58. številka.
Trst, v četrtek dne 12. marca 1903. T,
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, oh 4. uri pop- — Naročnina zna>a: za vse leto 14 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Po tohakarnah v Trstu se prodajajo posamične Številke po 6 stot '3 nvčJ; izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka S jo.
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
o
V edinosti je moč !
Ot?las>
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefrauko vani dopisi se ne sprejrmajo Rokopisi e ne vračajo Ntročnino, reklamacije in oglase »prejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo St. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst-
Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12.
Politično društvo „Edinost", dentovih« krogov više, neg) pa dolžni obziri
———— slovanskih državljanov.
Vabilo
ua
javni shod
katerega priredi
politično društvo „E <1 i 11 o s t"
v Rocalu v dvorani pspoia Prašelj
(sedaj otroški vrtec)
v nedeljo dne 15. marca t. I.
To dejstvo mora biti zabeleženo v ve čen sp< min tem bolj, ker je bil na slav-nosti navzoč tudi vrhni predalavitelj državne avtoritete v deželi io ker nam vspriČo tacih dejstev morajo zveneti kakor krvava ironija
stimonium paupertatia — spričevalo najža-lostnejega duševnega uboštva.
Tudi do gg. naših poslancev moramo izreči eno besedo. Recite enkrat gospodu Koerber j u z vao potrebno jasnostjo in reso-lutnoatjo, naj vendar že neba enkrat govoriti nladke besede, ki mil jih sproti podirajo
vsa tista, vedno ponavljajoča se in slovesno	dejanja. Čd je že tendencija njegoveg,
DNEVNI RED :
a) Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah
Začetek oh 4. uri popoludne.
Na obilo udeležbo vabi
Odbor.
podajana zatrdil« gospoda ministerskega pred sednika dra. Koerberja, da je njegov vladni zistem popolnoma nevtralen in povsem jed nako dobrohoten tudi nasproti slovanskemu prebivalstvu ! ! Ali ko Be bo zopet — in se bo, o tem grao uverjeni — oglašal s takimi zatrjevanji, bo mogel biti odgovor naših pD-slancav jako kratek : Avstrijski Llovd govori !
Seda i pa eno besedo na adreso gg. ita-l jansk h novinarjev tržaških. Vi pišete vedno o latinski kulturi in o duševni superijornoBt' svojega naroda. Opravičeno si moremo misliti, da ae tu li Vi, ki na polju novinaratva služite italijanatvu. čutite visoko vzvišene nad nami, ki v istem poklicu odbijamo ljute napade na našo slovensko narodnoBt. Ali po
vladanja tako strupeno nasprotna nam Jugo slovanom, pa naj vsaj njegova ekscelenca poka ž? toliko možkega poguma, kolikor ga je potrebno, da nam pove v lice: Taka je vlada! In naj tudi možko prevzame odgovornost za vee, kar ee godi proti Jugoslovanom !
Politični preglea
V Trstu, 12. marca 1903.
Državni sbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
Poal. dr. K r a m a f je izjavil, da Mla-dočehi ne bod > obstruirali zakonskega načrta
glede nagodbe z Ogrsko, ker so prepričani, vedano Vtm bodi, da se svojo zahtevo, da da bi bilo vladi mnogo bolj ugodno, ako bi
v cuaui) T c.	ui	— -" —j	------j	--------«->	—
A V/ctriicl/i I Inv/H in ai/Qtr	8m€ zvati nobenega slovanskih no-; mogla uzakoniti nagodbo s pomočjo i
J i-iuyu III ClVDIf. '	nimalo dokaMli evoje superi- čeravno pa bodo Čehi dopustili razpr
I v I ■ ■	J	. 1____„_________ju: „	,
državljani.
§ 14.
III.
M-d dogodki, ki jih m »ramo belež ti dan na daa v anale našeg* trdega boja z upravo države, in z vsemi onitni činitelji, ki po v njenih d p^ndencih, b >j» za prav «, jedniko-
razpravo o
jornosti, ampak ste dokazali svojo nizko ma-	proračunu in o nagodbi z Ogrsko, vendar
lenkostnost. Mari ste se bali, da bi specijalao	bodo tako dolgo pobijali vlado, dokler se ne
lokalni slovanski novinarji škodili ugledu tr-	bo pokorila programu narodne ravnoprav-
žaškega novinstva ? No, na to Vam oigo-	nosti.
varjamo, da tako žalostne uloge, kakor ste	Poal. S p i n č i <5 pričel je svoj govor v
jo Vi igrali pred nemškimi kolegi, slovanski	hrvatskem in nadaljeval v nemškem jeziku,
novinarji gotovo ne bi bili igrali! Ostajali	Njegov, kakor tudi za nas važnejše govore
pravoost in jednakoveiiavnost Slo vanov z nemi ko bi bil zahteval zakon najna-	druzih jugoslovanskih poslancev, podamo do
drugimi se-tavn mi d«-li države, vidi se nam va<joeje kurtuvazije, da ste govorili besede	slovno po stenografičnem zapisniku in se
a front, ki g i je Zigrešila uprava avstrijskega u]judQOBti. Zihrbtno st? pač znali spletkariti	omejujemo danes le na glavnejše točke. Go
LI vda, še posebno zabelež-nja vreden.	ti nam vstopiti pa pred olikano družbo,	voril je o oigovoru min. predsednika, dra.
To mnenj*; ni;š° se nam vidi v visoki re(j zare8 inteligentnimi žurnalisti — tega	Koerberja na interpelacijo posl. Biankinija
meri opravčeno Kajti daleč, z-lo daleč si si nigte Ur>ali.	glede tajne klavzule v pogodbi z Italijo,
je upala rtčena uprava. S svojini povabili	nj8te padali dokaza o svoji duševni	Govorni kje omenjal, daje on v
na cla vn' >tno poskusoo vožnjo »Africet je gUf)erijornosti, pač »r« dokazali, da Vam je8vojej hrvatsko sestavljene J
iz[K>veddla naravnost, da vise ceni one naše {K)V8em tuj običaj, zahtevan od prave civili-	interpelaciji govoril o tajni
------ I---^	yeljaven pov90di med zares civili-	klavzuli v politični pogodbi z
ziranmi novinarji, običaj namreč, da novi-	Italijo, v nemškem prevodu i n-
italijan*ke kr ge, ki se smatrajo le ziČisnimi podaniki taše države, ker ne skrivajo ni-
malo. da željn > čakajo na svoje »odrešenje«; narji? ge tudi se bore za različne interese, terpelacije pa je to skvarjeno
•	a	't _	;__ —___ L - _ a L »«m,' U	«	i v	j • ___1__lro Irnr 1 _ n ^ » /\ *? /-v *• t n 4 i-o-rtv i nulr i t\ a cr o d b i
in da \ iš-f ceni tiste nemške kroge, katerih zastopniki v avstrijskem parlamentu ob vsaki priliki vaklikajo >Hoch H »henzo'lern c — nego pn tiste slovanske podanike, ki ae svojimi polit čnimi aspiracjami n so s; nikdar segali preko mej te monarhije, pač p* f^o na
uu »J J -------» JI*
morejo vendar občevati med seboj — kakor	insegovori o trgOTinski pogodbi civilizirani ljudje. Resnično naobraz Italijo.
žen žurnalist ne bo osebno sov-	Predsednik je p-tem seveda lahko trdil,
ražil stanovskega tovariša za	da v trgovinski pogodbi ni tajne klavzule,
t o ker iBti služi drugačim smerem in	Ako bi bil ministerski predsednik Storil tako,
ciljem. Vi pa ste izkazali, di nas zani-	kakor je storila italijanska vlada in odgovoril,
--- ^ - — ——j — —------j / r	x	i; i i j c ut. » • i	f----- '	---- j	*	—
neštetih bojišč h se svojo krvjo namakali jtujete. S tem ete le sebe ponižali tafco, da da je pogodba z Italijo tajna, bil bi vsaj
-	i	-	__a.__' j. . a__^l..]■	1 ___* * __! S'__ inf a i • _ I__/1	Ki	mlrnli mislil Hfl
vaše zaničevanje ne more doseči višine inte-	lojalen. Govornik ne bi bil nikoli mislil, da
lekta slovanskih novinarjev brez razlike poli-	bo predsadnik tako postopal in dal spreme-
Uprava avs rijskega Llovda je povedala ti5nefra mis jenja.	niti interpelacijo, da mu bo laži e odgovarjati,
naravnost, da so jej objestne želje »Indipen-	Gospoda Italijani: le sebi ste izdali te-	Ako pa že obstoji ali ne taka klavzula,
zemljo za obetaneK ii int-griteto te obdu-navske monarhije.
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji.
Ksaver-Šandor-OjaLikl ; prevel
XX.

de-
C.
55 Oskrbnik je bil pri turščici, a logarju ni bilo riš5a — poznani ugodni »alt«, popolnoma zaupat . Stari, ki ni nikdar rad kiiški.
odpravljal km-tov, ne da bi izvršili svoje	_ A — Vera je tu — je že Zlatica
opravilo, zat > naprosil Leva, naj gre ure vakliknila mej tem in je veBelo odletela iz dit te stvari. In če tudi je bil Lev precej Vrta Veri naproti, ki je sthla pred dvoraem utrujen od dosedanje hoje, je vendar rad šel | jn vpraševala Jarića po gospodi. Lev je sel tik matere na klop, ki je bila s krneti To gibanje v svobodnem zraku, to	— O Verica naša ! — je vskliknil Bli-
postavijena okolo lipe. Na dušo in telo mu opravilo s fi/.ičnim naporom mu je ugajalo njevic zadovoljno pak dostavil hitro: — je le^la neka umirjenost in nedo'žoa radost toliko duši kolikor telesu. Celo ugod la mu Taka mora biti deklica, ne pa kakor tista — neko nezavestno udajaaje hipnemu uživa- je bila ta utrujenost, ki jo je občutil o po napihneoa Vanda. Naša Verica — skero ka-vanju. Vse jutro je bil po (.pravilu v go- vratku in ki ga je še pri kavi ugodno teš.la | kor da ni od danes — jaz se kar prenašam ■p< darbt»u. Oče je — videti je bilo tako — in ga navdajala z željo za negibanjem. Le | v našo mladost, kadar jo vidim. — In vsi so želel in * prizadeval, da ga uvede v g -epo- na pol je poslusal razgovor med očetom in jo gledali zadovoljnostjo, ko je z Zlatico pri-darstvo.	Tomico, v katerem sta se zabavala s pri- j hsjali k lipi. Ls >onclec Tomica je pomr-
Najprvo ga je vecl eebo na polje, kjer hodom kljunačev ; kakor oddaljeni šum in mljal skozi zobe : — Divna je — a kaj bo oran, potem sta š:a na njivo, kjer so po- žuberenje je prehajal mimo njega odmev biraii turačico. Na to so pnSli italijanski otroš&ega kr.ka in smeha, nejasno j a prehajal trgovci, da si < gledajo mlade konje, o kate- mimo njega razgovor matere, tete Brigite in riti so čuli, da j h Blinjev c želi prodati ; in Z atice, v katerem bo prerešetavale M kola poslednji je zopet vzel Lefa, di bo na tej ševo Vando ; Lev je čul le glasove, ali ni
kupčiji. D j prodaje ni prišl o, ker je stari preveč zahteval, Italijani pa bo premalo ponujali, pas je stari silenil, da bo cikal so-menj sv. M haela. Denarja mu je trebalo, ker je od davčnega urada že došel opomin. Komaj eo Italijani odšii, prišli »o dojaači kmetje prosit za pašo na neki oddaljeni njivi. Staremu ee ni ljubilo več, da bi šel tuko daleč in pogledal travo ter določd »porcije«.
pazil na besede. On je vse to popoludne žejno pil in vlekel va-se njegovo prijetnost in je zapal v neke prijetno pozab.jenost — v t,[ho — tiho — neglbanje toliko duše kolikor telesa. Mati mu je z roko gladila lase in čelo, ali vsejedno je govoričila z Brigito. I a njemu je bilo ob dotikanju te mile roke čudno, blago in nežno.
V tem se mu je dozdelo, da čuje z dvo-
baane to, ko nima denarja ! — No, nikdo ni pazil nanj — vsi so od daieč pozdravljali dcšlico, ki je, držeča se z Zlatico za roko, šla poleg iste in je bila divna v svoji jedno stavni beli obleki z narodnim predpasnikom in belim robčičem na glavi mesto klobuka. Krasno lice se jej je svetilo od radosti in dobrote. V roki je nosila košarico. Stari Bli njevid je napravil nekoliko korakov pred njo. hoteči se takoj nekoliko porazgovoriti, ali gospa je bila že nestrpna iu je zvala deklico k sebi. Ki se jej je Vera približala, poljubivši jej obe roki, jo je starka povlekla k sebi, jo objela in poljubila na čelo. Veri
iaktum je, da sh s Biovauskim prebival-tvocn v primorskih pokrajinah posu« pa tuko, kaborda so te pokrtijme res določane ž« za priklop-ljenje k Italiji. Po-lai-ec SpinČid govoril je na to o zatiranju slo\amkega in proiežira;»ju italijanskega ž vlja v primorskih pokraj na h. Zahteval je, nai s« enkrat p«»da poročilo o volitvah i-trskih poslaucev Bennatna in Bar-tolija, da b t zbornica mogla doio^iti, da li je njiju izvolitev zakonita ali c.e.
Prit« ževal ee je tudi radi pomanjkania slovenskih lju Jsk h š .1 v Trstu in radi samo nemških in laških napisov na is'rski železnici, dasira/no je dežela po veliki večini slovanska. Zaključil je s trdtvjo, da je narodnih bojev kriva le vlada, ker, ako bi bila ona nepristranska, bi kmalu ponehali narodni boji.
Ministerski predsednik dr. Koerber je zopet včeraj zatrjeval nepr stranoat vlade in izrekel nado, da pride čas, ko si Nemci in Cehi podajo roko v pomirjenje. Tirolskim Italijanom je priporočal naj se povrnejo v deželni zbor v Inomostu, ker le od istega da morejo pričakovati materijalne p »moči neugrdnim gospodarskim razmeram v Tren-tinu. Izjavil je, da bo vlada podpirala tako avtonomijo Trentina, za kakoršno se sporazumeti obe narodnosti na Tirolskem.
Dalmatinskim poslencem je odgovarjal, da Avstro-Ogrska in Rusija skupno skrbiti za mir na Balkanu. Poslanci Dalmacije naj se z vso močjo zavzamejo za povzdigo in razvoj te lepe dežele in vlada jih bo v tem prizadevanju izdatno podpirala.
Dr. Koerber je nadalje povdarjal potrebo reforme odvetniškega in notarskega reda, naznanil, da se v kratkem predloži nov kazenski zakon in povdarjal potrebo ločenja statusa sodn h uradnikov od statusa državnega pravdništva.
Govornik je potem izrekel nado, da se po vsprejetju nagodbe z Ogrsko država vsestransko utrdi in je slednjič predložil več predlogov giede — skrajšanja proračunsku debate.
O položaju. V krepkih potezah je eden najnestrpnejih Nemcev na Muravskem, baron d' Elvert, označil sedanji položaj v Avstriji. Kdor hoče imeti jasno sliko o tem položaju, naj le prečita ta Elvertov govor. On je sicer označil Koerberjevo postopanje kakor politiko omamljanja. To pa zato, ker hoče sedanja vlada z mamljivimi gospodarskimi vprašaji zavajati e-trasti Btrank, da bi pozabljale na važna politična in narodna vprašanja. Tako da hoče zavajati izlasti tudi Nemce. Od te premise pa je prišel govornik
je vse sijalo od veselja in divni lici eti jej plamteli v rudečilu od prijetne razburjenosti.
Lev jo je pozdravil le s pogledom — ali ljubkim in neizrečeno m:lim pogledom. Roke mu ni ponudila — ne (la bi sama vedela zakaj.
—	Grem v šumo, da naberem lešnikov, pa sem došla prosit, da bi Zlatica šla z menoj.
—	Seveda, seveda — naj gre — je odgovorila Blinjeviesa, neprestano gledajoča deklico z užitkom in zadovoljstvom.
—	A mene ne vabite t — se je oglasil Tomica in je napravil šaljivo cifrasto kretnjo s svojo tolsto roko in še debelejo desno nogo.
—	Ne — ne pojdevi sami ! — sti odvrnili deklici.
—	A, tako je to — ko je človek star. No — je začel sedaj resno — šalo na stran — - nekaj vaju hočem vendar poprositi — ko že gresti v šumo, boditi tako dobri in nabe-riti mi nekaj vejic ličja — trebam ga v svoji apoteki — ali, za Boga, ne da bi ga stavile v usta. (Pride še.)
do jako čudnega zaključka : menil je namreč, da je za sedaj v Avstriji jedino možno tako vladanje kakor je Koerberjevo, in le taka vlada kakor je Koerberjeva — vlada uradnikov. Ta ;zjava naravnost kompromituje Nemce, kajti govornik je s tem zatajil u b t a v o in pripcznal, da se nadvladje Nemcev — in to ravno hočejo oni vzdržati — ne da več vzdržati ob normalnih koostitueijonelnih oblikah, ampak le v izjemnem stanju. Baron d* Elvert je pri poznal, da jim sedanje vladanje birokracije uga a, in je b tem že sam podrl svojo poznejo tr ditev, da ta vlada ničesar ne stori brez pri voljenja i ehov.
A se neko drugo priznanje je ušlo govorniku, ki priča, kako daleč segajo pretenzije Nemcev nasproti vladi. Da bi dokazal, da je sedenja vlada — ki pa, o čudo, vendar izredao ugaja Nemcem — odvisna od Cehov, je menil mož, kako da so Nemci na Morav-skem izgubili že mn<>go mest in so v nevarnosti. da jih »zgul>e še. Hotel je torej reči, da je vlada kriva na tem.
V resnici pa so dotična mesta prešla v roke Cehov jedino zato, ker »o v resnic? čeika! Okolnost torej, da uprave mest na Moravskem prehajajo v češke roke, ni prav n'kakov dokaz, da je sedanja vlada Cehom naklonjena; pač pa je izjava d' E)-vertova. da je v Avstriji za sedaj možna le taka vlada. kak.»rsna je Koerberjeva, nedvomen dokaz, da so Nemci v srcu1 povsem zadovoljnji s to vlado; in da je bila želja d' Elvertova, naj bi bila 3a vlada resnično nevtralna, le pojav nemške hi na v-sčtne !
Afera tajne klavzule. Kakor morejo razvnieti čitatelji iz današnjega poročil* o včeraj«;aji seji zbornfee poslancev, je poel-Spinči<: v svojem govoru oposoril na neko fineso, katere se je poslažil ministerski predsednik dr. Koerber v »rojem odgovoru na interpelacijo posl. Biantfinijs, da bi tena očit-
Vnanja politika Francije. V včerajšnji seji fraocozke zbornice nadaljevala je razprava o interpelacijah glede vnanje p» li-tike. Republikanec Raiberti je med drugim govoril tudi o maoedonskem vprašanju in je menil, da bi te izvedenje reform moralo kontrolirati po kaki mednarodni komisiji.
Scciialist Sembat je priporočal, naj se deluje na povišanje ugleda razsodišča v Haagu. Želel je tudi, naj bi se med Francijo, Anglijo. Španijo in Italijo sklenila zveza, ki bi določala, d* se morajo vsi eventuvelai spori med temi državami podvreči razsodišču v Haagu. Govorili so potem še poslanec Deloncle, mimster za vnanje posle Delcassč in poal. Ribot.
Minister za vnanje stvari, Delcas-č, jje
po kateri je sprevod zaokrenil proti sveto-ivanski cerkvi — ta si more predstavljati dimenzije tega sprevoda, ako mu povemo, da je bilo čelo istega — mladina — že v ulici S. Cilino, a zadnji del sprevoda je bil še vedno gori blizo >Narodnega domač pri sv. Ivanu. Za takov sprevod treba tisoče ljudi j. Koliko jih je pa stalo ob straneh obojega spola ! A ravno ti so nudili pretresljiv prizor: jokali so kar vse v prek !
Umeje se, da je mogel le maDji del ža-lovalcev v cerkev, da-si je ista velika. Po dovršenih mrtvaških obredih so cerkveni pevci zapeli »Blagor mu !« Tu, v tem hipu si še le videl prav, kako resnično, pristno je bilo žalovanje tega ljudstva.
Na impozanten način so re Svetoivan-
izjavd med drugr», da n-i stvar Francije, da čeni oddolžili spominu pokojnega Zupančiča, bi poprijel« inicijativo za razorožeDje. Jaz kije moral — on,junak—leči v grob v najlepši — dejal ie minister — gotovo ne bom tisti,
k? poprime inicijativo za razoroženje Fran-
cvetoči inožki dobi. Ali dali so tudi inopo-zaoten odgovor onim, ki bi morali biti za-
eije. Govoril je potem o macedonBkem vpra-	ščitniki pokojniku, a so mu v resnici
šanju in je povdatjal, da v garancijo za	g r e n i 1 i ž i v 1 j e n j e.
izvedenje reform v Macedoniji potreben po- j	Zgubrli smo osebnega prijatelja in izgu-
polnoaaa neodvisen g o bera a tor, ki bo pod	bili smo rodoljuba, ki ni nikdar dopuččal,
kontrolo Evrope. Fraoeija da »ora ostati	da duhovnik radi svojega poklica ne sme
zvesta svoji trezni politiki, k a Sera jej ;e orno-	biti odkrit in tudi odkčen rodoljub. Tužne
gočila zvezo z Rusijo in v p posta v ljenje pri-	misli so nam včeraj pretresale duše: kar
srčkih odnosejev z Italiju*.	eden za drugim nam legajo v grob ravno
Po dovršeni razpravi je abomi-ea s o-	oni, ki so 6talr kakor skale v svoji zvestobi.
glasno vsprejela dnev»i redr ki o«k>bruie vnanje politiko.
Ali v te tožne misli se nam je vencfar mešala tudi tolažba. Svetoivan nam je dal včeraj tudi tolažbo, pokazal je, kako n a rod od likuje ravno tiste duhovnike, ki so mu ostali z v esfci vzlicvsem novim eram in naukom!!
Smrt slovenske žene. Včeraj je umrla v Trstu priprosta žena — žena iz delavskih slojev Ime jej je bilo Marija Rapotec. In ker je bila preprosta, ravno zato je zaslužila tembolj, da se je hvaležno spominjamo na tem mestu. Z vso dušo je bila ta vrla žena udana svojemu slovenskemu narodu. Ne spominjamo se skort-j narodne prireditve — bodi v mestu, bodi v okolici, da ne bi bili videli te vrle žene v dražbi istotako narodnega so-
Trza&ke vest;.
»Ii lite reklamacije. Opooarjamo- vse one. katerim pripada voliltra pravica, a niso vpisani v volilne liste, da pOtCCB- rok za re-; klamadje jutri, v petek, dna 13. t m. od 2-
uri popoludae. Kdor ni še reklamiral, naj se
v ta namen obrne takoj naravnost do slo-
venskih odvetnikov, ki so prevzel,i reklama-
eije za okolieo in sieer :
Za L in fJ_ okraj, g. drv Otsokar
Rvbar;: za £11. i» V. okraj, g. dr.. Matej n^e overil svet, da je trditev o obstanku > pretner in za	in VI. okraj g..dr. Gustav
tajne klavzule med Avstro-ogrsko n Italijo j Gregorin
^Sadv^ved* Josip Ferdinand je dospel Pro8a in "voJih otTok' . minolo noč v Trst s parni kom >-B«.henwac^	1 gledujejo naj 86 Da
Koeroer v svojem odgovor« zatrdi* z možko Nadvojvoda ^	9 potovanja po Egiptu. mnc*e dr,,Se	°*Hi5ne: V zveBtobi tl°
besedo, da v trgovinski pogodbi z Ita- potoval je ioeogiwt(> ^ imeD(>m ^ Bu. naroda je pokojnica vzgojila svoja ostroka ! lijo ni nikake tajne klavzule. Nekak* osup- . ¥iano oa tu 8e G(lp€lje baie aajprej v Go_. Čast jej ! Tem veča čast, ker je bila pre-nilo nas je, kako so mogli naši poslanci j ^^	nrriato	'
spravljali trgovinsko pogodbo v zvezoj ?osr%h k»pel»na Ivan* Zaputti&L. z ono tajno klavzulo, ko je vendar »Edinost« 1 gvetoivanski žrapljani, došli pred včeraj njim v
—	na katero se je naslanjala interpelacija Q£Še uredništvo, so nas zagotovili, da se za
—	izrecno govorila o pol i ti črni (tro- Uipoludne pri bv. Ivanu pripravlja mamfe-zvezni t pogodbi z Italijo.	etasija žalovala v tolikih dimenzijah, kakor-
Klavzule narodno-političrie nravi, kakor šna	šajh je še malo videla naša okolica. Možje
je ona, katere obstanek se zatrjuje, si res mt	w> govorili resnico. Utis, ki ga je napravila	™Pel žalostinko.
lahko misliti v trgovinski pogodbL Stvar »e	^ na8. pogrebna slovesnost pokojaeiau, beli Tudi mi izrekamo Bi žalje rodbini Ranam je t.rej zde a čudna. Sedaj pa nam jo je	priljubljenemu kapelanu, ja bil naravaost	potčevi in prosimo isto, naj nikdar ne pozabi
postavljati tu na države^ Saj ima dobro plačeni za
veže, da sprego-
absurdna.
Tudi nas je presenetilo, ko je gosp
vrli ženi
prosta žena
Hčerka je vrla pevka v našem »Kolu« ; sin je pa že marsikakemu laškemu zagri-žencu dokazal, da se ne dajemo žaliti.
Da počasti nje spomin, je sinoči oddelek pevskega društva >Kolo« šel kropit ostanke blage pokojnice in je ob nje mrtvaškera odiu
in-
pojasnil g. posl. Spinčie.
Doznajemo namreč, da je Hiankini terpeliral radi tajne klavzule v politični pogodbi, in ne v trgovinski in da je le gospod Koerber pomešal stvar v ta namen, da bi trditev o obstanku klavxule prikazal kakor neverjetno. Mi pa izjavljamo, da nam okolnost, da se je gospod Koerber poalužil ta-
premagljiv.	lepih naukov, ki jih je vspr«jemala cd po- j
Po vsesa sv. Ivanu doli preko Bošketa kojne Marije.
in po ulici S. Cilino bo viseli s hiš znaki žalovanja, a ie j o treiji uri popoludne je bila po glavni ulici, kjeir je bil stan pokojnikov, taka gneča, da si se le s težavo pre-
riL Ves sv. Ivan je b;L po koncu, a na licih
vseh se je črtala resnična ialot-t za njim, ki	drugače postopati ; tako-le
kega sredstva, ee bolj utrja prepričanje, dajj^ bil resničen prijatelj vsem. Iz mesta	Ricmaajcem fo naperjene
res obstoji tajna klavzula, ki iB raznih krajev okolice bo prihajale nove in	kazenske ovadbe.
Vječnaja ti pamjat!
Dogodki t Riemaojih. Za i>a?topom orožnikov, kateremu je L,il očevidno aamen ta, da bi Riemanjce prestrašili, kateri namen pa se ni dosegel, začelo se je proti Riemanjcem
namreč : proti r.-zne so d n o -Do sedaj so se
veže avstrijsko vlado, da mora v primorskih pokrajinah
bodo
z a -z a d o -
tirati Slovane, da voljni Italijani!
Pariz — Riegru. Dr. Herold je pov-darjal v svojem govoiu v panteonu povodom pogrebnih slavnotti pokojnega Rifgra, da ena največih zaslug njegovih za narod češki je bila ta, da je zoal obračati pogled tudi prek mej svoje lastne domovine! to je, da je znal pridobivati narodu češkemu ugled in simpatije v tujem svetu. Riigrova zasluga je, da so se začeli plesti prijateljski odnošaji ined Cehi in Francozi. Ti poslednji ne opuščajo nobene prilike, da ne bi kazali, kako visoko cenijo narod češki in kako drago jim je prijateljstvo tega naroda. To so pokazali Francozi tudi povodom R:egr<»vega pogreba. Najdragoce-neji dar v cvetju na katafalku v panteonu je bil oni mesta parižkega. A ponosna prestolnica Francije hoče še na drugi način proslaviti spomin pok. Riegra in s tem utrdi arčne vezi, ki spajajo ponosai avstrijsko - slovanski narod z najponoanejun romanskim narodom. Imenom Riegrovim hoče mesto parižko nazvati jedno svojih ulic.
Po stari tradiciji je nemško novinstvo porabilo tudi to priliko za denuncijacije proti Čehom. Boli jih, boli to razmerje med < ehi in Francozi ; in boli jih tudi one v Berolinu. Tega ne morejo prikriti tudi vse neslane šale, ki jih bi hoteli zbijati.
nove množice. Okolo 4. ure pa je množica vršile že štiri kazenske razprave pred c. kr. tako narasla, da so imeli redarji vse polno kazenskim sodnikom v Kopru. Najvažnejša posla.	.	med njimi je bila tretja raaj.rfcva, ki ee je
Ob 4. in četrt uri ee je začel premikati vršila dne 5. t. m. pred kazenskim Bodnikom sprevod, na čelu mu šolska mladina z uči- j djrom Mattioni-jem. Obtoženih je bilo 13 « seb telji in učiteljicami. Kondukt je volil gospod ia Ricmaaj, med njimi sedem možkih in šest
kanonik F 1 e g o ob szistenoi 10 duhovnikov. Mrtvački \o? so dičili krasni veliki venci : rodbine Skrlj in Schmid trakovi v narodnih barvah), žalujočih prijateljev, tvrdke Skap.n tfc Pirič, cvetličarja požarja in pogrebne družbe na Vrdeli. Dva velikanska venca pa nof-ili pred vozom : enega bo podnr 1' cerkveni pevci »svojemu eastitemu Sf» u ka elanu«, druzega pa : »Žalujoča družba svojemu častitemu kapelanu«.
vosom so pevali cerkveni pevci. Z v o o m so stopaii od žalosli potrti sorod* u ki p k-ojnika, potem mnogo duhovnikov iz mesta in okolice, dolga vrsta žensk, ki so n« Bile sveče, posianec III. okraja, g. Ivana Marija Vatove^, in za tem nepreg'edne vrate Svetoivančanov in druzih žflovalcev. Mej poslednjimi je bilo tudi mnogo učiteljev in drutjih prijateljev pokojnikovih iz dijgških let, ki so se — v pogovoru z nami — v ganljivih besedah spominjali premicolega in njegovega blagega srca.
Oim dalje se je pomikalo Čelo sprevoda, tembolj se je raztezal zadnji del istega. Kdor pozna daljavo od blizu cerkve pri sv. Ivanu pa doli preko Bošketa do ulice S. Cilino —
ženskih. Med obtoženimi je bila tudi 8 - 1 e t n a šolska deklica. Tožila jih je državno pradništvo, da so dne 17. febr. t. 1. prišli v šolo ter zahtevali od novega latinskfga kapelana, da jim izroči vse one njihove otroke, Ki nirmjo še sedem let, da jih cd peljejo domov, ker nočejo, da bi se učili krščanski nauk latinske cerke. Za pr oo je bil pozvan tudi novi gospod latinski kapelan Josip Krančič, ki je preti sodu,kom izjavil, da so obtoženci prišli v šolo povsem
mirno, da so mirnim načinom * •
zahtevali od njega svoje otroke in da niso rabili nikake sile. Obtoženci so se branili, naglašujć, da so ia«to| ili ia latinske cerkve in da jim je znan zakon, po katerem otroci pod dovršenim sedmim letom s'ed'jo veroizpovedi svojih roditeljev in da torej njih otroci niso bili dolžni ostati na latinskem krščanskem nauku.
Na to je sodnik izrekel razsodbo, v kateri je obsodil petorioo v globo po 20 kron, oziroma po dva dni zapora, četorico pa aa gltbo po 10 kron, oziroma po en dan zapora. Vsi obsojeni so takoj prijavili rekurz in za otevali prepiB razsodbe.
Xa sodišču je prišlo do drastičnih prizorov med Ricmanjci in novim gospodom kapelanom, kateri se je moral pač prepričati, da je v R i c m a n j i h popolnoma nemogoč.
Kam jadramo?! Iz »Tehničnega zavoda« nam poročajo, da vodstvo tega podjetja zaporedoma odpušča slovenske delavce, med tem ko obdržuje podanike laškega kraljestva! V tem zavodu se gradijo (poleg drugih) tudi skoraj vse avstrijske vojne ladije; in na takem delu se rabijo podaniki, četudi sosednje, vendar nam; tuje države!
Je li to umestno? Je li to humanno, ako pomislimo na tisoče brezposelnih avstrijskih podanikov ?! Ali je na korist naši državi, ako tuji podaniki opazujejo in sodelujejo na naših vojn'h le d ij a h — na onih ladijah, proti katerm utegnejo morda v bližnji Jbortočnosti grometi laški kanoni — pod vodstvom kakega sedanjega »delavca« iz »T7Ž. tehničnega zavoda«?!
Vi se pogledujete! Ali to bi ne bilo nobeno posebno čudo, ako pomislimo, da je bilo ae več slučajev, ko so se laški Častniki preoblačili v delavske obleke — samo da so mogli od bližje opazovati bojne priprave svojega avstrijskega — »prijatelja« in zaveznika T
Mi se sicer hečemo prvo mesto čuvarjev naše država dovolj ljudi, ki bo ta posel. Dolžnost pa nas vorimo tu proti nesramnemu zapostavljanju našega delavstva, ki mora doma, na svoji zemlji in v svoji državi —gladnim trebuhom gledati, kako mu tujec odnaša kruh iz pred ust ce!<5 tam, kjer bi imela naša država pravico in tudi dolžnost, da čuva pravice de-lavcev-domačinov !
Kam jadramo, gos} oda čuvarji avstrijskih interesov, ki bi morali biti — mi vsaj menimo tako — tudi Čuvarji a v s-t r i j-b k i h delavcev?!
Kam jadramo?! Ce se ne zavedale tega — potem je to dovolj žalostno! Če se pa zavedate, a vendar jadrate dalje — potem pa zaslužite drugačoo sodbo in — obsodbo !
Lahounka trdnjava! Lahoni v Trstu in pploh v Prirrorju se kaj radi babajo, češ,, kako lahko jim je zmagovati na volitvah. Kako »drži« vse žnjimi in kako italijanske da so že te zenalje !
Kdor pa je vzel v roko volilno listo (katero pa je dubiti le z največjo težavo!), vidi takoj, zakaj lahoni zmagujejo ! V tej (kakor v vseh volilnih listah, sestavljenih po naš h »1'ubih« Jahonih) je izpuščeno vse, kar ni na glasu irredentizma, ali vsaj lahonstva !
Naši mestni trgovci, obrtniki in tudi posestniki so le redki, ki bi bili vpisani v teh uzor-volilnih listah ! Niti oni, ki so pred tremi leti potom reklanoac je prišli v volilne liste — niso v*č n^tri, da-si imajo vse pravice biti vpisani !
Iz druzega okraja je izpuščenih — do blizo polovico on b, ki imajo, ali bi morali imuti volilno pravico, ker so večinoma posestniki, ali pa obvezani v plačevanje davkov iz drugih vzrokov.
Vse to se dela (seveda) : na vse večo oast in slavo — »italjanstva« teh pokrajin.
Italijanski delavec ima povsod! prednost l Nekdo uam piše: Ker je že postala stalna rubrika v vašem listu, kjer beleaite, kako italijanski delavci pevsodi izpodrivajo domačine, opozarjamo Vas na neko nokico, ki jo je prinesel »Slov. Narod« od febm-varja t. 1. o postopanju podjetnikov, kii gradita gorenjsko železnico. Tam morete čitati ;
Nam domačinom so vendar že preveč čudno dozdeva p< stopanje uradnih moči tako v Hruš ci, kakor v Bohinju. Dela fo bila oddana : podjetnikoma g. G. Grossu-Baoh-3teitu karavanski predor in g. Ceconiju bohinjski predor pod pogojem, da se v prvi vrsti domačini v delo sprejmejo. Ali deltta ta dva gospoda podjet-n ka pod temi pt goji ? Nikakor ne. Minoli. tsden v pettk nas je odpustil g. podjetnik na Hiuš;ei 25 samb Kranjcev in G-orenj-. cev. Zakaj to ? Dan za dnevom prihaja dru-hal z.a druhalijo lujcev ; in da morajo tuji nadzorniki svoje 1 j it ii v posel spraviti, za to pa domač:ne odpuščajo brez vsacega vzroka, tkoravno je naš eden mož v stanu za -4 tuje pobaline delati. Torej na. Hrušici .majo prednost Zidje v prvi vrsti in potem drugi tujci, v Bolunji pa še. celo ne AvBtri-jt»noi, marveč L. b h i. To je še lepše. Vendar bi bi ko potreb*©, da bi politična oblast g.
podjetnikom tako postopanje preprečila. Ako pa še to u'č ne p- maga, naj blagovolijo nasi gospodje državni poslsnei stvar prinesti na železnično ministerstvo, ker tako postopanje ;e te več nego preveč za nas uboge Slovence. Ali hoče z našim narodom že vsak pometati? Mesto da bi si domačini kak krajcar zaa'uiili, pa si tujci na pravijo p<ilne žepe. Odločno prosimo, naj blagovoli politična oblast napraviti potrebne korake ze nas! In naši gospodje državni poslanci so naprošeni, da naznanijo to postopa-nje g. železniškemu ministru.
Več gorenjskih delavcev.
Razpisan štipendij. Razpisan je šti pen lij leto h 240 K iz ustjnove Antona Hrf vatina za učence oziroma slušatelje ljud-sk?h, srednjih ali visokih šol. V prvi vrsti imajo prav;co do tega štipendija sorodniki (na Ožinah pri Trstu), potem pa tudi drugi učenci z Opčin. — Pr snje je uložiti do 15. aprila na c. k. name^tništvu v Trstu.
Nezgoda, dedkov kakih 10 let Padnče pr« ti Bazov;ci.
proti takim očitanjem, ako se ,nam na drugi strani na k rs tko odreka učilišče na domačih tleh. Dokler smo s i 1 j e n i, da vršimo svoje studije v nemških mestih in da nosimo svoj den?r v nemške kavarne in gostilne, zahtevamo in bomo vedno zahtevali, da nas puščajo na m ru v tak;h lokalih, ki ae po dobrem delu vzdržujejo od slovanskih gostov.
—	36 let s krogljo t telesu. Iz Ma-r bora javljajo: Gostilničar Vincencij Spaček je bil ranjen v bitki pri Naohodu (na Ce-škem) leta 1866. kroglja mu je prodrla v vrat, a je niso odstranili. Še le te dni — ker je občutil bolečne — so mu ekstrahirali krogljo.
—	Kako so Neme! v Vojnika zmagali ! Evo vam, kako se je Neircem posrečilo, da so na občinskih volitvah »zmagali« ! Kupili so neko zemljišče in so je razkosali na ne vemo koliko r»elov, katere po potem razdelili nred zanesljive osebe izven Vojnika.
Poziv!
Tako so prišli v volilno listo ljudje, ko pla
V torek p »polu lne se je nekaj	čujejo celo po — 2 stotinki davka.
vozilo s konjem iz	Tu je /olilna mahinacija na svojem višku.
K- nj je tekel precej	S takimi sredstvi so zmagali Nemci v
naglo. V tem pa je eden dečkov psdel z	Vojniku !
voza in se močno ranil na glavo. Dečka so	-
:e
prepeljali v bolnišnico v Trst. Ime mu Ferdinand Grgič in je iz Padrič h. št. 7.
Dar. Mesto ven«*a na krsto te dni v Celju umrlfga velikega cev v Celju, Lojzfka
Od strani začasnega odbora, ki vodi akcijo v blaženje bede v Dalmaciji, Fmo prejel nastopni poziv :
Fz Dalmacije se razlega strašen klic po kruhu. V mnogih krajih, izlasti v okrajih Spljet, Senj, Benkovac, Imoati, Brač in Kotor, v vaseh raztrganega skalnatega gorovja, nedostaja, zaradi slabe letine zadnjega leta in zaradi pomanjkanja dela, živil, da se uteši glad. Že preti kgar vsled gladu s svojimi strašnimi posledicami.
Obračamo se torej na tolikrat izkazano dobrodelnost naših sodržavljanov za prispevke da se olajša najhujša beda prebivalstva v najjužnejšem delu države in se nabavijo živila v obrambo, da ne nastane legar vsled gladu.
Še nikdar niso prebivalci Dalmacije prosili dobrodelnosti. To se godi prvikrat. Pre bivalci državnrga glavnega in prestolnega mesta dunajskega, avstrijski narodi po voelej pokazali gorko čuteče srce za svoje trpfče bližnjike.
Podpisani začasni odbor prosi vse svoje blage sodržavljane, da z dejansko podporo bednemu delu dalmatinskega prebivalstva izrazi človeško sočutje za bedo nsših dalma-
z naglo pomočjo
Vesti iz Kranjske.
* Delavea povozil vlak. Pri ieleznf-1 tiskih sodržavljanov ter »prijatelja« Sloveč- škem prela?u v bližini, kjer se stikati skupaj krolč nevarnost, ki preti tam vsled gladu. \Vallacda, nam je Kancn ška in Gorenjska železnica, je bil vče- , Milodare bodo vpprejemali podpisani od-danes izročil njegov prijatelj g. Blaž Dobida, r8j poro'udne povožen delavec Ivan Peterlin, bor, Dunaj I. Freiung št. 3 in uredništva p<>se*tn k v Trstu, svoto 20 K za »dijaško 8tar 4* lct» fz D mžal> oženjen in oče 6 otrok, dnevnikov, ki jih bodo tudi potrjevala, kuhinjo« v Celju! Imamo torej slučaj, koje Delal je na progi, ko sta pri vozila rezervna	Na Dunaju l marca 1903.
-1 t	__t • i___-__-i__s:_ at.mia * ieftnpmn rp ii» nmulrnil o tira. d 1*11-
Začasni odbor za olajšavo bede
ustanovam, davši priliko za pr meren
in ne slišal
učeči se mledini na korist.
Za možko podružnieo družbe sv. Ci rila In Metodlja v • rstu je darovalo obrt-nijsko društvu pri sv. Mariji Magdaleni spodnji od svojega dobička 50 K. — Srčna hvala !
priti. Stroj ga je zgrabil in vrgel na šino, da si je bil prebil glavo in zlomil nogo. Peterlin je bil takoj mrtev.
* Svojega moža je dala zapreti mesarica U. S. v Ljubljani, ker je predvč. zvečer grozil, da vse ustreli, — Pr n^sel je
»Arimatejsko društvo« ti* Prošeku bil domov piško. Ko jo je vzel v roke, da
v kraljevini Dalmaciji, Grof Jan Harraeh,
člen gosp. zbornice in o. k. tajni svetnik, predsednik.
Za siromake v Dalmaciji so darovali d^lej :
Društvo za Dalmacijo 1000 K, grof bi jo nabadal, sta njegovi hčerki zbežali iz Hsrrach 500 K, gr< f Lanck'r<5nski 300 K, h;še in šli klicat mater, katera je poslala baron Chlc.mecky 200 K. Emil pl. Dalmata po policaja, da je šel v hišo in možu od- 200 K, vitez Tonello 100 K. D. Beri 300 vzel puško, njega pa aretiral. Žena pravi, da K, Edm. Medinger 200 K, Padour 20 K, si ni svesta življenja pred možem.., Folioija je Friedl 10 K, pl. Ebner 50 K, Dr. A. Glaeer moža izročila sodišču.	20 K, Josip Graf, redaktor 20 K, Fr. Emil
— Šolar ubil šolarja. V ŠK Jakobu Smecch a 10 K, dr. Škarica 10 K, M. R. ob Savi je nek učenec iz šolo gredć toliko Zi-n ć 5 K, Fel. Stiastr v 50 K, Starnbacher v. M rja Ma^daleia zgornja ^90, h šoa ča?a bil svojega součeDca s kamenom po 109 K, Wittek, min ster 50 K, V. Kalberg oprava; uiiea Ar^uedott', t gledtlo ; ulica del glavi, da ga je ubil.	20 K. Maj. pl. Novakovi 5Q. K, Alek.
je mtdo dne t. m. sv<<j občni zbor. Predsednikom je bil »zv ljen go»pod Dragotin Starec, t-jnikom g. M ti j a Ka in. blagajnikom g. Jakob Furlan.
U>a£U 11« mItnln. V petek, dne 13. marca ot it>. u*. j r*< t poludim ae boo« v^i- d •s.-»i1 • tn«v. « fi. ^r*.u^'a	&
viiiif «i\nri	irdit'.c »»»ena ;-i>r» :
Bo '»o 32, konji n 1 kopelj ; ulic San
Maurizio 4, hišna oprava ; ulica Giulia is in	Razne vesti.
10, stroj.	Razbojništvo v Italiji. Iz Rima javljajo :
Vremenski vestnik- Včeraj toplomer Pred m.sc-m dni so razbojniki zajeli boga-ob 7. zjutraj 4.2, ob 2. uri p^poludne tega po-eataiba Spanu. Njegova rodbina je 10 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.7. morala plsčaii odkupnino 50.000 lir — ali
Na
Konig 100 K. d-. P'oj 20 K, P«>r:<S 40 K, Berks 10 K, Juhn M. J. 40 K, Ante De- J'm ^m P'VcOm najlepšo zahvalo.
Manifest ruskega carja.
PETROGRAD 12. (B.) Car objavlja manifest, v katerem je rečeno, da je, zasedši prestol, storil sveto obljubo, da bo čuval stoletja stare stebre ruske sile. V njegovo veliko obžalovanje ovirajo splošno d< Io za blaginjo naroda zmešnjave, ki se deloma sejejo v državi sovražnih namenih, deloma re provzročajo po naukih, ki po ptuji ruskemu življenju. Car zahteva od vsakogar spolr.jevanje njegove volje, kakor tudi trden odpor proti motenju nermalnega *eka narodneera življenja ter spol-njevanje službenih in komunalnih dolžnosti. Car je trdne volje utrjati neizog bno pokorenje zapovedim tolerance, ki pravoslavni, kakor vladajoči cerkvi in vsem drugim vernim podaniKom in p t u j i m v e r o i z -povedanjem za goto vi j aj o svobodo vere in bogosluženia*
Manifest označa nadalje potrebo utrjenja in razvoja malega plemstva in kmetov, teh dveh temeljnih «tebrov ruskega življenja, in potrebo zboljšanja položaja nižji duhovščini. Manifest dodaja, da je dela v pregled zakonov prebivalstva Da deželi odkazati gu-bernijskim konferencam, da jih iste prilagodijo lokalnim po*ebnoBtfm. Slednjič naznanja manifest predstoječe reforme v upravi gu-bernij in okrožij. Car ^a je že naložil ministrom, naj mu predi' že tozadevne pred' loge.
Dogodki t Maeedonijl.
CARIGRAD 11. (B) Glasom turških poročil je od 800 Bo^arov, oba^jrn h radi političkih deliktov, že izpuščenih na sv( bodo nad 600. Isti eo bili ali internirani v vila-jetih ali pa izgnani v Malo Azijo, a bo sedaj pono i!i podan ško prisego. NVka komisija, odprs^na v Seres, da iira nuditi pomoč emigrantom, ki se vračajo domov iz Bolgarske, da si zopet sezidajo razdejane hiše.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK.
Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lisia „Edinost" v Trsta
Zahvala,
K večnenr u {očitku spremilo je n> šega pre1 ubljenega m iža, očeta
3vana Krasovič
toliko rodoljubov, da nara je ,i()lža09fj
U
z reci
skov Ć 40 K, Dr. Ferri 3485 K,
90 K. — Skupaj
— Dane- plima ob 9.13 predp. in ob 9.36 potem ga vendar niso heteli izpustiti, pop ; oseka ob 3 3 predpoludne in ob 2 51 grečo pa ie redarstvo pogodilo hišo, v kateri popolu ine.	so imeli raisb ijniki svojo žrtev zaprto, ter je
zaprt'ga * avobi-dilo. pa De samo njega: v : hiši so tu-i naš i še 40.000 lir.
so bili hrvatski
voljeni. Italijanaši se niti p« kazali niso. In
tere^antno bi bdo vedeti, kaj porečejo sedaj oni v Italiji, ki »o povodr m odkritja Tc-m: feov ga spomenika p »siljali brz »javke i ta
Srzojaua p m čila.
Državni zbor.
DUNAJ 12. (B.) — Zbornica podan- f
tJ ** .	. 4	.	..	• - ,wv. — Med došli m i spisi je interpelacija'
Vesti iz ostale Primarskb |^ fc40000 lir-	;n	mini-erdJ.1
O dopolnilnih volitvah r fSibenika p Prot,av9trii8^ demonstracija v Genovi.;p^dnika radi premeščevanja kazenskim,
kan-1 da^je jednoglasno ,z-lr	;,1UCV1 VMn#ili«»i	v potom posamičnih uradnikov v Primorju. ^
GHV1 pn / Ve lk° demonstraoij° Pre(1 Dalje interpelacija posl. d u s t e r š i č a s! palačo avstrijskega konzu a'a. Konzul ie bil i	* • i j j i- •	, ,
.	r B	Je 0,1 katero vprašuje vlado, da li je res, da se le-!
prredil naiDreč zabavo na čast osobiu av- . s -	, - , , .. ...	. '
\ .. , .	, ,	J	tosaje zasedanje delegacij misli odložiti na
strijske korvete »F« undsberg«, ki ie nriD'ula' •	• j i- u * • • i-	, , ..
L	„	p 4 a jesen in da li h če min sterski predsedoik
v beaovo. >a to zaba\o sta prišla tudi	*	*	«	, , ,
r . , . 1	proti temu storiti en^rg čne potrebne korake,
župan in pni kt. Italijansko mladino pa je i j j i	, »-* .	, .. .
r	J	^ J ,aa se delegacija sklice že v spomladi in
r'oeebe z^hvalitremo se gg. fdposlancem o. kr redarstva ^p*cem »Čitalnice pri sv.
v-em i^' Vim bivš'm ko'eg ,m fn vsem, vsem, ki so ga 3prem:Ii na zadnji poti.
Bog plati
Družina Krasovič.
lijanskemu S i b
i k u
Vesti iz štajerske.
— \em>ka kultura v »najbolj nem
škem mesta Pr*d nekoliko dnevi so v grtški kavarni »Union« n m5ki dijaki surovo napadi' slovarske dij-ke le zato, ker so li v tvojem materinem jeziku govorili. — Pr šlo je do krvavega pretepa in je bilo are tiranih vtč dijakov iz ol»eii taborov. Na to silen vr SČ po nerrških novinah radi surovosti — slovanskih dijakov, da si go bili t v veliki manjš ni in »» se le branili.
Ravno zato, ker so bili nemški dijaki v ve ki vič ni in s > n< pid i izključno le iz nai vezenega razloga priča ta dogo lek o nečlo veški m-ovorti in bnualnost: nemških dijakov! A značilno je za moralni n vo nemških li 6tovp da tndi najsuroveje Čine svojih buršev jemljejo v zaščito in da šs po vrhu zas a mu »-jo one, ki trj>e v>l (1 te surovosti. »Sli steieri^ehe Preske« pri[n m nja : Za jugoslovansko dijj štvo je pa so*ebno vsaka brutaliteta od nemške strani dobrodošel povo da zopet opozarjajo vlado na nc-zn sne razmer*, v katerih mora živeti graška učtča se mladina in da se zopet oglašajo z zahtevo, naj se o«; uje jugorlovansko vseuči liičs. Jugoslovani se radi odrečejo nemškemu »gostoljubju« in dobičkom od nemške naobrazbe, protestirati pa morajo eneigičnol
ravno to ogorčilo, d* se italijanski do*to jaostveniki tako sp« zabijajo, da zahajajo na avstrijske nlavnosii.
Svobodi na Madjarskem. Slovaški rodoljub in mučeni* l^vetozar Hurban, ki je moral pretrpeti že toliko preganjanja radi svije ljubezni do svojega Dart da mučt nika, bo moral z< pet dvakrat Fedeti na z t žoi klopi. »PfSter LI y U javi a z bestijalno madjarsko n»s ado, ga t»o nora! Hurban odgovarjati radi člankov »s katerima je skušal pridobiti gornjfogrske Slovake /a »pans'avizem« in s katerima je vpodi ujal Slovake na mržajo in preziranje nasproti m».dj r-itvuc.
Akad. tehn. društvo »Trig'av« priredi dne 14. -uVa i. 1. v društvenih prostorih tvoj VI. redni občni zbjr v tem tečaju po sledečem sporedu :
1. Ćita nje zapisnika zadnjega zborovanja.
2.	0 t-nje zapisnika br. društva »Slovenije«.
3.	Oitanje zapisnika br. društva »Ilirije«. 4. Od bo rovo poročilo. 5. Pon č lo društvenega s d šča. 6. Poročilo revizorjev. 7. Nadomestne volitve. 8. Razdelitev trakov. 9. Slučajnosti. — Začetek ob 7. in pol uri zvečer.
Loterijske Številke, izžrebane dne 11. marca :
Praga	18 58 32 88 2
to
čim prej, da pr de zistopstvo narodov pravočasno v pol* žaj, da >avzame svoje stališče nasproti aktueloim Vulkanskim vprašanjem in da n* bo morda na jesen postavljeno pred dovršena nesprem« nijiva dejstva.
Sled la je volitev v razne od-eke. Potem se je nadaljevalo prvo čitanje pro- i rt čuna.
I
P< si. Schucker je izjavil, da morajo Nemci, dokler ne bo ustreženo eminentnim interesom države i n željam i n zahtevam cemŠKega naroda, le skeptično slediti bilanci, ki jo je včeraj postavila vlada, v kateri bilanci pa je vsakako pripo-znati ktskor aktivno postavko okolnost, da se je ministerskemu pre Js dniku posrečilo vspe-staviti delavnost zbora ce. Nekaterim točkam
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 25.
(v lastni hi5i.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilustrovan cenik brezplačno in franko.
xx* mre exxxxxxxxx
programi ministerskfga predsednika more govornik pritrditi popolnoma. To velja so-sebno glede resnega posvarila maliir, izlasti slovanskim narodnostim ki se morejo v Av-strji, kakor v nobeni drugi državi razvijati kulturelno in gospodarski; iq se pač ne morejo pritoževati, da hi bili Nemci, ki so provzrečitelji te svobod nostne zakonodaje, kedaj zlorabili to. Polno pripoznanje zaslužijo tudi izvajanja mioisterskega predsednika o ?popolnjenju pravoeodstva in isti najde gotovo v tej zbornici podporo, ako hoče svojo besedo spremeniti v dajanje.
X X
x X
X X X
x x
X
x
X K X
Svoji k avojizn!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
toiarne mizarsie zadruge t Gorici (Soltan)
vpiaane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^nton Čeraigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) 'it. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna poHištva primorste dežele.
SolidnoBt zajamčena, kajti les se oauSi TT v to nalaSč pripravljenih prostorih s tem-^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, dernl sestav. Konkurenčne cene.
y Album pohištev brezplačen. 'VI J
xxxxxx»xxxxxxxxx
X
s
X X X
i X X
i X X X X
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinaei-jah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodna zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjiujočimi se vplačili.
Vsak flaa ima po preteku petih let pravico do dividende
U
„SLAVI JA'
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-uarodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine proti J j požarnim škodam po najnižjih ceaah. £kode cenju e takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Naznanilo in priporočilo.
Častim si naznanjati sbtvnemn občinstvu da je
prodajata istra
v ulici delle Lcmi* št v. O
ko jo sem več let vodil, prešla v mojo popolno last.
Proda jalnica je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom.
Prodajam testenine iz tovarne znider-šič & Valenčič v ll. Bistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne užigalice.
Nadejam se, da me bode slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej po-čašcati z obilnimi obiski, beleži ndani
Josip Luin.
JAKOB BAM3IČ
-	trgovec z ledilnim blagom -
Via Giulia št 7
Priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejša. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita. ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
Gustav Bona na
v Trstu. Piaz/.ii Barriera veecliia,
(vogal Androna deli' 01m<»).
Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev ----- in t a pecari j. =======
-	Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na .......kolodvor ali brod v Trstu........
Prodaj alnica, ur
J. J(aslinger
japriaežen izvedenec n ursr e. kr. prt v. južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 1*2. Velik izbor ur vseh v rut. P.^ra^e f»e izvrše v katerisikoli m nož n; in kateresilnidi vete. kakor kronometr' itd. z v»i na^nčnoHtjo iu toča' stjo na jamstvo.
Brezkonkurenčne cene.
V trgovini z manifakturnim blagom
tvrdke
Giuseppe Bolle
ulica Jfuova, nasproti palači Salem
si* prodaja :
i.<.oiona moadna 75/100 tue'^r j»o 15 nove. , . .. 18 za rjuhe 156/100	36 >ovč.
Ufla /* rjuhe 1 >6/100 j o 84 ti v. , " „ 78/100 20
V vh-em i^Irn S f i>, in««l*!»« loo, »iavidezn»» p'atno lwh» n nnva Ino jda'n , '-In n 1» rvann prt*m na itd. po <* n*l», da »»i l>*to tonku-^ne..
TOl/flRNfl POttlŠTl/fl
IGNACIJ KRON
Dvorni zaloznik. — Ustanovlj. 1848.
f-
OC H
H PO
w
Rudolf Aleks. Varbinek -^m
naloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
== Borzni trg št. 2 II. nadstropje zz=
(nasproti sladčičarne Urbanis). Raz pogojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke. Konkurenčne cene.
_ TRGANJE X X KAŠELJ
v rokah in nogah preneha vsa- .	^ preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po- ^^^ želodčne bolezni /^Vtrpotčevega soka in franco-
težka prebs vijanja pri po-\ s<e9a čaja. Cea* a posmino manjkanju teka. končanju, rezavic1
služi antirhenminega
„	, , . . ^^^	f	J J r r	ako »e denar napre« .»oSlje
mazila. Cen«	manjkanju	teka. končanju, rezavici	gl(1 1 w Pri 7ill<ta.
- točuim „avodilon.^^bruhanju	grče in prenapeti Ždtedee.^^»u bolečinah
in s iH.štniiio. ak.. j^r	.	, .	„	, ,	X	■	,
Kdmruai.rcj	zasliženje, naval	krvi v glavi, črevesne bolezni "^^treba nadaijne
^^O o o O O O	o zdravi O o O « ° ° °	troSke.
l.so.
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O
On čisti tri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje boleznL
Cena omotu 12 steklemčič 2 gld. 50 nvč, 24 stekleničič^^ •?An afisod	4 gld. 50 nvč., s poštnino, afeo ee denar naprej^^.^ 3flBOd
poftlje lekarni	^^ rju^n im^n a«
m,,,,,^! ui ra«|!p.»ArnX	O A I U A TA Ril	o*« 'oniniSod ai ojim
ofmvi	, ,0 M L- V M 1 U H ^^ojoftsprdijd s njionoj rnao
ofija;) »s ane« 'tn^^	TTflraiflinU	0QBJOdn Z lAEJd
-!fW®w» lArjpzo r«,rj.>dn	V *	'ODOJSIOBU 3UZ01( aBnjp UI
, , tlrj" M -	,Hrvatsko. ^	au0]08 .0,,0J a0I, BZ
s 'rfurj »ms4Aoj(r«.\ ni aaif^azo vz \svtn	^^r •	- ■
Mu NiHvoijaV/ vavwod vAONvnn
ulica Cassa d: »tisparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni nari-u, načrti za sobe na zahtevanje — — — — brezplačno — - — — — —
Glavni zastop za Trst, Kras, Gjhšk.j Istro, Oalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
L Franz-.loseTs-tJ hI St. t a (t lastni hiši).
p. fM.lr... v p!:ir>;iii» ^Ir.VUlOa 2.U00.O00 K,
Ustnim v Ijr-n, «.t j (l-iiia fske^H bančnega i'ruštva iU	iiipolr-kttt ne 11 rnenioue l>aake v
VI lOaKovti.
iSprejenia za vai o vanj a na življenje v rt znov. i'-«tDiti k mb nacijali m proti m&kiui premijDOi S|>eeij;4n') zavarovanje otrt»< l>ro« ' zd avnidke^'H ug »m! , izplačavši v dltioajti ženi vt- a 1 prehoda v vojake zavarovani zri« pr t iKuieiuii odbitku pred pre'.ekotn liVaro. dui" IIO'»H.
Glavni zastop v Trstu, Corso tš 7 Telefon 469.
Vrvarsko blago
svojega lastnega izdelka priporo-j oam po najnižjih cenah. Vsakovrstne vrvi, štrange, uzde, vrvice (špaga), pase (gurte) itd. Ceniki so na razpolago.
Anton Šinkovec
v r vjre i mojster.
Kranj (Gorenjsko),
Epilepsija.
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva -e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. *
A. BUCHBINDER -^TT
Velikanski izbo-
raznega pohištva
sj>alne in jedilne sohe. svetlo ali megieno politirane.
•V Bogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani
MT sdogi pohištva
Rafael Italia
Trst - oL Malcanton št. 1. - Trat.
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odposiljanje po železnici ali morju.
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kani r
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št, 25 po domaČe k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
:raven cerkve sv. Petra (Piazza Kosario pod ljud Solo za I osa raznovrstnih obuval zh gospode, gospe In otroke.
Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so pošt ttae proste.
Prevzetna v^ako deln na debelo ia drobno ter se ivcšjje i uajvečjo točantjo in natančnostjo po kon lurenčnih ceaah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantlč če vi j. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-,iega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in 3 kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda.
Prodaja manifakturnega blaig
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2.
tu podružniea
„jilh citta Di £on9ra"
ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva Iliši
-^-
«r v
kontr ilor voz ili listkov za neko ;>a obro loo liuš vo. Prosilci morajo p »znat v Pr m rjo potrebuj j-«iae. P .uuilie nij ne blag >voli,o jodbt ti n urfrd tlštvo nnae^ii listi |> d U. C
Velika zaloga izgotovljeniii oblek za aaiške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld 6.50 do 24, za dečke od gld. 4 do 12. suknene jope v velikem izbo ru o<l gld. 3 do 8. zimske močne in pidšite jope z ovratnikom od a-^trahina od gld. 5 — H, ravno take podšite a koiuhovino po gld 12. — Površne aukcije v velikem izboru od gld 18 — 32. Jjpice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene
hlače od gld. 2.50 — 4.50, finejše ol gld 5 — 9. Velik izbor oblek za otr.>ke in deč'ce ol 3 — 12 let >d gld. 2. jO — 10. H 1 vel o ki za moške in deč<e po najnižjih cenah. Hlače od m >Ijšiciua (zlodjeva koža) ;a delavce izgo:ovljene v la*:ni prelilni;i ua r iko 7 Korminu.
Črtane močne sraj je za delavce gll. 1.20. Velika zaloga snovij za m>5ke obleke na meter ali tudi za naročbe aa obleke, ki se izgotovi z uajvečjo točnostjo v slučaju potrebe v -Ji urah. V podružnic v ulici Poate nuove se zprejemajo izdelovanja obleki po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oble k v rajnih risanicah in merah za moške in dečk e.

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital
k 1,000.000
Kupuje in prodaja
v*e vrrte rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —	kupone.	=
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni . ,	izgubi	.
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic.	Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -ilne vzdiga. —.-------------
Promet s čeki in nakaznicami.