprejel dne 15. marca vojaški zakon, s katerim se raztegne vojaški rok na dve leti. Leta 1928 so uvedli Francozi enoletno vojaško službo v nadi, da bo 1. 1935 v Evropi mnogo večja varnost, a je ravno nasprotno istina! Po zatrdilu francoske vlade bo razpolagala Nemčija leta 1936 s 600.000 moži redne vojske, dočim bo imela Francija komaj 208.000 mož. Francija ima sicer napram Nemčiji pas najmodernejših utrdb in tudi vojska je opremljena z najnovejšim orožjem ter tehničnimi napravami, a kljub temu je za obrambo domovine po izjavi vlade potrebno dveletno vojaško službovanje.
Nemčija dobila splošno vojaško dolžnost. — Kot odgovor na novi francoski vojaški zakon je proglasila Hitlerjeva vlada, ne meneč se za versajsko mirovno pogodbo, splošno vojaško obveznost z 21. letom. Nemška vojska bo imela po izjavi vlade 12 armadnih zborov s 36 divizijami. Minister za državno obrambo bo preuredil nemško vojsko po novem zakonu.
Domače novice.
Duhovne veje za može v malem domu duh. vaj pri oo. jezuitih v Mariboru, Levstikova 29 bodo od 30. marca zvečer do 3. aprila zjutraj. Vsa oskrbnina za stan in hrano 100 Din. Kdor želi priti, naj se pravčasno priglasi pri pred-6tojništvu Doma Srca Jezusovega. ¡^
Zagoineina smrt. Na Šetejevem travniku pri Radmirju v okraju Gornjigrad so našli, obešeno na smreki 191etno Heleno Repič iz Pod-tera. Razne okoliščine in dejstvo, da se je dotikala obešenka s koleni tal, so vzbudile sum na umor, kar je potrdilo tudi sodno raztele-senje. Orožniki so aretirali osumljenca in ga izročili sodišču v Gornjemgradu.
Tridnevni tečaj za suho cepljenje „vi-ske trta se bo vršil v času od 21. do 24. marca pri ba-novinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen ter bo trajal dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Seno in oiavo so prodajali v soboto dne 16. marca v Mariboru po 45—52 D'n 100 kg.
Pczor pred sleparskimi prekupčevalci živine. Po hišah se ponekod pojavljajo razni na-kupovalci živine, ki izrabljajo stisko kmeta ter kupujejo živino po sramotno nizkih cenah. Kmetovalci naj bodo previdni; naj se vedno poučijo o dnevnih cenah ter gledajo tudi na natančno tehtanje. Tačas so se cene teletom dvignile. Vsak goljuf se naj prijavi srezkemu načelstvu, ki naj tudi kontrolira razliko med nakupno ceno ž:vine in ceno mesa v mesnici.
Prireditve.
Središče. Na praznik Marijinega Oznanenja dne 25. marca t. 1. priredi Narodna prosveta v Društvenem domu v Središču Materni dan. Spored je krasen z izbranimi točkami. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina: sed >.i 3 Din, stojišča 1 Din. K obilni udeležbi vabi zlasti matere — odbor.
Slov. Bistrica. Gregorinova pasijonska igra na bistriškem odru! Bistriška fara vprizori v sob to dne 23. marca ob 19.30 in v nedeljo dne 24. marca ob 15. uri pod okriljem Prosvetnega društva pasijonsko igro o življenju in trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa v dvorani hotela »Beograd«.
Hoče pri Mariboru. V nedeljo dne 24. marca bo prosvetno društvo vprizorilo v svoji dvorani lepo igro »Bele vrtnice«. Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni! — Že v jeseni je bilo
na tem mestu omenjeno, da bomo povečali in olepšali naš prosvetni dom. Z delom se je že začelo. Požrtvovalni in delavni fantje že vozijo skupaj gradbeni materijal. Vse zavedne člane in vse dobromisleče vljudno prosimo, da to delo po svojih močeh kar najbolj podprejo, da bo naš dom prosvete dobil lepo in dostojno obliko!
Dopisi.
Dobrava pri Ormožu. Neizprosna smrt nam je ugrabila zvestega in marljivega gospodarja Matevža Hartmana, posestnika na Dobravi. Kljub zdravniški pomoči ni mogel več ozdraviti in nas je za vedno zapustil, spreviden s sv. zakramenti dne 9. marca, šele komaj 32 let star. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Bolehal je že dalje časa na jetiki. Bil je zvest čitatelj »Slovenskega gospodarja« čn verskih knjig. Več let je sodeloval pri gasilski četi na Hardeku. Njegov pogreb, ki se je vršil dne 11. marca, je pokazal, da je bil daleč na okrog znan.
Turški vrh pri Z a vrču. Umrl je naš najstarejši faran Veselič Matija, rojen leta 1842. Bil je torej v 93. letu. Bolehal ni več kakor le en teden. Imel je 6voj lastni vinograd pri Sv. Janžu v Gorenjskem vrhu in njegova klet ni bila nikoli brez kapljice njegovega lastnega pridelka, s katero je tudi rad postregel prijateljem in znancem. Bil je znan kot dobričina in še v sivi starosti poln zdravega humorja. Svoja zadnja leta je preživel pri svojem nečaku Jožefu Veselič v Turškem vrhu, ki je lepo skrbel za njegd. V zakonski jarem se ni nikoli vpregel. Živel je trezno in zmerno, kar mu je pripomoglo k dolgemu življenju. Naj počiva v miru!
Zgornje Žerjavce. V predpustnem času se je osem parov vpreglo v zakonski jarem. Med temi je dne 27. februarja pred oltarjem domače župnijske cerkve izrekla svoj »hočem« zelo ugledna mladenka Marija Diemat, ki si je za tovariša v življenju izbrala Ploj Ludovika. Tema in tudi ostalim novoporočencern obilo sreče in blagoslova božjega! Mnogo še imamo kandidatov kakor tudi kandidatinj, katerim pa je prešmentana kriza zmešala račune. — Tudi smrt nam ne prizanaša, ampak je iz naše srede dne 23. februarja pobrala uglednega posestnika, bivšega župana in naročnika »Slovenskega gospodarja« Kramberger Martina iz Zgornjih Žerjave v 73. letu svoje starosti. Pogreb rajnega se je vršil dne 26. februarja ob mnogobrojni udeležbi ljudstva. Zapušča osem že deloma preskrbljenih otrok. Otrokom, posebno sinu Frančeku in zlasti ženi vdovi naše iskreno sožalje. Dne 4. marca smo pa pokopali Dvoršak Rozo, prevžitkarico iz Parti-nja. Bodi jima Bog milostljiv sodnik!
S.-. Benedikt v Slov. goricah. Ob četrtkih in nedeljah srni pridno hodili v kmetijsko nadaljevalno šolo. Ob četrtkih smo imeli šolo od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 11. ura. Učijo nas sledeči gospodje: g. dekan Gomil-šek iz cerkvene zgodovine, g. učitelj Kocuvan Ado'f predava o splošnem kmetijstvu in zadružništvu, g. šolski upravitelj o spisju in zdravstvu, g. Zidanšek pa o državoznanstvu. Absolvent kmetijske šole v Mariboru g. Jan. Senekovič iz Trstenika nas poučuje v živinoreji in sadjarstvu. Mnogo je že sedaj veselja in učenja za konečni izpit. Čitalo se je, k^ko imajo po l-.znih drugih župnijah kmetijske šole. Zato pa, fantje benediški, le s teorajžo naprej!
Sv. Jernej pri Lečah. Na šolskem odru odigrana »Potegavščina z amer. dolarji« avtorja A. Fabjančiča j3 uspela izredno dobro. Privlačna igra in hvaležna za podeželske odre.
zahteva dobre moči in te smo videli in slišali v naših vrlih igralcih. Obiskovalci igre se jim za trud lepo zahvaljujejo. Da bi le kmalu z (v pet nastopili!
MALA OZNANILA.
Priden hlapec se sprejme v župnišče v Savinjski dolini.	334
Oierja, ki razpolaga s 5 delovnimi močmi (3 moške, 2 ženski), sprejme takoj za poljska dela: Oskrbništvo Brandhof, Studenci pri Mariboru. Predpogoj: moški dobri kosci. 330
Semena, oblačilno blago in vse potrebščine kupujte vedno v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova.	333
Raznovrstno železnino, cement, apno, traver-zs, msiike, lopate, mrežo za ograjo ter drugo poljedelsko orodje dobite po zmernih cenah pri staroznani tvrdki Vincsnc Kuhar naslednik Alfonz Menz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. Prepričajte se pred Vašim nakupom!	331
Hranilnica in posojilnica v Dobrni naznanja, da se bo vršil redni občni zbor dne 28. marca t. 1. ob 19. uri v liranilničnem prostoru z običajnim dnevni mredom. — Načelstvo. 337
Šotni zdrob (Torfmull), najboljše sredstvo za izboljšanje vrtov, vinogradov itd., naročite najceneje pri Javnem skladišču nasl. Celje.
339
Vabilo na XXV. redni občni zbor Kmečke hranilnica ia posojilnice v Hocah, ki se vrši dne 31. marca 1935 ob pol 9. uri predpoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1934. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.	338
Posojilno in hranilno drnštvo pri Sv. Emi, r.
z. z o. z., sklicuje svoj redni letni občni zbor, ki ee vrši v nedeljo dne 31. marca 1935, ob treh popoldne v uradnem prostoru. V slučaju nezadostne udeležbe se čez eno uro vrši drugi občni zbor ob vsakoršnem številu udeležnikov. Dnevni red: 1. Čitanje in do-britev zadnjega zapisnika občnega zbora. ?. Čitanje in obravnava zadnjega revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1934. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti.	336
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v
Laškem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 1. aprila 1935, dopoldan ob 8. uri v uradnih prostorih v kaplaniji. Dnevni red: 1. Čitanje zapisn ka zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1934. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva. 6. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki je v smi6lu pravil sklepčen ne glede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi načelstvo. 335
EESEKUTIVNA PRODAJA
gostilne, mesarije in trgovine v Kozjem dne
28. marca 1935. Potrebni kapital približno Din
75.000, pojasnila daja Hraniln'ca dravske banovine, podružnica v Celju.	329
mm in visim.
Važna je ugotovitev najvišje meje, do katere lahko prodrejo živali. »Burhel« je ime ovci, ki je v divjem stanju doma po pogorju Himalaje v osrednji Aziji, in je zelo plašna žival. Člani angleških raziskovalnih ekspedicij trdijo, da se te vrste ovc najrajši zadržujejo pri močvarah najvišje gore na svetu ob vznožju Mont Everesta. Tamkaj so se živali približale angleškemu taborišču na 20 m, upajo pa se do višine 5200 m.
V izrednih višinah naletimo tudi na ptice selivke na selilnih potovanjih. Celo ptice manjših vrst preletijo najvišje gore na svetu. Drugi ptiči so zopet doma na najbolj visokih planotah. Mnogo ptic močvirnic se upa tako visoko kakor so močvare. Divje gosi in kokošji jastreb leti in se podi okrog po tibetanskih močvirjih v osrednji Aziji •4200 m visoko. Isto velja tudi o pticah, ki prebivajo ob gorskih potokih. Zastopniki teh vrst se povspnejo do višine 4800 m do ledenikov. Raziskovalec Kingston je naletel na čisto majhne ptice ob vznožju Mont Everesta v višini 5940 m.
Nekatere ptice letijo celo še višje. Seveda ne gre pri teh višinskih poletih za prostovoljne sprehode. Polet v višine je združen z iskanjem hrane, nadalje iščejo ptiči v višavah zatočišča, ali pa skušajo z izrednih višin ugotoviti pravo smer na potovanjih.
Znan je po osrednji Aziji ptiček, katerega so opazovali 0700 m in celo 7000 metrov visoko.
Kar se tiče nižjih vrst Llvali, je znan kuščar, ki živi 4200 m visoko. Zelo vi-sol.o so naleteli pod kamenjem na hrošče govnja če in na cele naselbine mravelj.
>Neka vrsta os leti 4800 m visoko. Ži-vljenska doba višinske ose je sicer zelo kratka, pač pa prepletena z največjo marljivostjo.
Videli so celo metulje 5000 m visoko, istotako pijavke v zamrznjenih potokih v višini 5000 m.
Po tibetanskih planotah v osrednji Aziji je opaziti po vodovju in močvirju zelo razvito živalsko življenje. Dobiti
je tamkaj mnogo vrst rib, o katerih je uganka, s čim se preživljajo.
Meja za rastline je višina 5500 m. Našli pa so pajke 6700 m visoko, ki
prebivajo pod kamenjem, raz katerega je odpilial in odnesel veter sneg.
Najnovejša nemška lokomotiva. Dolga je 28 m, težka 212.000 kg in vozi s hi-»;
trostjo 175 km na uro.
Anglež Malcolm Campbell je dosegel z avtomobilom hitrostni rekord 415 km na ur a,
Žalcstna slika revolucije na Grškem. Po topniškem ognju porušena vas pr£
Seresu.
Amerikanci si znajo pomagati. Lanska suša je povzročila v ameriških Zdru^ ženili državah strahovito škodo. Vsled suše je največ trpela živina. V St. Pau-j lu, prestolici države Minnesota, so prosili kmetje za državno pomoč. Ker po^ moči ni bilo, so prignali pred vladno palačo sestradano živino, ki je mukala tako dolgo, dokler niso prejeli kmetje pol milijona dolarjev državne podporej
Ženski svet
Slovenska žena.
»Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo I Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po andaluškem gorovju! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da bi se otroci ne spridili. Malo Imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj. Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztrgano odejo, ter ješ, kar možu in otroku ostane.« Tako piše o slovenski ženi Ivan Tavčar.
0	slavnih možeh, ki so vodili ljudstva, o nepremagljivih vojskovodjih, o kronanih glavah, o neštetih vstajah, zmagah in propad'h ljudskih mas govori zgodovina. O materah, iz katerih jo vse to življenje izšlo, molči. Zdi se mi, da bi se napolnile vse strani v povestnici človeštva, če b; hoteli o njej napisati le del njene zgodovine.
V trpljenju in junaštvu preizkušena Ijube-een je bistvo naše ž ne in matere. Niso še porabljene grozote, s katerimi so Turki polnili našo zemljo in ni pozabljena slovenska žena kot junakinja, ki je branila svoj rod in dom. Koliko je trpela, ko so ji sovragi odvajali krepke sinove in cvetoče hčere v suženjstvo, ko je padel v boju mož, njena edina opora! Zakopala se je v zemljo, ki je bila zbita od kopit in ppustošena do slednje v.ilke, da je izvlekla iz nje mlado rast. Strmela je v kup razvalin in pepela, ki sta ji ostala mesto lepe domačije, a klonila ni. Postavila si je nov dom, rodila je otroke. Domovina jo zato blagoslavlja , , i
Svetovna morija je ponovno živo zadela v arce našo ženo. Poslala je zopet svojega moža in sinove na bojišče, kjer so v grozotah in v trpljenju umirali. Malo se jih je vrnilo, morda ranjenih, morda bolnih na smrt ali napol uni čenih, da jih je bilo strah življenja. Vse je sprejela z ljubeznijo, ki 6e je podeseterila za .vsakega trpečega in oškodovanega. Ni se zrušila pod težo bremena, ko je na svojih ramah držala grunt, s svojim znojem pojila njive, da so ji uboge rodile g-enak kruh. Omahovala je a ni omahnila.
Trpela je slovenska žena, a še ni dotrpela Ni ji prizanešeno s križi in skrbmi niti danes, Tisoči se borijo z vsemi silami za trdo skorjo ¡vsakdanjega kruha. Tisoči se poslužujejo najskrajnejših sredstev, da srečno izidejo iz neizprosnega boja za obstanek. Kmetska žena je ti.di zašla v ta vrtinec. Gara od jutra v noč, da bi iztisnila iz grun i kruh, s katerim bi nasitila družino. Gleu in premišlja, kaj bi dala remiji, da bi ji rodila še za prodajo. In kar pripravi s trudom, mora dati. Saj ne dobi pla-fanega niti dela.
In otroci? O, na£ žena se zaveda, da ni sto rila dosti, ko jim je dala življenje! Bori se zanje, da jih dokoplje do kruha in vzgoji iz njih dobre ljudi. Na njeni l-rvi in njenih žuljih vi sljo. Ne ljubi jih z besedami, ne s pol;-bi, ne biža jih z mehko roko. Vsa zaskrbljena in lju beča do brezmejnosti samo dela zanje in čuti
1	njimi do poslednjega diha. O mati slovenska tiha, preprosta, a tako ne
Izmerno velika! Premalo smo ti hvaležni za Ivoje žrtvovanje, š° premalo te poznamo. Na, ti bo v teh dneh posv "ena naša misell
Gledamo v tvoj globoki, zorani obraz vsi tvoji otroci; štejemo gube in gubice. Skrb za nas Jih je zarezala, trpljenje poglobilo, ,V tvojih
očeh gori ljubezen, ki prikliče otroka iz naj-ečje dalje in bi mu dala piti še lastno kri, ko bi umiral od žeje. Tvoje ustnice trepečejo v vdani molitvi in razpokane, žuljave roke se sklepajo v prošnji za vse nebogljene otroke, pomoči potrebne.
Pred tvojo veličino, žena slovenska, se sklonimo! Ti si steber domovine, živa sila, iz katere rastejo junaki in ki sega iz davne preteklosti skozi sedanjost v boljšo bodočnost,
Materino delo.
Materinstvo je najsvetejši in najvišji poklic vsake žene. Narava sama je položila v materino dušo najmočnejšo ljubezen, kar jih srečamo v življenju, izreden vzgojni čut in silno potrpljenje. S temi mojstrskimi vzgojnimi lastnostmi oblikuje telo in duha svojega otroka.
V materin1 ljubezni se mi odkrivajo s slehernim dnem prečudne globine, iz katerih izhaja vsa njena požrtvovalnost in odpoved. S to ljubeznijo, s presilno nežnostjo in vdanostjo oblikuje mlado življenje, ki ga hoče upodobiti po Stvarniku samem.
To je njeno prvo, največje in tudi najtežje delo. Globoka je materina beseda in iskrena, močna je njena molitev, še močnejši pa je njen zgled. Kakor magična luč je, ki s silo vleče otroka za seboj. Zato preprosta, globoko verna mati, pridna in neutrudna, z zgledom uko-renini otrokom svoje lastnosti. Bridko je, da se otrok v življenju nemalokrat izgubi, da pogreši stezico, kamor ga je privedla mamina ka, da mu obledi luč vere. Ali spomin na mater je tako silen, da privede otroka nazaj, da spet oživi pod mrtvim pepelom iskro globoke materine vere.
Samo mati zna ravnati s svojim otrokom, ker ga pozna do najtišjih utripov in mu vidi v globino duše. Njeno srce j3 tako rahločutno. Vsak dotik njenega otroka odjekne na struni 'jubezni. S potrpljenjem, ki je vztrajnejše od !eklene moči, mu služi kakor dekla. Mati je oač sužnja svoje ljubezni.
A otroci smo najslabši ljudje. Za materino delo, za njene žrtve in krvave odpovedi plačujemo tako pogosto z nehvaležnostjo. Prepozno bomo spoznali svoj greh, morda šele, ko bo ugasnilo za nas to naše najblažje sonce, ko bo tiha mučenica legla v grob.
Otroci, ljubimo luč, dokler nam sije!
Materi!
Sedmero ptičkov-nebogljencev si grela, mati, v mehkem gnezdu. Delala si za nas, trpela, si odtrgovala od ust in branila vedno lačne male kljunčke.
Dorasli smo, mladiči, zleteli" iz gnezda, iz varnega doma, na vse strani. Premajhno je pač eno gnezdeče za vse. Odnesle so nas peruti, ko si na3 naučila letati in sedaj si ostala sama z najmlajšim.
O mamica, nič več nam ni tako dobro in lepo, kot nam je bilo! Hladen je svet in tako širok, da se izgubljamo v njem. Iščemo sonca, 'ščemo tvojega blagoslova . . >
Vračamo se k tebi, v gnezdeče, kjer samuješ, moliš in trpiš za nas. Nahranimo se s tvojo ljubeznijo, ogrejmo se ob tebi, ti naša topla luč! In potem spet odletimol
Kako ti je v duši, mati, ko odhajamo drug za drugim? Smehljaš se za nami z otožnim smehljajem, z milino, dobroto in s solzami v očeh*
Kurjih očes ni več!
Zakaj bi trpeli zaradi kurjih očes, ki ¿rizejo, pečejo in bodejo ali pa zaradi bolnih, občutljivih in pekočih nog? Saltrat Rodell, nasut v vodo, sprošča kisik in daje vodi videz mleka. Ko so noge namočene t tej mlečni kopeli prodre kisik v znojnice in dovede zdravilne in ublažujoče soli do samega sedeža in jedra bolezni. Kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko v celoti odstranite s korenino vred brez vsake bolečine in nevarnosti. Kopelj ublažuje tudi otekline, vnetja in ozebline.
Saltrat Rodell se prodaja povsod po ne« znatni ceni.
Kuhinja.	<
Fižolova juka. Fižol namoči, zavri in nato takoj odcedi. Zalij ga s toplo vodo, osoli in skuhaj do mehkega. Kuhanega pretlači s ii« žolovko vred, Daj ga v drug lonec in pridenil lovorjev list, ščep popra in majaronovih plev ter nekoliko okisaj. Ko vse povre, vlij na opečene kruhove rezine.
Sirovi štruklji. Napravi vlečeno testo: pol I moke, 1 osminko 1 mlačne vode in pol žlica masti, 1 jajce, nekoliko soli, dobro pregneti, pokrij in pusti počivati. Med tem pripravi na-: de v: zmešaj četrt 1 kisle smetane z 1 osmin« ko 1 pšeničnega zdroba, prideni 1 četrt kg sira; iz kislega mleka, 2 rumenjaka in sneg dveh beljakov. Testo razvaljaj, namazi z žlico olja, ga raztegni in razvleci. Pomaži s pripravljenim nadevom in potresi s pestjo krušnih drob« tin. Nato testo zvij in ga zavij v namočen ter ožet prtič. Poveži nar. hlo z nitjo in daj štruk« lje kuhati v osoljen krop v široko posodo. Kuhajo se pol ure. Nato jih razreži in zabeli z maslom, na katerem si zarumenila krušnih drobtin.
(S
□ a
a „ □ H
a
l/l O
a a a bo
a ^
O
c/3
a a a a
3 3 .t!
3 ^
o
E E E E E E E E E E E E E E E E
BSIBESiGSBaiBBBBBI IS	b
Vse vrste
b strojne zidne
in	299
| strešne opeke
B	dobavlja
ta
H najceneje in v najboljši
g kakovosti iz
! „Laporiia"
B franko tovarna ali fran-B	ko stavba
a
a Opekarna Lajtersberg
F. Dervvuschek Košakl pri Mariboru.
■bbbbbbbbbbbbib
Karl May:
Zaklad v Srebrnem jezeru.
(Dalje.)
Drollu je kri zalila obraz. Lovil je sapo in kričal v pretrganih stavkih po zraku:
»Zounds —! Sir, mar mislite, — da — da sem vetrnica —? Ali sem zato prišel — na svet, da — da naj plešem okoli vaše glave —? Ko veša —? Vsa sreča, da je moja usnjata suknja močna, sicer bi mi bili ovratnik utrgali in zletel bi bil v valove —.«
Zlezel je z zaboja, si oddahnil pa spet pome-žiknil orjaku,
»Sicer pa ste preizkušnjo dobro prestali, sir! Vidim in čutim na lastnih kosteh, da ste res Old Firehand! In že tudi zato bom verjel, ker bi sicer na moji osebici še enkrat razkazovali temle gentle-manom, kako se suče zemlja okoli solnca —,
Kadarkoli sem čul o vas, — in mnogokrat sem čul! — vsikdar sem si želel, da bi vas spoznal! Tule je moja roka in če me nočete razžaliti in užaliti, je ne bodete zavrnili!«
Krepko mu jo je Old Firehand stisnil.
»Zavrnil —?« se je smejal. »Vsakemu poštenemu človeku rad podam roko, tem rajši pa še takemu, kj se mi je predstavil na tak odličen način!«
»Predstavil sem se vam —?«
»Da! Ko ste ustrelili panterja.«
»A tako —? Tisto pač ni bilo nikako odlično dejanje, ni vredno ziniti o tistih dveh strelih! Žival se ni dobro počutila v vodi, pa sem ji pomagal.
»In zelo pametno ste storili, sir! Panter se ne boji vode, izvrstno zna plavati, brez posebnih naporov bi bil splaval na suho. In koliko nesreče bi bil povzročil! Mnogim ljudem ste rešili življenje!
Pravite, da bi me radi spoznali —. Tudi jaz bi rad bolje spoznal teto Droll —!«
»Če je taka želja tudi vaša, pa se kar začniva spoznavati! In v ta in tak namen predlagam, da stopimo v obednico na dober požirek! Nisem prišel na tole izvrstno ladjo, da hi od žeje umiral!
Pojdimo!«
IV.
Trampi.
Zedinjene države Severne Amerike so vkljub svoji svobodomiselni upravi, ali pa morebiti vprav radi nje, le prepogostokrat torišče čisto posebnih družabnih razmer in tudi neprllik, ki bi bile v evropskih državah čisto nemogoče, vsaj v taki izmeri ne.
Med take družabne neprilike — šibe, bi bolje rekli — spadajo predvsem prepirljivi loaferji, row-dyji in runncrji, ki bi jih skupno najbolje istovetili z našimi postopači in berači. Nevarnejša so roparska krdela, ki se klatijo po zapadnih državah in sc ne ustrašijo niti umora ne. Med nje spada tajna družba kuklukserjev, ki so posebno za časa meščanske vojne in tudi pozneje strahovali južne države.
Najnevarnejši pa so trampi, zastopniki najbolj nasilnega in najdivjejšega potepuštva.
Ko je zavladala pred nekaj le.ti težka kriza po Zedinjenih državah in ko je obstalo na tisoče tovarn in velepodjetij ter vrglo na cesto deseltisoče in sto-tisoče brezposelnih, so šli ti ljudje — brez denarja in brez kruha — na potovanje in se obrnili na zapad. Države onstran Mississippija so kar preplavili. Pošte-nejši med njimi so si poiskali delo, pa če je bilo tudi težavno in slabo plačano. Večinoma so našli zaposlitev na razsežnih farmah, — veisposestvih — kjer so pomagali pri žetvi. Imenovali so jih harvesterje — poljske, žetvene delrvce.
Drugi, ki jim vobče ni bilo za delo, pa so se zbirali v krdela in živeli cJ ropa in plena, propadali so in se pogrezali vse globlje v nižine človeške družbe, ^ vseča so bili zmožni, tudi najgnusnejšega umora, in njihovi vodje so bili ljudje, ki so že davno
zapadli roki pravice in ki jim je bila policija povsod za petami.
Navadno so se zbirali v družbah po dvajset in trideset ljudi. Napadali so farme in naselbine, celo manjša mesta, in jih izropali. Tudi železnice so radi napadali, železniške postaje in cele vlake, jih izpraznili, ustrahovali železniško osobje ali pa ga po-strelili in se odpeljali. Civilno občinstvo je bilo preslabo, da bi se jim ubranilo, vojaštvo je moralo priti na pomoč in jih ugnati.
Taki trampi so bili tudi cornelovi ljudje, kakor sta čisto pravilno zasodila kapitan in krmar Dog-fisha. K sreči je štela njihova družba le dvajset ljudi, preslabi so bili, da bi se smeli lotiti potnikov in moštva, pa previdnost nikakor ni bila nepotrebna.
Ko je družba v/estmanov izginila pod krov, se je priplazil iz luke črnec, ki ga je kapitan med predstavo nagnal na delo. Njegove ure so minile, drug delavec je nastopil pri strojih in črnec je šel iskat senco za svoj popoldanski počitek. Slabe volje in počasi je stopal po krovu.
Cornel ga je opazil.
»Nigger je slabe volje —! Ponudil mu bom čašo brandyja pa bo naš!«
Mignil mu je. Črnec je stopil bliže.
»Kaj bi bilo, sir?« je zagodel. »Če mislite naročiti, pokličite stewarda — strežnika —! Jaz nisem za goste.«
»Vem, da ne!« je dejal cornel. »Vam tudi ne mislim nič naročiti, le vprašal bi vas rad, ali bi pili z nami čašo brandyja?«
Črncu se je razlezel obraz.
»Če je tisto, pa sem vaš mož! Pri peči spodaj se človeku posušita grlo in duša.
Ampak,« je pogledal, »saj nimata nič mokrega —!«
»Dolar vam dam, vzemite si tamle v točilnici, kar se vam poljubi, pa pridite k nam!«
Črncu je minila slaba volja. Vzel je denar, stopil k natakarju in prinesel dve steklenici žganja pa sčdel h cornelu, ki se mu je rade volje umaknil. Hlastno je izpil dve čaši,
»To pa to!« je dejal zadovoljno. »Takega krep-čila sem bil pa res potreben —! In človek moje vrste si ga lahko le redkokedaj privošči!
Kako pa vam je prišlo na misel, da ste me povabili? Vi beli navadno niste nič kaj prijazni z nami
crnci
»Za mene in za moje prijatelje tule velja črnec prav toliko kakor beli človek. Kurjač ste, vaše delo je naporno in užeja človeka in ker si lahko mislim, da vam kapitan ne plačuje s stodolarskimi bankovci, sem si dejal, da bi vam takle požirek prav dobro teknil.«
»Vaša misel je biia res izvrstna! Kapitan plačuje slabo, niti za pošten požirek ne dobim, predvjema pa ne daje. Šele cb koncu vožnje seže v žep —.«
»Na piki vas ima?«
»Da! Pravi, da sem preveč žejen. Drugim plačuje dnevno, meni pa ne. In zato ni čuda, če je žeja vsak dan večja.«
»No, na vas je, ali si bodete danes pogasili žejo! Rad vam dam zaslužiti nekaj dolarjev, če mi ustre-žete z majhno uslugo!«
»Nekaj dolarjev —?« Črnec se je zadovoljno režal. »Iluzza —! Za nekaj dolarjev dobim nekaj steklenic žganja!
Na dan z vašo željo, sir! Če je treba zaslužiti za brandy, sem vsikdar vaš mož!«
»Mogoče. Ampak zvito se je treba stvari lotiti!«
»Kaj pa bi bilo? Zvit sem in prekanjen, da takega ne bodete kmalu našli, sir!«
-Prisluškovali bedete, nekaj minut prisluškovali!«
»Kje?«
>'V jedilnici.«
Črnec je majal z glavo.
»Tam —? Hm —! Zakaj pa, sir?«
(Dalje sledi.)
Najbolj skriti kot Sev.
Amerike.
Najbolj skriti kot Združenih amer. držav se imenuje »Knott Country«. Je to gorata pokraj na, ki leži med Kentucky, južno Karo-lino, zapadno Virgini-jo in Tennese jezerom. Obsega približno 180 tisoč kv. km. Na tej površini prebivajo 4 mil. Amerikancev, kateri so še zelo malo skvarjeni od kulture. Do pred kratkem ni tekla po tej pokrajini nobena železnica in prebivalstvo ni poznalo mestnih naselbin. Niti danes ni najti v omenjenem kotu kina, telefona in nobena hiša ni višja nego 2 nadstropja. Pretežna večina prebivalstva v Knott Country živi ravno tako, kakor so životarili njihovi predniki pred 200 leti. Ljudje govorijo angleščino. Ženske pušijo pipe. Kmetje ne poznajo oken na stanovanjskih hišah in pravijo, če bi bila božja volja, da bi bile hiše opremljene z okni, bi bil pustil ljubi Bog rasti steklo sli-čno kakor pšenico.
Španska ekspedicija ob
braT:'!janskeiti veleto-
ku Amaconas.
V Valenciji v španski ladjedelnici so dogradili motorno ladjo »Artabro«, ki je bila nalašč zgrajena za ekspedicijo ob Amaconas reki. Ladja je napravljena tako, da bo lahko dosegla zgornji tok omenjenega vele-t^ka in obenem bo dovolj sigurna za prevoz preko Oceana. Motor)-ka je komaj 800tonska in jo poganjata 2 Die-selmotorja s silo 340 k. s. Gonilni vijak je osiguran pred poškodbami za vožnje po rekah. Ladja poseda tudi vzletališče za vodne aeroplane. Vodja raziskovalnega podjetja je letalec Igles:a. Kolikor mogoče daleč se bo peljal z ladjo, nato se bo pa posluževal letal, s katerih bo začr-taval na zemljevidne karte povsem neraziskane pokrajine. Eka-pediciji sta obljubili podporo vlada v Peni in v Braziliji.
SL,
Majsr, ki zna pravilno molzti in kojega žena bi imela veselje do prašičjereje, se proti dobrim prejemkom sprejme v stalno službo pri »Konjiški graščini«, p. Slov. Konjice. 284
Sprejme se močna dekla, ki zna vsa poljedelska in gospodinjska dela. Lešnik Peter, Ko-šaki 95, p. Maribor.	318
Pošteno, zdravo in pridno dekle, ki zna krave molzti in sv nje oskrbeti, kakor tudi ostala dela, dobi stalno službo pri boljši rodbini. Ivan Bere, p. Podplat.	319
Služba cerkovnika in organista se razpisuje v Sv. Jakobu v Slov. gor. Dohodki: Stol ni na, bernja na pšenico, sadni in vinski mošt, zabelo in meso, stanovanje z zelenjadn:m vrtom. Prošnje do 15. aprila 1935 na župnijski urad. Prošnjik mora biti sam dober pevec, najbolje tenorist, in mora imeti lasten instrument za pevske vaje. Veččlanska družina ne more izhajati. Nastop službe najpozneje s 1. junijem 1935.	326
Posestvo na predaj čez 2 orala, zamenjam tudi za hišo. Zupan Johana- Zg. Korena 51, p. Sv. Barbara v Slov. goricah.	325
Prodam posestvo 6 oralov, tik banovinske ceste, pripravno za obrtnika. Lovrenčič Anton, kovaški mojster v Bišu 42, p. Sv. Bol-fank v Slov. goricah.	320
Kupim okrogli les: jelše, jesen, črešnje, hruške, hraste, lipe, gaber, breze, bore in smreke. Vindiš, žaga, Ptuj.	317
Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah
vabi svoje člane na 35. občni zbor dne 31. sušca 1935, popoldan po večernicah, v uradnem prostoru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in računskih pregledo-valcev. 2. Odobrenje računskega zaključkr za leto 1934. 3. Volitev enega računskega pregledovalca. 4. Slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se po pravilih vrši drugi občni zbor, ki bode sklepal pri vsakem številu navzočih članov. — Načelstvo.	316
Vabilo na redili občni zbor Posojilnice v Slov. Bistrici, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo dne 31. marca 1935, ob 9. uri dopoldne, v poso-jilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 8. Odobrenje računskega zaključka in bilance za leto 1934. 4. Citanje revizijskega poro-6ila. 5. Dopolnilna volitev v nadzorstvo. 6. Slučajnosti. — Če bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši eno uro poznedrugi občni zbor z istim dnevnim redom, pr: vsakem številu navzočih članov. " Načelstvo.	321
S E
ENA
ia polje: deteljica štajerska, lucerna, krmilna
pesa (Mamuth), rdeča, Eckendorfer, zboljšana rumena, krmilno korenje, semena trav za različne travnike in parke, svinjska dkorija itd. Posebna semena zelenjadi, povrtnine, cvetlic, največje kaljivosti, dobite sveže došlo pri I. Sirk nasledniku	327
JOSIP SKAZ\
Maribor, Glavni trg 14 (rotovž).
Tudi Vi boste
od veselja objeli pismonošo, ko Vam bo pri-: nesel zavitek od Trgovskega doma Stermecki, — ampak preje je treba pisati po nove vzorce svile, volne, cefirja, tiskanine, eta-mina, modrovine in drugih raznih modernih tkanin za damske, dekliške in otročje obleke. Cene so zopet zelo znižane, izbira pa je ogromna. 235
TRGOVSKI ■ DOM
rmtdiL
TGVAiflA- PERItA • Iti • OBLEK
Celje št. 24.
Vzorci in veliki ilustrirani cenik zastonj.
Zanesljivo kaljiva semena, dobro poljsko orodje, špecerijo in železnino kupujte pri Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg — Gubčeva 2. 292
Preje Trg svobode, sedaj Vetrinjska ul. 30
vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za
S O
neprekosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka
M. Berdajs, Maribor 328
Ustanovljena 1869. — Telefon št. 23-51 (interurban) Ceniki na raaspoiagoi
Klobuke najnovejše
Din 42'-, 48'- itd. Obleke moške cd Din 150'- naprej fantovske cd Din 60'-naprej.	215
Kar se potrebuje za o-bleči in obuti, kupite dobro in po zmerni ceni v trgovini
Jakob Lati
Maribor samo Glavni lrg 2
Kolesa in dele več nemških in francoskih znamk kupite po najnižjih cenah tudi na obroke pri Jugu v Mariboru, Tattenbahova 14, nasproti Narodnega doma.	295
Št. 75812. Kovinasta anker remontoar ura, pravi švicarski stroj, solidna izvedba, lepa skatlja, samo
Din 35 -
Št. 75813. Ista z radium svetlečnii številkami in ka-za ci	Din 45'-
St. 75830. Posebno znana anker-remontoar ura, fini pravi švicarski stroj z lepo hrom škatljo Din 135-
3-lcina pismena Garancija!
Rizika ni, zamenjava dopuščena ali se vrne denar.
Cenik brezplačno
in poštnine prosto.
SUTTHiiR,
Ljubljana 758.
Lastna protokoHrana tovar-323 na ur v Švici.

¡boljša reklama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tisHogfrig,
¡B^EgroarHi^sTyrivfli t i—m
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran, de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki filt izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tlsžfgrna bb. Cirila
u Mariboru, KorolHa c.S
Ali se hočete r&VmaliZUta, proiina iznebiii?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po razn h delih telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo.
Nudim Vam	322
zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, presna-vljanje in izločevanje pospešujoče domače pit-1 no zdravljenjo, ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati pri-roda poklonila za blagobit bolnemu človeštvu. Pišite mi takoj, pa dobite popolnoma
brezplačno In poštnine prosto
poučno razpravo. Nabii alno mesto pošte: Emst Pasternack, Berlin S.O., Micbaelkirchpiatz 13, Abt. H. 288.
-r—r.w ¿.j.,..	^MWiWin	MRS
novosti
manufakturnega blaga, izgotovljenih damskih plaščev, moških in otroških oblek v zelo lepi ln bogati izbiri od najcenejše do najfinejše vrsti kupite v veletrgovini	259
Anton Macun
Maribor, Gosposka ulica 8—10.
Vzame tudi hranilne knjige od Spodnještajer-ske posojilnice brez vsakega odbitka.
Sadno drevje, sadne divjake in vinsko Irsje kupite najceneje iz trsnice in drevesnice J. Čeh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	268
Ure, zlatnino, poročne prstane dobite na obroke, hranilne knjižice, za staro zlato in srebro pr: Ignacu Jan, Maribor, v gradu. 157
Sadna drevesa in cepljeno trsje. Same potomce od rodovitnih dreves im trsov, kateri stalno in najbolj rodijo, dobite še v drevesnici Gradišnik Ivan, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte seznam.	210
Velika noč se bliža —
rabil bi novo obleko, denarja pa je malo, ne vem, kaj bi naredil. — Jaz pa to vem. Pojdi v Maribor v trgovino
Fran|o Rlanfšek
Glavni trg 21,
tam dobiš za malo denarja prvovrstno blago za moške in ženske obleke. Plačaš tudi lahko s knjigami mariborskih hranilnic.	298
v lasfisi novi paleti na ©g!si	nasproti pošle, prej Mžsošia-
Gosposke-Slovenshe ulice.	2 fersfea hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
!
"»E
VSA
PREVOAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
I® M I
167
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI
POPRUSNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL ZASTOPSTVO: PfMISOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FAR 11

Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zbcljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,598.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše nalGŽbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,090.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 590.000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode.
Spodnfcšfaicrsha lflEdsKo posojilnica \ flarlbora.
Tiskar; Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnk Albin Ilrovatin v Mariboru. Urednik: Januš Goleč, novinar X Mariboru, h
Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik; Franc llrastelj v Mariboru.