Paitnlaa fUtua » (•torlsL II. izdaja. Cena Din 1*—4 Izhaja vsak dan ijutra] razven t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din t‘—, lanskoletne 2*—; me* sočna naročnina Din 20—, za tujino 801—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 Ir »n 71 Jugoslovan Ril«;li»r n« ftiiint Oglaai po tarifi in dogovora Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica ? Maribor«, Aleksandrova cesta St 24, !*L 29-60. V Celju: Slončkov trg 4. Po5t ček. rflS.1 Llt«M|»»>a 1V821 St. 122 a Ljubljana, sobota, dne 80. maja 1931 Leto II. Resna napetost med Vatikanom in fašizmom Katoliška akcija proglašena za antilašistovsko organizacijo - Poostrena kampanja la-šistovskega tiska - Možnost dalekosežnih posledic spora Predsednik nove poljske vlade polkovnik Pristor Balkanska agrarna konferenca Sofija, 29. maja. AA. Bolgarska agencija poroča: Današnja seja balkanske agrarne konference se je vršila pod predsedništvom grškega delegata Siderisa. Na seji so razpravljali o vprašanjih kmetijskih kreditov. Upravnik bolgarske poljedelske banke Nikolov je podal poročilo o vprašanjih omenjenih kreditov. Albanska delegata Via Hamid in Feraširi, ki sta dospela danes v Sofijo, sta prvič prisostvovala seji konference. Jutri odidejo delegati v Ple-ven, na to pa v dolino Rož. Razstava zoper tuberkulozo v Ženevi Ženeva, 29. maja. AA. Včeraj so otvorili razstavo lige zoper tuberkulozo. Med mnogoštevilnim paviljoni je nameščen tudi naš jugoslovanski paviljon, ki je zbudil veliko pozornost. Po svečani otvoritvi paviljonov se je začela prodaja razstavljenih predmetov. Jugoslovanski paviljon je mednarodno občinstvo zelo pohvalil, zlasti v njem razstavljene narodne vezenine. Krvava volilna kampanja v Romuniji Bukarešta, 29. maja. n. Spričo volilnih agitacij in strankarske mržnje so se pričeli v Romuniji krvavi izgredi in pretepi. V stari kraljevini so neznanci celo umorili Dimitra Mar-cuja, ki je bil znan sotrudnik v Avarscujevi ljudski stranki. Madjarski parlament bo danes razpuščen Budimpešta, 29. maja. n. »Esti Kurir« poroča, da so se v političnih krogih razširile govorice, da bo vlada jutri razpustila parlament. Istočasno bo izdan dekret o novih volitvah. Pravijo, da bo vladna stranka izločila iz svojega parlamentarnega kluba 50 dosedanjih poslancev in jih nadomestila z novimi ljudmi. Opozicijski blok na Bolgarskem Sofija, 29. maja. AA. Bolgarska agencija poroča: Zemljoradniška skupina Markova se priključi opozicijskemu bloku, ki so ga sestavili demokrati, zeinljoradniki, radikali in liberali krila Jerčevistov, ki so že podpisali zapisnik o ustanovitvi te narodne unije. Schirru ustreljen v hrbet Rim. 29. maja. v. Davi ob 4:30 je oddelek fa-Sistovslce milice na dvorišču rimske trdnjave Braschi izvršil smrtno obsodbo nad včeraj obsojenim dozdevnim anarhistom Mihelom Sckyr rujem. Ustrelili so ga v hrbet. Žita v Rimu Rim, 29. maja. n. Predvčerajšnjem je prispela v Rim bivša avstrijska carica Žita. Posetila je kraljevsko rodbino. Vse kaže, da je bila na tem sestanku določena zaroka med bivšim nadvojvodom Otonom in najmlajšo hčerko italijanskega kralja princeso Marijo. Dogodki na Španskem Praži, 29. maja. AA. Z Madrida poročajo Notranji minister je izjavil novinarjem, da bodo izgredniki iz San Seibastiana danes popoldne izročeni prekemu sodu. Na vprašanje novinarjev o dogodkih v Saragossi je minister rekel, da je tamkaj policija šla na ulice šele tedaj, ko so se demonstranti utaborili v neki tovarni in se niso hoteli iz nje umakniti. Madrid, 29. maja. A A. Finančni minister Prle-to je pooblastil špansko narodno banko, da poviša obtok novčanic s 5 na G milijard. London, 29. maja. A A. Davi je novi španski poslanik senor don Ramon Perez de Ayala izročil kralju poverilno pismo v buckinghamski palači. Rim, 30. maja. n. Katoliška akcija je proglašena za antifašistovsko organizacijo in kot takšna postavljena od fašistov »na indeks«. Proti njej so pričeli postopati prav tako kakor nekoč proti ostalim organizacijam, skupinam in strankam. Po prvih izpadih korporacijskega organa faši-stovskega režima »Lavoro Fascista«, ki je proglasil katoliško akcijo za zarotniško organizacijo z antifašistovskimi nameni, je pričel ves fašistovski tisk bruhati ogenj sovraštva proti katoliškemu pokretu. Fašistovski študentje so pričeli dejansko obračunati s katoliškimi akademiki. Na univerzi v Rimu, Turinu, Benetkah, Milanu, Bologni, Firenei, Padovi in drugod so uprizorili fašisti protestna zborovanja, na katerih so javno insultirali katoliške voditelje. Vendar pa se v Rimu vatikanskih funkcionarjev niso lotili, ko so se prikazali na rimskih ulicah. Fašistovski list »Popolo di Roma« pravi, da je katoliška akcija prenehala biti verska organizacija in da se je pretvorila v stranko. Najvišji funkcijonarji katoliške hijerarhije v Vatikanu in med njimi celo državni podtajnik mons. Bizzardo, ki bo, kakor vse kaže, v kratkem sledil vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Pa-celliju v njegovem položaju, 30 se izpostavili za to organizacijo. Baš zaradi tega, da se vodstvo katoliške akcije z vso odločnostjo zavzema za to, da bi postal mons. Pizzardo naslednik kardinala Pacel-lija. »Oservatore Romano« protestira proti fašistovskemu izzivanju in navaja celo vrsto konkretnih slučajev, ko so fašisti napadli študente, ki so organizirani v Zvezi italijanskih katoliških študentov, katoliške žene in nekatere duhovnike. »Popolo di Roma« skuša pobijati navedbe vatikanskega glasila. »Tevere« zahteva ukinitev vseh katoliških organizacij — predvsem mladinskih. »Tribuna« pa objavlja nekatere podrobnosti o antifašistovskem delovanju katoliške akcije in trdi, da so 1. maja ne- kateri zaupniki katoliških organizacij delili med ljudstvom manifeste, v katerih se je obsojal fašizem in so se navajale zasluge bivše katoliške ljudske stranke in znanega katoliškega voditelja Don Sturza. Rim, 29. maja. r. Napetost med cerkvijo in fašizmom zavzema zelo resen značaj. Današnji vatikanski list »Osservatore Romano« objavlja dolgo listo nasilstev fašističnih demonstrantov proti duhovnikom in članom katoliških organizacij. Fašisti celo ženskam niso prizanašali. List trdi, da so demonstranti udirali v katoliška društva, uničevali pohištvo, razbijali križe in pretepali katoliške dijake. Pri tem so kričali »Smrt papežu!«. Pariz, 29. maja. AA. Havas poroča iz Rima, da se v tamošnjih krogih, ki stojijo blizu papeža pobija trditev, da prelati niso v soglasju glede katoliške akcije. Papež in prelati imajo v lem vprašanju soglasno mnenje in obsojajo napade na katoliško akcijo. Petnajsti mednarodni poljedelski kongres Kongres se bo vršil od 5- do 8. junija v Pragi - Hlašo delegacijo bo vodil minister dr. Frangeš - Prolesor Krištof o velikem pomenu letošnjega zborovanja Beograd, 29. maja. k. Te dni se prične \ Pragi mednarodni poljedelski kongres. Šef delegacije, ki bo na tem kongresu zastopala našo državo, je minister na razpoloženju dr. Frangeš. Člani delegacije iso: načelnik pri poljedelskem ministrstvu dr. Prohaska, profesorji beograjske univerze dr. Stebut, dr. Mitrovič, dr. Nikolič in dr. Krištof. Profesorji zagrebške univerze: Ulmanski, dr. Tavčar in dr. Krudelka, štirje zastopniki Zveze agronomov in po en zastopnik-izvedenec za vsako banovino. Ker je ta mednarodni kongres velikega pomena za poljedelstvo, smo naprosili enega izmed delegatov, g. prof. dr. Milana Krištofa, da nam kaj pove o tem mednarodnem zborovanju. Prof. dr. Krištof nam je med drugim dejal: »Mednarodni poljedelski kongres ima že svojo tradicijo. Prvi takšen kongres se je vršil že 1. 1889 v Parizu, ko je bila tam velika svetovna razstava. Ker je bil uspeh tega koncerna zelo lep, so sklenili, da se bodo vršili takšni kongresi tudi v bodoče. Pred vojno je bilo deset velikih med- narodnih poljedelskih kongresov, po vojni pa so se vrstili kongresi drug za drugim v Parizu, Varšavi, Rimu in Bukarešti. Letošnji kongres, ki se bo vršil od 5. do 8. junija v Pragi, je potemtakem petnajsti. Njegova važnost pa je tem večja, ker se bo vršil ob času, ko je svetovna gospodarska kriza dosegla svoj vrhunec i/i ko je medsebojno spoznavanje in izme njavanjc misli med zastopniki poljed-jl ske stroke raznih držav postalo vse večje važnosti kot nekdaj. Pa tudi ugled kongresa je postal večji, ker je bila 1. 1928 mednarodna poljedelska komisija proglašena za mednarodno zvezo poljedelskih udruženj. Njena naloga od tedaj ni bila več samo ta, da je prirejevala in organi -rala mendarodiie poljedelske kongrese, marveč tudi ta, da je zastopala intere 'e vsega poljedelstva v mednarodni javnosti. Organizacija letošnjega kongresa je v najboljših rokah, ker predseduje organizacijski komisiji prof. dr. Brdlik, bivši češkoslovaški minister za poljedelstvo. Na kongresu bo o položaju poljedelskih dr- žav v centralni Evropi in o Češkoslovaški z ozirom na svetovno gospodarsko krizo podal obsežen referat :3am predsednik prof. dr. Brdlik. Vsi referati pred plenumom kongresa se nanašajo na najvažnejši gospodarski in predvsem poljedelski problem sedanjega časa, na svetovno poljedelsko krizo. Izmed članov jugoslovanske delegacije bo prvi podal svoj referat minister dr. Frangeš. Ta referat bo obenem tudi najvažnejši. Poleg tega pa odpade na jugoslovansko delegacijo še 6 važnih referatov. Istočasno s kongresom se bo v Pragi priredila tudi velika poljedelska razstava, katere namen je pokazati kaj vse so na Češkoslovaškem do sedaj storili za razvjj in napredek poljedelstva. V prvi vrsti pa bo razstava pokazala praktične rezultate tega dela v času od osvobojenja dalje. Organizacijska komisija je določila, da se bodo po kongresu vršile štiri velike ekskurzije vseh delegatov in udeležencev kongresa po Češkoslovaški državi. Vsaka takšna ekskurzija bo trajala po 6 dni « Bogati znanstveni rezultati poleta prof. Piccarda Nova izjava pogumnega učenjaka -- čestitke belgijskega kralja in avstrijskega predsednika -- Veliko zanimanje po vsej Evropi poslal profesorju Piccardu in njegovemu spremljevalcu brzojavno prisrčne čestitlje za uspeli izid drznega znanstvenega poskusa. Innsbruck, 29. maja. AA. Profesor Pic-card in Kypfer sta izjavila novinarjem, da sta v času, ko so jih skušala rešiti letala, avtomobil in vojaki, mirno spala v gondoli zrakoplova. Gospo Piccard so takoj obvestili o srečnem pristanku soproga. Dejala je, da ni nikoli dvomila, da bo uspel. Ko so vprašali profesorja Piccarda, kako je z znanstvenim rezultatom poleta, je dejal, da je zbral toliko znanstvenega materijah«, da bodo imeli učenjaki več mesecev dela. Končno je Piccard poudaril, da je dosegel raželeno višino Prejšnji višinski rekord sta postavila leta 1901. profesorja Bergson in Suermg. Prišla sta nad II 000 m visoko. Berlin, 29. maja. AA. Po srečnem pristanku profesorja Piccarda se je pojavilo v vsej Evropi, posebno pa v Nemčiji, veliko zanimanje za podrobnosti njegovega poleta. Dunaj, 29. maja. d. Takoj ko je po radiju dospelo poročilo, da je profesor Piccard srečno pristal, je zvezni predsednik preko orožništva v Giirglu profesorju Piccardu in njegovemu spremljevalcu telefonično prisrčno čestital. Augsburg, 29. maja. d. Glede na uspeli polet profesorja Piccarda v zračne višave je mesto Augsburg dalo mestno hišo okrasiti z zastavami, profesorju Piccardu pa poslalo čestitke. Bruselj, 29. maja. d. Belgijski kralj je Gurgl, 29. maja. d. Na cestah in potih v Otztalu se je včeraj in danes razvil brez-primeren promet vseh vrst vozil. Do kraja, kjer je zrakoplov pristal, se je začelo pravo romanje. Kraji Gurgl, Ober Gurgl, S0U den in druge vasi so prenapolnjene s tujci. Hoteli niso kos velikanskemu navalu. Vedno in vedno pa še prihajajo od vseh strani novi avtomobili in avtobusi. Precej Angležev in Amerikancev je priletelo s športnimi letali. Prišli so tudi zastopniki vseh večjih ameriških, angleških, francoskih in nemških listov, Innsbruck, 29. maja. AA. Po zadnjih poročilih sta bila prof. Piccard in njegov tovariš v veliki nevarnosti. Gondola je močno udarila ob tla, tako da se je razbilo več instrumentov. Znkoplov je pristal tri metre od velike le razpoke. Kmalu po pristanku je nasta! velik vihar, ki bi lahko imel za Piccarda in tovariša usodne posledice. Učenjak ni izgubil poguma in pravi, da bo poskusil nov polet v stratosfero, kakor hitro bo obdelal znanstveni materijal, ki ga je zbral pri sedanjem poletu. Zrakoplov bodo spravili najbrž v soboto. Gondola iz aluminija ostane na ledeniku, ker je ne morejo prenesti v dolino. Sanacija »Kreditanstalta« Dunaj, 29. maja. AA. Korbiro poroča: Parlament je snoči v drugem in tretjem čitanju sprejel drugi zakon o Kreditanstaltu, ki ga je vlada predložila v svrho sanacije. Za zakon so glasovali vsi člani parlamenta razen Heimatbunda. Dunaj, 29. maja. d. Službeno objavljajo: Banka za mednarodna plačila je objavila komunike, k| pravi: Ukrepi, o katerih se je razpravljalo na zadnji seji upravnega sveta v Bazelu v zvezi s težavami avstrijskega Kreditnega zavoda in 8 položajem, ki je zaradi tega nastal v Avstriji, so sedaj sklenjeni in stopijo sedaj lahko vsak čas v veljavo. Razen banke za mednarodna pla*-čila je še 10 največjih centralnih bank izjavilo, da so pripravljene avstrijski narodni banki staviti na razpolago devizni kredit, ki se lahko uporabi po potrebi. Banka za mednarodna plačila je prepričana, da bo avstrijska narodna banka s pomočjo teh sredstev in sredstev, ki so ji že na razpolago, kakor tudi s podporo drugih centralnih bank tudi vnaprej normalno Izpolnjevala svoje funkcije glede zavarovanj* zamenjavo in glede stabilnosti avstrijske valute. Da bi bila banka za mednarodna plačila z avstrijsko narodno banko v tesnejših stikih in da bi se omogočil neposreden oseben kontakt, je zastopnik banke za mednarodna plačila odpotoval na Dunaj. Krvave volitve ciganskega kralja Varšava, 29. maja. AA. Blizu Bydgoszcza so volili kralja poljskih ciganov. Pri tem je prišlo med cigani do velikih spopadov. Cigani so izvedeli, da je ponudil sedanji kralj svojemu tekmecu 20 zlatnikov, da odstopi. Razjarjeni cigani so kralja napadli in ga pričeli pretepati. Na pomoč so mu prišli njegovi pristaši. Krvavega pretepa se je udeležilo na tisoče ciganov. Končno je stari kralj pobegnil in nato so izvolili soglasno novega. Stran 2 a mmmmmmmmmmmammmmmammimzaa Praznik pairijoiizma Danes pred 500 leti so plameni zadušili mlado življenje Device Orleanske in njen pepel je bil raztresen v reko, da ne bi nikdar več oživel spomin na njo. Toda že par let kesneje so bili slovesno obsojeni njeni sodniki, dan njene smrtne obsodbe pa je poslal praznik francoskega patriotizma. In ni danes imena, ki bi tako enodušno združeval ves francoski narod v eni misli, kakor je spomin na junaško kmečko dekle, Jeanno d’Arc, rešiteljico Francije. Po vsej pravici časti francoski narod tako silno svojo največjo junakinjo, ker ni samo ona rešila Francije v najtežjem trenutku, temveč bila skozi stoletja vsem Francozom svetal vzor, da se nikdar niso izneverili svojemu patriotizmu, da so vedno zvesti ostali sebi in svojemu narodu. Tako še po svoji smrti združuje Devica Orleanska svoj narod v visoki misli in vrši še nadalje svojo rediteljsko poslanstvo. A tudi mi Jugoslovani bi z vso pravico sledili vzoru Device Orleanske. Na tla je bila strta sila francoskega naroda, ko je nastopila Devica Orleanska. Vsa Francija je bila že skoraj zasedena od sovražnika, Francozi sami pa so obupavali nad svojim narodom in bili že v službi tujca. Ni bilo skoraj nobene pomoči več in Francija je bila izgubljena. Tedaj nastopi pri prosto kmetsko dekle, ki ni imelo ne bogastva, ne izkušenj, ki jo je najbližja okolica poznala le kot navadno pastirico. A ta skromna pastirica je hipoma spremenila ves položaj in dosegla, kar so vsi smatrali za nemogoče, da je Francija vstala in zmagala. Dosegla pa je to, ker je bila v njej ona visoka vera, ki gore premika, in ker je bila v njej ona sveta domovinska ljubezen, ki napravi tudi čudeže. Samo to svojo vero, samo to svojo ljubezen je imela Jeanne d’Arc in ta njen patriotizem je bil močnejši od vseh ovir, močnejši od jekla nasprotnika in silnejši od nevere lastnih ljudi. Olroje je nadvladal patriotizem mlade pastirice in silnejši od vseh ovir je še danes in je bil vedno čist in neusahljiv patriotizem. Naj živi narod v še tako težkih časih, naj bo narodni nasprotnik še tako močan, narod, ki veruje v sebe in svojo silo bo zmagal, ker ni je sile nad patriotizmom. Tudi naš narod je že doživel to resnico. Od Kosovega polja pa dalje do grozotne albanske Golgote je bil naš narod že več ko enkrat v sili, da mu je bila prorokovana že njegova zadnja ura. Toda vedno so bile postavljene te prerokbe na laž, ker vedno so bili v našem narodu možje, ki niso nehali verovati v srečno zvezdo svojega naroda in ki so vzbujali v narodu pogum, da je v odločilnem trenutku naravnost z legendarnim heroizmom strl vse okove in si priboril sončno mesto na zemlji. Da, tako sveto in pobožno, kakor je verovala Devica Orleanska, tako je treba verovati v svoj narod in njegovo zmago in potem ta tudi ne izostane. Jugoslovanski narod je dosedaj bil sposoben tako velike vere, tudi v bodoče se ne sme zmanjšati ta njegova odlična sposobnost. In danes je manj vzroka za to, ko kdajkoli. Kje smo bili nekoč, a kje smo danes? Tudi včasih so bile mogočne sile proti nam, močnejše, kakor dandanes, a vsa njih premoč ni bila tako močna, kakor je bil silen in udaren jugoslovanski patriotizem. Ljubiti svoj narod do zadnjega, žrtvovati se zanj brez obotavljanja, v tem je rešitev v vsakem položaju, pa tudi v najtežjem. In ta brezkompromisna ljubezen je tudi več ko najbolj duhovita kritičnost. Če bi Devica Orleanska tako hladno presojala položaj, kakor so ga vsi visoki francoski dostojanstveniki, bi prav tako obupala, kakor so oni in francoski narod ne bi nikdar zmagal. Ker pa je samo verovala in ljubila, ker se ni dala premotiti niti od najbolj pametnih razlogov, zato je s svojo vero prepojila vse druge in zmagala. S takšno silno vero in ljubeznijo mora tudi jugoslovanska misel prepojiti ves narod in to mora biti najvišji cilj jugoslovanske akcije. Naš narod mora postati narod samih polnovrednih patriotov, ki so vedno kot celi možje na svojem mestu in ki nikdar ne poznajo nobenega oklevanja in omahovanja. Vedno pripravljeni, vedno odločni, tako moramo biti, naj kujejo proti nam še tako številne koalicije, bodo vse te propadle ob našem patriotizmu. Ze je to resnico potrdila zgodovina, in še jo bo potrdila, če bomo znali ves svoj narod dvigniti na to stopnjo patriotizma, če bo vsak skušal vsaj po svojih skromnih močeh širiti v svojem krogu oni patriotizem, ki ga je dala vsemu francoskemu narodu nakrat Devica Orleanska. Milanski intelektualci pred posebnim sodiščem Obtoženi protidržavne propagande in teroristične zarote Rim, 29. maja. v. Pred fašistovskim posebnim sodiščem za zaščito države in javne varnosti se je davi pričel proces proti skupini intelektualcev iz Milana in Julijske Krajine. Trgovec Rihard Bauer, inž. Marij Damjani, profesor Peter Zari, trgovski zastopnik Bernard Roberto in Karel del Re iz Milana, prof. Ernest Rossi iz Caserte, inž. Vincenc Calace iz Tranija, letalec Jordan Viezzoli, njegov brat Roman iz Trsta ter njun oče Julij iz Izole v Istri so bili obtoženi, da so se kot bivši člani republikanske in drugih antifašistovskih strank zbrali v družbi, ki so jo imenovali »Pravica in svoboda«, da so se na skrivnem sestajali, da so skušali obnoviti framasonske lože, da so izdelovali bombe, da so širili protidržavne brošure in letake, da so bili v stalnih stikih z antifašisti v inozemstvu, da so se vadili v rabi bomb, s katerimi so hoteli pognati v zrak vse javne zgradbe v Milanu, da so končno pripravljali demonstrativen polet s Korzike nad Rim z letalom, ki naj bi preplavilo mesto z antifašistovskimi letaki. V obtožniki je rečeno, da so Roberto, Zari, Bauer in drugi obtoženci pod pritiskom stroge preiskave priznali svoje protidržavno delovanje. Proces, ki ga je otvoril general Saporiti mesto generala Cristinija, se je pričel davi ob 9. uri. Obtožnico je zastopal državni tožilec Lan-dolfi, obtožence pa je branilo pet obtožencev. Dopoldansko razpravo je zavzelo čitanje obtožnice in zasliševanje obtožencev. Proces proti zagrebškim teroristom Zagreb, 30. maja. k. V procesu preti Hraniloviču in tovarišem je bil danes prvi zaslišan bivši mestni uslužbenec Franjo Bunjevac, ki je 15. avgusta 1929. zaplenil 2 kovčega, v katerih je bilo razstrelivo. Pozneje je oba kovčega prepustil njihovim posestnikom po predpisih, po katerih je treba izročiti blago njegovim posestnikom, če se izkažejo s kakšnimi carinskimi deklaracijami in dokumenti. Tudi njega so obložili, a 13. t. m. so ga oprostili vse krivde. Državni tožilec je pripomnil, da je bila priča obtožena le zaradi suma, da je bila podkupljena. Branitelj je pripomnil, da je bila priča večkrat zaslišana, pa da je vsa-kikrat drugače govorila. Pričo je tudi vprašal, če je bila zapletena še v kakšno drugo kazensko zadevo. Bunjevac mu je odgovoril, da so ga osumili nekaterih fal-sifikacij. On pa je zahteval, da pride vsa zadeva pred sodišče, česar pa niso napravili. Tedaj je branitelj predlagal, naj predsednik priče ne zapriseže, ker so jo osu- mili, da je sodelovala pri dejanjih, katerih so obtoženi Hranilovič in njegovi tovariši. Državni tožilec se je protivil temu predlogu in po kratkem posvetovanju ga je tudi sodišče zavrnilo. Branitelji so prijavili revizijo. Bunjevca je predsednik zaprisegel. Nato je bil zaslišan priča Marijan Kiče-njak. Ta je izpovedal, da je bil mestni užitninar in da je leta 1929. prejel nekaj zavojev, v katerih je našel eksploziv. Predsednik ga je konfrontiral z Bunjevcem zaradi nekaterih nasprotij v njunih izjavah. Priča Hermina Huzijak je stanovala v Petrovi ulici, v kateri stanuje Hranilovič. Zaslišana je bila o strelih, ki jih je čula z okna. Videla je, kako je bežal neki človek s puško. Po sporazumu strank priča ni bila zaprisežena. Končno sta bila zaslišana delavka Ljubica Subasičeva, ki je bila zaročenka Soldinova in ki je bila pripravljena pričati kljub temu, da ji zakon ne nalaga te dolžnosti, in Josip Subasič Nova skupina nemških industrijalcev v Beogradu Beograd, 29. maja J. Davi je prispela z brzo-vlakom ob 6.20 v Beograd skupina nemških industrijalcev iz Leipziga. Gostje so se nastanili v hotelu »Pri srbskem kralju«. Danes dopoldne je bil sprejem pri nemškem poslaništvu, nato «o gostje posetili naše gospodarske ustanove. Z večernim brzovlakom odpotujejo v Zagreb in druga jugoslovanska mesta Sprememba zakona o pobijanju drevesnih bolezni Beograd. 29. maja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gozdove in rudnike po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembab in dopolnitvah zakonu o pobijanju drevesnih bolezni v državnih gozdovih. Nove aretacije Slovencev v Julijski Krajini Sušak, 30. maja. v. 'L Beke prihajajo vesti o novih aretacijah na Goriškem. Iz okolice Kanala je prišlo pred nekaj dnevi večje število Slovencev na izlet v Trst. Tu so se dali fotografirati z motiko in srpom, kmetskima znakoma. Policijski agentje, ki so jih zasledovali, so videli v lem demonstracijo proti režimu in so jih vse po vrsti aretirati. Izmed 25 fantov so bili 4 zadržani na tržaški policiji, med njimi tudi brata Anton in Severin Kamen-šek iz Ročinja pri Kanalu. V Gorici so aretirali dva trgovska vajenca, Ivana in Jožefa Lebana. V Grahovem so aretirali gostilničarja Ivana Rejca in mu zaprli gostilno, ker je protestiral, ko so mu spremenili priimek v Rezzi. Njegov sin dijak Zorislav Rejec pa je že od januarja t. 1. v goriških zaporih, ker so ga osumili, da je kot član študentovske organizacije »Črni bratje« širil protifašistovsko propagando. V januarju so aretirali vse Mane te dozdevne organizacije. Pozneje so jih sicer izpustili, a šolske oblasti so jih izključile iz šole. Policija je takrat z vso resnostjo trdila, da so študentje hoteli podminirati in vreči v zrak solkanski most in dom »Ballile« v Gorici. Teh svojih trditev pa policija ni mogla utemeljiti. Novi čuvar madjarske krone Budimpešta, 29. maja. n. Danes je bila seja članov zgornje in spodnje zbornice. Ob prisotnosti vseh parlamentarcev je bil soglasno izvoljen grof Emili Szecsenyt za čuvarja madjarske krone. Grof Szeosemyi je pred guvernerjem Horthyjem takoj položil prisego. Zarota za rušenje cerkva Bukarešta, 29. maja. n. V Romuniji so odkrili komunistično zarotniško organizacijo, ki je imela namen porušili celo vrsto cerkva v 6 raznih državah, in sicer v Romuniji, Jugoslaviji, Poljaki, Češkoslovaški, Bolgariji in Grčiji. Voditelj organizacije je bil Aron Lazar, ki je že vse priznat. Aretirali so 40 ljudi. Obvestiti so tudi poslaništva vseh prizadetih držav o namerah in pripravah te zarote. To je zgodovinska veličina Device Orleanske in zato bo vedno svet spomin na njo francoskemu narodu, pa tudi vsem patriotom sveta. Zato pa se danes tudi jugoslovanski narod s hvaležno pobožnostjo spominja njenega praznika, kajti tudi Jugoslovanom je vedno svetel vzor, kako treba ljubiti domovino in se za njo žrtvovati. In temu vzoru ostane jugoslovanski narod za vedno zvest. Predsednica mednarodne ženske zveze v Zagrebu Zagreb, 29. maja. k. Včeraj je prispela v Zagreb Lady Corbett Ashby, predsednica mednarodne ženske zveze. Predavala bo o namenih feminizma. Ga. Ashby je v Zagrebu že v drugič. Letos se nam obeta izborna žetev Beograd, 29. maja. AA. Kako kaže letošnja žetev: Izvozniško društvo kraljevine Jugoslavije je zbralo iz vse države podatke o stanju žetve in posevkov. Po teh podatkih se smemo nadejati, da bo letošnja žetev tolikšna kakor Jela 1929., ki je bila najboljša v zadnjem desetletju. Ječmen je odcvetel in odlično kaže, pšenici je zagotovljeno dovolj moče in se zanjo ni bati. Tur-ščica povsod obro obeta. Tudi sadje je povsod v prav dobrem stanju, žuželk je letos prav malo. Tako kaže povsod prav dobro za letošnjo žetev. Zdravstveno stanje živine je odlično. Nova železniška tarifa za premog Beograd, 29. maja. AA. Po »klepu generalne direkcije državnih železnic pride 15. junija t. 1. v veljavo nova železniška tarifa za črni in rjavi premgo, za lignit in koks. Zastopniki ministra za prosveto pri srednješolskih izpitih Minister za prosveto je določil za svoje zastopnike pri višjih in nižjih izpitih na srednjih šolah med drugimi za zastopnika na gimnaziji v Škofovih zavodih v St. Vidu g. Petra Tipo, direktorja v pokoju iz Beograda, na učiteljišču v Užicah g. dr. Prana Kidriča, univerzitetnega profesorja iz Ljubljane, na učiteljišču v Čakovcu, g. Luko Jevrcmoviča, direktorja v ministr stvu za prosveto v pokoju, na učiteljišču na Ce tinju g. dr. Frana Ilešiča, univerzitetnega profesorja v Zagrebu, na realni gimnaziji v Ne gotinu g. dr. Stanka Bevka, direktorja v pokoju iz Ljubljane, na realni gimnaziji v Novem me stu g. dr. Vasilija Popoviča, univerzitetnega profesorja iz Beograda, na realni gimnaziji v Smederevu in v Smederevski Palanki g. dr. Ivana Prijatelja, unlverzitnega profesorja iz Ljub' ljane, na klasični gimnaziji v Splitu g. dr. Nikolo Radojčiča, univerzitetnega profesor j v v Ljubljani, na ženskem učiteljišču v Ljubljani g. dr. Dušana Rajičiča, profesorja višje pedagošse šole v Beogradu, na tretji moški realni gimnaziji v Beogradu g. dr. Frana Ramovša, univerzitet nega profesorja v Ljubljani, na četrti moški realni gimnaziji g. Frana Jerana, profesorja v Ljubljani, na realni gimnaziji v Bitolju in Prilepu g. dr. Nika Zupaniča, direktorja etnografskega muzeja v Ljubljani, na realni gimnaziji v Vršcu g. dr ..Aleksandra Stojičeviča, univerzitetnega profesorja v Ljubljani, na realni gimnaziji v Zaječarju in Knjaževcu in na zasebni gimnaziji Boljevcu g. dr. Rajka Nahtigala, univerzitetnega profesorja v Ljubljani, na realni gimnaziji v Kočevju g. Petra Pavloviča, upravnika etnografskega muzeja v Beogradu, na ženski realni gimnaziji v Kragujevcu g. dr. Ivana Plemlja, univerzitetnega profesorja v Ljubljani, na realni gimnaziji v Kranju g. Momčila Da-ničiča, profesorja v Beogradu, zdaj v službi v ministrstvu za prosveto, na realni gimnaziji v Kruševcu g. Josipa Vestra, direktorja v pokoju, na realni gimnaziji v Užicah g. dr. Milana Vidmarja, univerzitetnega profesorja v Ljubljani. Imenovanje zdravnikov Beograd, 29. maja. AA. S sklepom ministra za soeijalno politiko in narodno zdravje so postavljeni za sekundarne zdravnike v državni bolnici v Ljubljani dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnice v Ljubljani v 1/9 dr. Henrik Veserle, dr. Tomaž Furlan, dr. Ivan Kaukler in dr. Rciner Basin, za administrativnega uradnika 8. 6kupine iste bolnice Anton Manfred in Franc Tominec, za uradniškega pripravnika Viktor Šolar, za administrativnega uradnika 10. skupine dozdaj III/5 Josip Buraj, za administrativnega uradnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v 9. skupini Leopold Šarabon, v 8. skupini pa Alojzij Turk. Imenovanja Beograd, 29. maja. AA. S sklepom ministra za gozdove in rudnike in s soglasjem predsednika ministrskega sveta je imenovan za uradni-ka-pripravnika pri banski upravi v Ljubljani Leonid Balbaez, diplomiran inženjer. Premestitev Beograd, 29. maja. AA. S sklepom ministra i gozdove je s soglasjem predsednika ministrskega sveta premeščen Franjo Gerlovič, podgo-zdar, iz Kostanjevice v Ptuj. Vremenska napoved Dunaj, 29. maja. (d). Nobene bistvene spremembe sedanjega vremena, k večjemu kake kra. jevne nevihte. Občni zbor Zveze za iujski promet Ljubljana, 29. maja. Popoldne ob 7'30 se je vršil v sejni dvorani zbornice TOI občni zbor Zveze za tujski promet. Otvoril ga je predsednik dvorni svetnik dr. Marn, ki je toplo pozdravil zastopnike raznih društev in korporacij: generalnega ravnatelje »Putnika« g. Seriščeviča, zastopnika novomeškega Olepševalnega duštva Pirnata, ravnatelja Tujsko-prometnega sveta Velikonjo, predsednika Društva hišnih posestnikov Freliha, dr. Vinka Gregoriča, g. Cerarja iz Kamnika, župana Lavtižarja iz Kranjske gore, višjega inšpektorja v p. Westra, načelnika Vargazona, dr. Tavčarja, podžupana Jarca, predsednika Tujsko-prometnega društva v Kamniku, glavarja dr. Ogrina, župana Kratnarja, dr. Jurečka, dr. Souvana, višjega revidenta Petka, dr. Pavlina, Kavčiča in Krapeža, dr. Tičarja, gg. Šubica in Rihteršiča iz Celja, dr. Senjorja iz Maribora, Majcena iz Zidanega mosta, g. Schreya, dr. štera iz Rogaške Slatine, predsednika Muzejskega društva dr. Andrejko, zastopnika zbornice TOI dr. Plessa, župana dr. De Glerio z Bleda, dr. Tominška in direktorja šumske uprave inž. Božiča. V svojem kratkem predsedstvenem poročilu je g. predsednik dr. Marn med drugim povdarjal ekspeditivnost Zvezinega uradništva, ki je dobilo službeno pragmatlko in je prebral pozdravno brzojavko predsednika Zveze kopališč g. Radičeviča, ki se žal, tokrat ni mogel udeležiti občnega zbora. Generalni ravnatelj Siriščevič je čestital Zvezi k njenem uspešnemu delu za povzdigo turizma v naših krajih in je želel uspeha tudi v bodoče. Poročilo o zvezinem delovanju je izšlo v posebni brošuri in smo o njem že poročali. Na predlog g. Kavčiča je bilo sprejeto brez debate. Blagajnik g. štrukelj je pročal, da je imela Zveza 200.591 Din dohodkov, stroškov pa 147.870 Din. Med stroški zavzemajo najvišjo postavko albumi in brošure v znesku 95.590 Din, subvencije (28.080 Din) in popravilo Vintgarja (10.732 Din). Za nadzorstvo je poročal dr. Vinko Gregorič, nakar je dobil odbor soglasno absolutorij. Pri slučajnostih je podžupan prof. Jarc iznesel dvoje pobud: Zveza naj bi se potrudila, da dobi zastopnika v pravkar ustanovljenem posvetovalnem odboru pri generalni direkciji državnih železnic in pa, da dobi primerne pisarniške prostore v ljubljanskem nebotičniku. Mesto, da bo prav rado prispevalo v ta namen. Glavar dr. Ogrin iz Kamnika je opozarjal na žalostno stanje-naših cest in navajal ukrepe, ki naj jih stori Zveza. Dr. Pavlin Je stavil več predlogov, med drugimi, naj poskrbi Zveza, da postane sedanja avtomobilska cesta iz Kranjske gore na Vršič carinska cesta za mednarodni promet v Trento. Zastopnik Dolenjske g. Pirnat iz Novega mesta je prosil, naj izposluje Zveza izletniške karte za polovično vožnjo na Dolenjsko, ker bi Dolenjska s tem mnogo pridobila. Tudi naj bi dobilo Novo mesto opoldne direktno Zvezo s št. Janžem. Zveza naj bi nadlje poskrbela, da dobi Dolenjska čimprej prepotrebni električni tok. Dr. Gregorič je načel vprašanje preureditve ljubljanskega kolodvora. Podžupan prof. Jarc je ugotovil, da dr. Gregorič ni informiran. Določena je že žirija in bo natečaj za osnutke preurejenega kolodvora v kratkem razpisan. Tudi je država obljubila za kolodvor lepo svoto. študira se tudi, kako bi se tramvaj speljal pod kolodvorom, da ne bi bilo treba ne nadvoza ne podvoza na Dunajski cesti. G. Cerar iz Kamnika je omenjal novozgrajeno kopališče in je prosil, naj bi se izposlovala obiskovalcem tega kopališča polovična vožnja. Obenem, naj se uvede promet z motornim vozilom na kamniški progi. Zupan Lavtižar iz Kranjske gore je povdarjal, da se ne sme dopustiti, da bi prišlo Kendovo posestvo na Bledu v tuje roke, Ta biser mora postati nacionalna last, če ne, napravimo dinarsko zbirko (burno odobravanje). Glavar dr. Ogrin je opozarjal na sitnosti, ki so jim izpostavljeni tujci pri mitnicah. Podžupan prof. Jarc Je izjavil, da ne izda nobene tajnosti, če pove, da je bil proti pobiranju takse, da pa Je žal ostal v manjšini, ko Je nastopil proti njim. Obenem je naslovil na generalnega ravnatelja Seriščevičša prošnjo, naj toplo podpre prošnjo za aerodrom v Ljubljani, kar je g. generalni ravnatelj takoj obljubil. Ob 19. uri je bil občni zbor zaključen. Predsednik dr. Marn se je zahvalil zborovalcem za udeležbo in za predloge in je izjavil, da se bodo vsi predlogi vpoštevali. Naše gospodarstvo enajstič pred javnostjo Zopet otvarja ljubljanski velesejem svojo spomladansko gospodarsko prireditev. Dogaja se to v velevažnih trenutkih polnega razmaha našega narodnega gospodarstva, ki bo z zakonsko stabilizacijo dinarja zadobilo pospešeni tempo svojega razvoja. Je pa še druga okoluost, ki daje ljubljanski gospodarski prireditvi srednjeevropski pomen. Naša država se v kaosu svetovne gospodarske depresije nahaja v razmeroma ugodnem položaju malenkostne brezposelnosti, proračunskega ravnotežja in urejenih gospodarskih prilik. Ljubljanski velesejem se lahko ponaša z dejstvom, da kljub poostrenem izkoriščanju prostora ni ostal niti najmanjši prostor nezaseden. Nasprotno, nebroj velikih inozemskih tvrdk je moralo opustili poset, oziroma si istega rezervirati za jesen. Polna zasedba ljubljanskega velesejma ponovno potrjuje, da je ta institucija gospodarsko potrebna in koristna. Letošnja prireditev kaže veliko število inozemskih razstavljalcev. Združene države ameriške so zastopane z 20 razstavljalci, ki zastopajo avtomobilsko industrijo. Anglija (7) razstavi predvsem motorna kolesa. Avstrija (53) poljedelske, pletilne stroje, avtomobile, kovinarske stroje, galanterijo in kemikalije. Češkoslovaška (18) poljedelske stroje, avtomobile, traktorje, pekarske stroje, pralne in kovinarske stroje itd. Francija (5) avtomobile, brizgalne, Italija (4) avtomobile, mlinske naprave, galico, cement, Madjarska (11) poljedelske stroje, Nemčija (111) stroje za obdelovanje lesa, kovinske izdelke, avtomobile, pisalne stroje, motorna kolesa, šivalne stroje, gradbeni materijal, poljedelske stroje, kirurgične instrumente, brizgalne, galanterijo, glasbila itd. Švedska (3) sepa-ratorje, Švica (2) pletilne stroje, Belgija (2) motorna kolesa, orožje, Danska (1) separatorje itd., itd. Posebno bogalo je zastopano naše domače gospodarstvo. Pohištvo zopet zavzema tradicionalno mesto, tudi ostala lesna industrija je močno zastopana. Istotako tekstilna industrija, kovine, papir, lepenka, keramika, poljedelski stroji, brizgalne itd., itd. Površen sprehod po velesejmskem prostoru nudi sledečo sliko: V pav. E je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni.instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi kolarski izdelki. V pav. F je nameščena strojna industrija: stroji za obdelovanje lesa, tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji, poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbeni materijal in keramična industrija. V pav. G je nameščena tudi kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, elektrotehnika, kemična industrija, avtomobili in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (seperatorji itd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati. V pav. H je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa, kožubovi-narstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija. V pav. J so nameščeni avtomobili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesa in kolesa. V pav. L je nameščena higienska razstava. V pav. K je umetniška razstava in radio-raz-stava. V pav. M se nahaja tekstilna industrija, v pav. N papir, lepenka, knjigovodstveui pripomočki, pisarniške potrebščine, usnje in foto-industrija. V pav. 0 se nahaja obrtništvo Dravske banovine. Češka industrija je v lastnem paviljonu. Na prostem so nameščeni poljedelsk' stroji, bencinski motorji, avtomobili, polnojaimeniki, zvonovi, hladilne naprave in živilska industrija. Velesejmski prostor nudi v resnici prav pestro sliko in bo tudi letos razgibal Ljubljano s svojimi obilnimi zanimivostmi. Čestitamo velesejmski upravi k njenemu vzornemu delu in ji želimo kar najlepšega vremena in obilo uspeha! O sprejemnih izpitih za prvošolce Bližamo se koncu šolskega leta in verjetno je, da se bodo spričo slabih uspehov zlasti med prvošolci zopet ponovili glasovi po uvedbi sprejemnega izpita za tiste, ki hočejo biti sprejeti na gimnazijo. Dovolite mi, gospod urednik, o tem nekaj besed. Živimo v času, ko je okrog nas prav posebno vse polno napredka na vseh koncih in krajih. Skoro bi lahko rekli, da vsak dan vidno napredujemo. To nas pa mora seveda le še podžigati k še večjemu in nadaljnemu napredku. (Saj napredek je vendar bil v vseh časih in so ga tudi čutili in delali zanj najboljši ljudje.) In eden glavnih njegovih pogojev in temeljev je šola, vedno več šole in vedno boljša in popolnejša šola, kjer se uči vedno več in vedno na boljši način. (Vsaka nova učna knjiga ene in iste tvarine je boljša.) Država se tega velikega pomena šole zadnja desetletja vedno bolj zaveda, sama upravlja in pospešuje šolstvo ter ga skuša ljudem čimbolj približati in olajšati. In ena izmed olajšav je gotovo tudi ukinitev sprejemnega izpita za vstop v srednjo šolo. Marsikdo bi ob predpisa-, nem sprejemnem izpitu ne vstopil v srednjo šolo, ker ne bi imel priložnosti za pripravo na sprejemni izpit. Pa se potem v šoli vseeno znajde! In čimbolj bo naš narod izobražen, tem boljše zanj. Poglejmo pa sedaj razloge, ki vendar navajajo nekatere, da se izražajo ponovno za uvedbo sprejemnega izpita. Edini skoro in glavni vzrok je pač — po njihovo — presenetljiva nezrelost in neuspeh dijaštva, zlasti prvošolcev, kar utemeljujejo s tem, češ da ni nobenega rešeta, ki bi to nekoliko omejilo. (Drugi vzroki: slabe razmere, pomanjkanje učnih prostorov Mirko Javornik: £>c2ei čez ocean (Dalje.) Kurt Hilghes, kolega s poleta, ki je bil tudi vabljen, me je med plesom potegnil v stran. Gledala sva vrtenje. Vprašal me je, če poznam gospodično Jeanne iz Pariza. Dejal sem, da ne. On da jo pozna. In mi je pričel nekaj šepetati. Nerodno mi je bilo, da bi mi kdo dajal podatke o njej in ne vem, kako sem odgovoril. Kurt se mi je malo ironično zasmejal in rekel: »Zmagovalca je zmagala Jeanne. Če ga zasužnji, je hujše, kot da je izgubil krila.« In se je obrnil in šel k sosednji skupini. Kurtu takrat ni šlo za prerokovanje, povedal je le frazo. Jaz pa sem. se čez čas spomnil na njegovo besedo. Ne vem, kako naj vam pripovedujem. Vse občutje tistega dneva se da združiti v tri besede: bil sem srečen. Drugače, kot v brnenju motorjev bogvekje nad zemljo med oblaki. Bil sem 3rečeu. * * * Večer je že bil, ko sva se trudna od plesa In vrenja z Jeanne zatekla na vrt, na samotno klop, čez katero se je sklanjal star javor z orumenelim in zrdelim li.stjem. Izmed drevja in vej je mežikal trudni dan. Ko so prišle prve zvezde, so se pod starim javorom struile najine ustne iu Jeanne je bila moja. itd. skoro, ne pridejo v poštev.) Slabih uspehov je danes res več kakor prej, ampak to je razumljiv pojav, ki ga nahajamo povsod, kamor prihaja vedno več ljudi. Torej je razumljiv že s tega vzroka. Še bolj sam ob sebi razumljiv pa nam postane, ako pomislimo na mehanizacijo ljudske šole — in logiko srednjih šol. In sedaj zahtevamo od mladega človeka, da sam in naenkrat dozori temu skoku. Danes prihajajo na gimnazijo še čisto otroci. In kje naj bi torej dozoreli? Vsako kleno zrno pa potrebuje časa za svojo rast in dozori počasi. Le poglejmo k svojim najboljšim možem, pa bomo videli, kako jim je šlo ravno v prvi šoli najslabše in so se šele pozneje razvili. Torej je naša sveta dolžnost — ker pa svetost s sveta gine, recimo naša sama ob sebi umljiva dolžnost in naloga, da mladino z vsem njenim zamotanim razvojem upoštevamo in jo iz mehanizacije ljudske šole lepo polagoma navajamo misliti in tvarino miselno dojemati ter vse skupaj večkrat ponavljamo, ne pa morda brez vseh ozirov trdosrčno in ozkosrčno zahtevamo že od prvošolcev popolnega logičnega znanja in obvladanja večkrat zelo katedrsko razložene predpisane tvarine. Večkrat se profesor niti ne drži knjige. Včasih pa knjige sploh ni. Velikokrat se učenec niti ne zna učiti. Ker v ljudski šoli vsaj na deželi se malokdo uči. In gre v srednjo šolo le tisti, ki brez učenja dobro napreduje. In še to: Ravno prvi razredi bi morali biti najmanjši, ker je tukaj stik z otroci še prav posebno potreben. Zanimivo je tudi, da so uspehi na realnih gimnazijah boljši, vsaj v prvih razredih. In razumljivo: 1. Materijal po večini iz mesta, ki se v začetku boljše drži. 2. Šola nekoliko lažja. 3. Zahteve ne tako rigorozne in strogost človeška, realna. Vse je bilo tiho, le včasih se je v vrhovih odtrgal mrtev list in se neslišno spustil na zemljo. Bil je prav lak večer kot nocoj. Poglejte.« Obmolknil je, odgrnil okno in z napol zaprtimi očmi ter zamračenim čelom zrl na pusto. * • * Ekspres se je neslišno, skoraj onemoglo poganjal čez pusto. Ozračje je bilo težko in gosto in je kot poveznjena mreža tlačilo ravan in redke ljudi, ki so obračali glave za vlakom, kot da so jim privezane nanj. Prečke vodnjakov so mirovale, potegnjene v višino. Praznota. Robovi stepe so goreli rdeče in zlato. Ce sem napol zaprl oči, se je vse previjalo in prelijalo, barve so se trgale in vrtele, da nisem uganil, kje je zapad. Bila je čudna napetost vsega, kakor pred pomladjo ali včasih pred jutrom, ko je vsepovsod tiho in mirno, pa je vse neslišno snovanje in polnost. Ali kakor včasih pod večer, ko je človek ena sama občutljivost in brni in odzve-neva in odiskruje na vse zavestne in podzavestne dražljaje. Potem vse preide v drvenje, bezanje. Še besede, ki se čujejo iz sosednjega, odletavajo mirno kakor telegrafski drogovi, komaj da nalahno padejo v uho. Počasi lega tema in vse je kakor zmešan, v tesnobno neizbežnost usmerjen, drveč sen. * * * Nisem si ga upal vzdramiti. Ko se je tema zgostila, je spet pričel z napol pritajeno besedo. »Tiste dni v Berlinu sem bil res omamljea od Nam je mladina poverjena in naša naloga je. da jo upoštevamo iu razumemo — in uspehi ne bodo izostali. Nekateri se navdušujejo za pripravljalni razred. Kakorkoli. Na vsak način mora rešiti ta vprašanje učiteljstvo, ne pa nezrela mladina. S slabimi redi ga pa slabo rešujemo! Kakor da se ne bi zavedali resnosti, odgovornosti in časa. —anov. Draginja v planinskih kočah Ali je v Kamniški Bistrici res predrago? Kamnik, 28. maja. Pogosto se čujejo pri turistih in izletnikih pritožbe in zabavljanja na draginjo, ki vlada po naših planinskih kočah v Kamniških planinah. Najpogosteje se v tem oziru omenja Planinski dom v Bistrici in koča na Krvavcu. Poglejmo, v koliko so upravičene! Steklenica piva n. pr. velja v Bistrici 8 Din, na Krvavcu 12 Din. Liter vina v Bistrici 18 in 24 Din itd. Tudi jedila se zdijo predraga. Marsikdo je bil že razočaran, ko je plačeval naročeno kosilo. Vse pritožbe in zabavljanja letijo na Slovensko planinsko društvo, češ za steklenico piva plača 45 Din, prevoz ga stane največ 1 Din, čemu torej zahtevati pri prodaji trikrat večji dobiček kot ga ima kamniški gostilničar. Prav tako je z vinom itd. Take in podobne pritožbe čuješ dan na dan. Želeti bi bilo, da bi v tej zadevi prišli v najkrajšem času na jasno. K temu naj dodamo nekaj pojasnil in pomislekov, ki bodo naše občinstvo brezdvoma zanimali. V blagajno SPD se stekajo tile dohodki iz Planinskega doma v Bistrici: vstopnina, nočnina in čisti dobiček od prodaje razglednic, mrzlih jedil in pijač. Cene za te je postavilo SPD, ki jih opravičuje s tem, da mora kriti stroške, ki jih je imelo pri gradnji koče. Vsa gorka jedila, napravljena v Bistrici, pa prodaja okrb-nik na svojo odgovornost in v svoje dobro, po potrjenem ceniku, ki ga najdeš na vsaki mizi v Bistriškem domu. Oskrbnik nima za svoje oskrbovanje nobene plače razen dobička, ki ga ima pri prodaji toplih jedil. Vsem se zdijo jedila predraga, saj dovoz v Bistrico po razmeroma dobro prehodni vozni poti ni tako drag, pa tudi stroški ne presegajo stroške, ki jih imajo kamniški gostilničarji. Oskrbnik nam je dal na te pritožbe sledeče pojasnilo: pri prodaji razglednic, pijače pa tudi jedil ima precejšnjo izgubo, katero mora kriti s svojimi dohodki. Marsikateri izletnik si nabere razglednice, katere »pozabi« pri obračunu plačati. Pravtako ostane neplačano marsikatero kosilo, pijača itd. Turist se vpiše v knjigo, vstopnino »pozabi« plačati, pri obračuuu s SPD pade to v breme oskrbnika. Priznavamo, da se navedene nerednosti dogajajo in še celo zelo pogosto, zato pa bo tudi treba, da se čimprej odpravijo. V Bistriški dom prihaja toliko izletnikov, eden je podoben drugemu, v resnici si je težko zapomniti, komu si dal to, komu ono. Razglednice izbira po več turistov hkrati, kdo more paziti na vsakega posebej. Iu vpisna knjiga kroži okrog po mizah ... Nadvse umesten bi bil zato sledeči predlog: s prodajo razglednic, cigaret in vpisno knjigo naj bi bila zaposlena ena oseba. Pri vpisu v knjigo naj bi takoj plačal vsak vstopnino, prav tako pri prejemu kosila itd. S tem bi oni »nepredvideni« stroški odpravljeni in pomislek proti znižanju cen bi padel. Še eno stvar bi bilo vredno omeniti. Vpisna knjiga v Bistrici izkazuje za letošnje leto do sedaj 000 posetnikov. V Bistrici pa jih je bilo najmanj trikrat toliko, ako ne več. Večina iz- Kneginja Zurova jo knjiga, ki pripoveduje o trpljenju zaradi požrtvovalne in idealne ljubezni. To je knjiga, ki Vas bo globoko ganila. Zopet in zopet jo boste vzeli v roke. Knjiga velja Din 30-— broširana, Din 35"--- v polplatno vezana, s poštnino Din 1"— vež. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, (»radišče št. 4. te čudne sreče. Kot v prividu sem podpisal pogodbo z neko ameriško tovarno, ki se mi je obvezala zastonj dobaviti za polet čez Ocean velik dvokrilnik, samo da bom delal zanjo reklamo. Dobil sem daril, da bi jih lahko nesel na sejm. Mlade dame so mi pisale hrepeneča pisma, ki jih nisem bral. K Jeanne sem hodil vsak dan. To so bili tisli lepi, daljni dnevi. Ce nisem utegnil, sem pri poletu parkrat zakrožil nad poslaništvom in se napenjal, da bi uzrl njen pisani šal, ki mi je plapolal v pozdrav. Včasih mi je pisala. Še vedno sem ji bil 9;2 (14-7). v Sarajevu 25-2 (11), v Skoplju d-3 (13-2), v Kumboru 27-8 (15’9), v Splitu !9-4 (18-5). V oklepajih je označena najnižja emperatura. Gjubljana. Sobota, 30. maja 1931, Ferdinand. Pravoslavni: 17. maja, Andronik. Nočno službo imajo danes lekarne K m e t na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti. ¥ ■ Slavni pariški skladatelj Cesar Franck je napisal koncem 90. leta simfonijo, katero prištevamo med najboljša njegova deila. Franck-ova simfonija, ki obstoja iz 3 stavkov, spada med ona dela svetovne literature, ki so se v koncertnem življenju popolnoma uveljavila in so stalno na programu vseh, tudi največjih koncertov. Franokova simfonija se sedaj drugič izvaja v Ljubljani na javnem koncertu, obakrat pod taktirko dirigenta in skladatelja Lucijana M. Škerjanca v petek 5. junija t. 1. v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah se že vrši v Matičnd knjigarni. ■ Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo ter članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev in vse prijatelje sokolstva, na svojo javno telovadbo, ki bo 4. junija ob 16. uri na letnem telovadišču pod Tivolijem. — Nedeljo, dne 14. junija pa posetimo najoddal-nejšo sokolsko postojanko v ljubljanski župi — Sokolsko društvo v Zireh, kjer bo tudi javna telovadba. Med potjo obiščemo grob ter se poklonimo nesmrtnemu manomu našega nepozabnega staroste brata dr. Ivana Tavčarja na Visokem. Iz Ljubljane potujemo z avtobusi, odhod točno ob 7. uri izpred Narodnega doma. Vozni stroški za članstvo v kroju 30 Din, telo-vadeče članstvo in naraščaj oproščeno. Prijave sprejema društvena pisarna in sicer do najkasneje 10. junija; kasnejše prijave ne bo mogoče upoštevati. Želimo, da se tega izleta udeleže tudi bratje, lastniki zasebnih vozil; zato vabimo, da se pridružijo našemu izletu, ki bo odšla z zbirališča ob 7. uri. Bratje in sestre 1 Izkažimo svoje simpatije društvu, ki na skrajnem zapadu naše banovine vrši odlično sokolsko delo, s številnim obiskom. ■ Električna cestna železnica v šiško. Redni promet z novimi tramvajskimi vozovi na progi od glavne pošle do mitnice v šiška bo otvorjen v nedeljo dne 31. t. 111. ob pol 10. uri dopoldne. Vožnja od glavne pošte do šiške in obratno bo staila do 21. ure Din 1-— po 21. uri pa Din 2-— in se v nedeljo ne bodo še izdajali prestopni vozni listki za druge proge. Promet se bo vršil do 22. ure vsakih 6 minut, po 22. uri pa vsake pol ure. ■ V mestnem ekonomatu zaradi snaženja prostorov 2. in 3. junija 1931 ne bodo uradovali. ■ Nova tarifa električne cestne železnice, kakor je bila pred dnevi objavljena v listih, stopi v veljavo s 1. junijem t. 1. ■ Francoski institut vabi na predavanje, ki bo v torek 2. junija ob 21 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Univerzitetni profesor g. Spektorsky bo govoril o Hippolyteu Taineu. ■ Drevi točno ob 20. mladinska akademija Sokola II. v telovadnici na realki (vhod iz dvorišča). Vstop prost. Vabljeni vsi, zlasti starši mladine. Zdravo! ■ Posebni vlak iz Zagreba bo prispel v Ljubljano v nedeljo okrog poldne radi nogometne tekme za državno prvenstvo med Gradjanskim SK iz Zagreba in ljubljansko Ilirijo, ki bo ta dan ob 16. in 17.45 na sporlnem prostoru SK Ilirije ob Celovški cesti. S posebnim vlakom bo prišlo nad 1000 Zagrebčanov. Tekme se bo potemtakem udeležilo do 4000 gledalcev, ker je tudi v Ljubljani izredno zanimanje za to športno prireditev. ■ Odprta noč in dan so groba vrata! V ljubljanski bolnišnici so umrli Valentin Stare, 48 let star, mizar Cankarjevo nabrežje 3; Alojzij Kruimpjah, 17 let star, delavec, Duplica; Valentin Koman, 58 let star, poštni uradnik, Šva-bičeva ulica 15; Janez Modic, 2 dni star, sin delavca, ŽeJimlje; Valentin Sajovic, 46 let star, trgovec, Janežičeva ulica 11; Jerica Repše, roj. Jenko, 56 let stara, žena stavca, Hrenova ulica 19; Andrej Zalaznik, 39 let star, prevoznik, Sv. Petra cesta c. 51; Gvido Živko, 8 mesecev star, sin rudarja, Toplice pri Zagorju, Marjana Štefe, 73 let stara, Tržič. V Ljubljani je umila Ana Globočnik, roj. Winlerhalter, 56 let stara, zasebnica, Strini pot 4. ■ Klabundova igra treh »XYZ« se vprizori poslednjič v letošnji sezoni danes za red A v Skrbinškovi režiji. — V nedeljo zvečer vprizori ljubljanska drama poslednjič v letošnji sezoni zabavno burko »Pri belem konjičku« v običajni zasedbi in režiji prof. Šesta. — Danes se vprizori po daljšem presledku prvič v letošnji sezoni nesmrtno delo velikega Beethovna »Fi-delio«. V partiji Florestana gostuje prvič g. Šimenc, ki se obenem tudi poslavlja za delj časa od naše operne publike. Rocca bo pel naš priljubljeni g. Križaj, Leonoro prvič ga. Thier-ryjeva, Don Pizzara g. Primožič, Don Fernanda g. Grba, Marcellino ga. Ribičeva, Jaquelino g. Mohorič. Dirigira kot pred leti ravnatelj Polič. Predstava bo prvovrstna vprizoritev ter opozarjamo vse ljubitelje opere in oboževatelje velikega nemškega klasika na ta zanimiv večer, ki se vrši za abonente reda C. ■ I* bolnišnice. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 4 osebe, ki so se poškodovale po nesrečnem naključju. 23-letni sin posestnika Zobec Ivan, iz vasi Dane, je doma vozil pesek; pri tem pa je padel pod voz in mu je kolo »trlo desno nogo. — Delavec Pregelj Ivan iz Zgor. Šišike je bil zaposlen pri gradnji cestno-želez- niške proge. Pri delu ga je neki sodelavec po naključju udaril s krampom po hrbtu. Poškodba k sreči ni preveč nevarna. — Mladoletni Podstudenšek Janez, sin hi&arja iz Podstudenca pri Kamniku, je padel v jamo, v kateri so gasili živo apno. Dobil je močne opekline po. telesu in levi roki. — Repič Franc, 1865. lela rojeni dninar iz Črnuč, zaposlen pri RogovHcu, je šel na hlev iskat seno ?a konje. Pri lem mu je na lestvi spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. ■ Prometna nesreča. Pred trgovino Feliksa Urbanca je šofer Viktor Kocbek zavozil v plinski kandelaber in ga poškodoval. Mestna plinarna ima 1500 Din škode. ■ Policijska racija. Za velesejem se je pojavilo v Ljubljani precej sumljivih tipov, predvsem žeparjev. Radi tega je policija izvršila racijo in aretirala 15 sumljivcev, od katerih je 8 izpustila, ostale pa pridržala v zaporu. ■ Vlom v kuhinjsko shrambo. Vozniku cestne železnice Francu Lampelju je bil ukraden iz kuhinjske shrambe v Mencingerjevi ulici službeni plašč in otroški suknjič v skupni vrednosti 500 Din. Maribor 111 Slava artilerijskega polka. V spomin na pohod na Gosposvetsko polje bo slavil tukajšnji 32. artiljerijski polk 5. junija svojo letošnjo slavo. Pričetek obredov bo ob 10. uri v vojašnici vojvode Putnika. 111 Prihod delegatov »Saveza nabavljačkih zadruga«. Včeraj ob 9'25 uri dopoldne so prispeli v Maribor številni delegati »Saveza nabavljačkih zadruga« iz vse države, da se vde-leže kongresa in proslave desetletnice. Na kolodvoru so se zbrali številni državni uslužbenci, člani zadruge, kakor tudi drugi interesenti ter predstavniki oblasti. Došle delegate je pozdravil ravnatelj kaznilnice in predsednik gospod dr. Niko Vrabl, zahvelil pa se je za sprejem predsednik »Saveza« in prvi pomočnik finančnega ministra g. dr. Letica iz Beograda. Pri sprejemu je Igrala tudi godba železniškega glasbenega društva »Drava«. Po prihodu so bi delegati ogledali mesto in okolico ter prisostvovali predposvetovanjem za kongres. DaneR popoldne ob 15. uri bo v Zadružnem domu občni zbor zveze, ob 20. uri družabni večer pri Gambrinu, jutri ob 10. uri svečana seja v Narodnem domu, ob 13. uri pa banket v »Unionu«. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Rezultati Spielmannove simultanke. V četrtek zvečer od 21. do 1. ure ponoči je Igral avstrijski šahovski velemojster Rudolf Spiel-mann v veliki kazinski dvorani simultanko s 37 igralci, večinoma dijaki. Velemojstra je pozdravil in prireditev otvoril ravnatelj klasične gimnazije g. dr. Tominšek. Spielmann je dobil 27 partij, 7 jih je remiziral, 1 pa izgubil. Izgu bil je naprtim zasebnemu uradniku Koviču. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Msi-ibor 1182 111 Koncert Drž. ženskega učiteljišča. Državno žensko učiteljišče je priredilo v sredo 27. t. m. v dvorani Zadružne banke koncertni nastop svojih gojenk. Kakor pri vseh dosedanjih muzikalnih prireditvah tega zavoda, smo tudi tokrat imeli priliko veseliti se z mladimo vred lepih in vidnih uspehov v petju in glasbi ter še opazovati nekaj talentov, na katere se lahko stavijo nade na bodoči razvoj. Solistične točke na violini, klavirju in v petju so bile že v kvaliteti zahtev. Godalni ansambl (katerega je naštudiral prof. Sprachmaim) je bil glasbeno skrbno pripravljen in je bila izvedba vsega priznanja vredna. Prof. Ropasova je nastopila z dvema skladbama za ženski zbor. Tudi tokrat je utrdila svoj sloves kot energična diri-gentinja. Zbor, ki je bil docela v skladu s hotenjem svoje učiteljice, je donel sočno ter fraziral okusno. Tudi zborovi soliatinji sta zapustili ugoden vtis. Obisk lahko kvalificiramo z 'ozirom na pozno koncertno sezono kot zadovoljivo. — U. D. 111 Najboljši liker sveta »Gromoiovka« Maribor, Maistrova. 1331 Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 111 Počitniška kolonija. Odbor Pomladka Rdečega Križa v Mariboru sprejema za svojo kolonijo v Kaštelu Lukšidu še nekaj dečkov, in sicer za celotno oskrbo po 800 Din. 111 Pijte original »CHABES0«. 1114 111 Kozaški jezdeci. Jutri v nedeljo bodo na dirkališču na Teznu nastopili znani ruski kozaški jezdeci. 111 Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje šmarnice in za poletna dela v vinogradu "bo v ponedeljek, dne 8. junija na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen ter bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Potrebni udeleženci, ki se bodo izkazali z uradnim potrdilom pristojne občine, bodo dobili cepilne nože in gumijeve trakce. m Otvoritev na novo renovirane trgovine II. J. Turad, Aleksandrova cesta 7 v soboto dne 30. maja. 1368 111 Uspeh mariborskega kolesarja. Naš najboljši kolesar g. Štefan Rozman, član klubi »Perun«, ki se bo udeležil tudi prihodnje olim-piade, je dobil poziv, da nastopi dne 7. junija na Dunaju pri veliki mednarodni kolesarski dirki. Vabilo je sprejel. 111 Pevski zbor Ferijalnega Saveza iz Maribora bo nastopil pod vodstvom g. prof. Schvvei-gerja danes v soboto, 30. t. 111. ob 18 30 v radiju Ljubljana. Na sporedu so same narodna pesmi. Mešani zbor bo absolviral Dolinarjeve: Po gorah grmi, So ptičice zbrane. Kmetič veselo, Sinoči sem na vasi bil in Moj fantič; Pavčičevo: Adi jo pa zdrava ostani in Devovi: Veterček po zraku gre in Tička je zaprta bva. Tretješolec Neralič bo zapel Prelovčevo: Spo-mlad prav lušno je in Pavčičevi: Pojdem u rute in jaz mam konjča; sedmošolec Cerič pa 1’relovčeve: Bom šel na planince, Ko so fantje proti vasi šli in Ljuba si pomlad zelena. Solo-točke bo spremljala pri klavirju ga. prof. Za-cherlova. 111 Dva utopljenca. V bližini Ormoža so potegnili neznanega 160 cm visokega ter 50 do 00 let starega moškega, ki je po vsem videzu moral biti splavar. Pri njem niso našli nobenih dokumentov. Pokojnika so na občinske stroške prepeljali na mestno pokopališče, kjer so ga včeraj pokopali. Istotako v četrtek pa so pasauti na državnem mostu v Mariboru opazili v Dravi truplo črno oblečenega moškega, ki je pa kmalu zopet izginilo na dnu. * Predsednik izpitne komisije pri maturi na pri višjem tečajnem izpitu lia celjski realni gimnaziji bo g. Svetislav Petrovič, profesor višje pedagoške šole v Beogradu. * Sokolsko društvo v Veliki Pirešici priredi v nedeljo 7. junija ob 15. v prostorih gostilne »Pri cestnem Fervegu« igro s petjem v dveh dejanjih »Pogodba«. Po igri prosta zabava. Bratje iu sestre sosednih bratkih društev prihitite ta dan k nam v Veliko Pirešico, da se okrepi naše^ mlado društvo, ki se mora boriti z mnogimi težavami, ter da pridobimo novih moči za velike naloge Sokolstva. * Proslava 60-letnice gasilnega društva dne 6. in 7. junija bo združena s »Pokrajinskim zletom^ Jugoslovanske gasilske zveze Ljublja-na«. Gasilci iz vse banovine bodo ta dva dni prihiteli v Celje, kjer bo za prenočišča in prehrano izborno poskrbljeno. * Celje proglašeno za letovišče. Trgovinsko ministrstvo je izdalo seznam krajev, ki kot letovišča in turistični kraji uživajo davčne in taksne olajšave v hotelski industriji. V tem seznamu je tudi mesto Celje ter mnogo krajev iz Savinjske doline. Zbor donskih kozakov Platov, ki bo na praznik 4. julija nastopil v celjskem Mestnem gledališču pod vodstvom dirigenta Kostrjukova, je eden najznamenitejših ruskih zborov.' Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. * Nočno lekarniško službo ima od danes do prihodnjega petka, 5. junija, lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. * Smrtna kosa. 27. t. 111. je v javni bolnici umrl 50-letni delavec Osek Franc iz Sp. Zečeva. * Dva stara človeka pod motornimi vozili. 26. t. 111. je neki motociklist pred postajnim poslopjem v Paški vasi povozil 74-letno Dimeč Nežo iz Mozirjega. Starka je dobila težje poškodbe na rokah in nogah. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. — 25. t. 111. je neki avtomobil na cesti iz Konjic v Tepanje povozil 60-letnega iz cerkve se vračajočega malega posestnika Kropeja Janeza. Težko ranjenega starca, ki ima poškodbe po vsem telesu, so prepeljali v celjsko bolnico. Oba sta žrtve neprevidnosti šoferjev. * Nezgode. 29-letni posestnikov sin Jesenek Andrej iz Dramelj je na cesti padel in si zlomil levo nogo. — V Malem vrhu pri Šmartnem ob Paki je 27-letni delavec Razboršek Franc razstreljeval skalo, kar mu je velik kos skalo priletel na levo nogo in mu zlomil kost. — Oba bo prepeljali v celjsko, javno bolnico. * Kolo si je izposodil 25-Ietni mizarski pomočnik F. Franc pri nekem posestniku v Arji vasi. Pa ga je pozabil vrniti lastniku in ga je raje prodal. Policija ga je aretirala in izročila sodišču. Trbovlje »Jugoslovan« postaja v tukajšnem revirja vedno bolj priljubljen. V zadnjem času se je pričel širiti tudi med ostalimi sloji, ne samo med rudarji. Saj prinaša »Jugoslovan« najno-vejse vesti iz vseh krajev sveta in poroča o najnovejših dogodkov iz vseh krajev naše domovine, zlasti pa vsak dan poročila o položaju in dogodkih v trboveljskem rudarskem revirju Vse prijatelje našega lista, zlasti pa društva 2 novo jugoslovansko smerjo, prosimo, da »Jugoslovana«, ki je glasnik idej nove dobe jugoslovanskega narodnega prerojenja, z vso vnemo podpirajo ter ga širijo med svojimi člani in prijatelji. Vsakršna obvestila, vesti in poročila, ki zanimajo našo jugoslovansko javnost, Jiaj se oddajajo v kuvertah v poslovalnici »Jugoslovana r, ki se nahaja v trafiki ge. Ane Kušar pri kavarni Povše. Premestitev poslovnih prostorov. Zlatar g. Koren Miha je te dni preselil svojo zlatarsko delavnico iz hiše g. Murna v hišo g. Ferenca v Trbovljah II. Sokolska tombola. V nedeljo 31. maja t. 1. ob 14. uri bo na Sokolskem telovadišču velika tombola tukajšnjega Sokola. Glede na težko krizo je trboveljski Sokol letos tombolske dobitke tako po vrednosti kakor tudi po številu znatno zvišal, zato se je pa tudi zanimanje za sokolsko tombolo podvojilo. Ker so bile lani vse srečke razprodane in je vladala pred pričetkom tombole pri prodajnih mizah na tom-bolskem prostoru taka gneča, da mnogi niso mogli kupiti srečk, priporoča vodstvo tonibol-skega odseka ’ 'instvu, da si letos ob pravem času oskrbi srečke, zlasti pa da ob pravem času prispe na tombplski prostor, da se pričetek tombole radi kupovanja srečk ne bo zakasnil. Ogledajte si dragocene dobitke, ki so razstavljeni v Sokolskem domu. Novo igrišče. Županstvo je športnemu klubu Trbovlje, ki je postal z zadnjo prvenstveno tekmo prvak trboveljskega nogometnega okrožja, oddalo v najem zemljišče južno od pokopališča. Te dni so pričeli urejevati in planirati to zemljišče. Vsi znaki kažejo, da bo v doglednem času v tem delu Trbovelj osredotočeno vse športno življenje, kajti na nasprotni strani se nahaja novo kopališče, kjer se goji plavalni šport. Želeti bi le bilo, da se po nepotrebnem nastala nasprotstva med obema naj-jačjima trboveljskima kluboma SK Trbovlje in SK Amater čimpreje izmirijo. Rekrutovanje. Letošnje rekrutovanje mladeničev rojenih od leta 1906 do 1911 se vrši letos prvič v Sokolskem domu. Rekrutovanje se vrši: 11. junija za letnik 1911; 12. juni.ia za letnike od 1906 do 1910 in 13. junija za tujce, to je nabornike iz drugih občin, ki so prašili, da bi šli v Trbovljah k naboru in oni vojaški obvezniki, ki so postali iz kateregakoli vzroka za vojno nesposobni. Dre 13 junija se vrši tudi zaprisega obveznikov, ki so oproščeni kot hranitelji in onih, kateri še niso predpisano zaprisego položili. Pregledovanje mladeničev se bo pričelo vsak dan točno ob 7. url. Sojmt«, 30. maja l^jl. ai— Pei zidanic zgorelo v BuUvški gori pri Dolži Novo mesto, 29. maja. Dne 28. maja okrog polnoči je v Bukovški pori pri Doižu v zidanici posestnika Jožeta Sta-niše iz Konca izbruhnil požar. Ogenj se je od tam razširil dalje na precej na kupu stoječe zidanice posestnikov Bačarja Janeza iz Vrhov ter Staniše Franca in Cimermančiča Jožeta iz Vinje vasi, kakoff tudi na zidanico posestnika Gazvode Franca iz Pristave. Ogenj je nastal najbrž iz štedilnika v Staniševi zidanici kjer so prejšnji dan kurili. Vnel se je prejkone vezni tram v steni, ki je povzročil požar. ysem posestnikom in najemnikom ki so imeli v zidanicah svoje vino, kakor tudi posotdo in vinogradniško orodje, je zgorelo vse. Samo vina je uničenega okrog 40 lil. Poslopja so pogorela do tal. Isto noč sta spala v Cimermančičevi zidanici Kralj Franc in Kastelic Franc iz Vlinje vasi. Iz spanja ju je prebudilo sumljivo prasketanje. šla sla pogledat in sta videla Se vse v ognju. Tekla sta takoj na pomoč, a med tem eo prišli že tudi ljudje iz bližnjih vasi Dolža in .Zajčjega vrha. Oteti pa ni bilo mogoče ničesar več. Zaradi ognja so uničeni tudi vsi bližnji vinogradi, kakih 1000 kv. m na okoli. Vse škode bo okrog 100.000 do 120.000 Din. Zavarovana sta bila samo dva posestnika za malenkostne vsote pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, drugi trije pa nič. Uboi na Muti 70-letni starček ustrelil sina Marenberg, 28. maja. Pred trgom Muto ima na lepem prometnem "kraju ob Dravi, kamor radi zahajajo nedeljski izletniki, svojo gostilno in urarsko delavnico 70-letni starček Bučinek Jakob iz Sv. Primoža nad Myto. Pri sebi je imel tudi svojega 40-letnega sina Franca, ki je bil veseljak in mu delo ni dišalo. Radi tega sta prišla z očetom-starčkom mnogokrat navzkriž. Včeraj okoli devete ure zvečer pa je nastal zopet prepir med očetom in sinom, ki se je končal zelo tragično. Včeraj je začel sin Franc zopet veseljačiti, kar pa ni bilo po volji očetu. Proti večeru je pila vesela družba, v kateri se je nahajal tudi sin, še v očetovi gostilni. Ko je bilo očetu sinovega veselačenja dovolj, je pozval sina, naj se le vendar enkrat izpametuje. Zaradi tega je nastal med njima prepir, v katerem sta se oče in sin tudi spoprijela'. Oče je nato ves razburjen odšel iz gostilniških prostorov ter odšel v urarsko delavnico, ki stoji zraven gostilne. Kmalu nato se je razburjeni starček pojavil pri oknu gostilne s staro pištolo ter ustrelil v sobo. Na oknu je razbil šipo, s strelom pa je pogodil 8vojega sina Franca, ki se je nahajal v gostilniških prostorih. Krogla je zadela sina v levo stran trebuha in mu ranila tudi pljuča. Rana je smrtnonevarna. Navzoči so takoj poslali v bližji jo Vuzenico po zdravnika dr. Preglja, ki je nudil ranjencu prvo pomoč in odredil, da so ga takoj prepeljali v slovenjgraško bolnico; vendar pa je malo upanja, da bi ranjenec okreval. Takoj je bila na mestu tudi orožniška patrulja iz Mute, ki je uvedla podrobno preiskavo. Starček Bučinek Jakob je bil takoj po storjenem dejanju aretiran. Gotovo je, da bo vsak, kdorvpozna splošno spoštovanega, drugače mirnega moža, takoj vedel, da starček ni to napravil iz zlobnega namena. Mogoče je hotel samo postrašiti neubogljivega sina, ali pa je delal v hipni razburjenosti, ker se ga je sin tudi dejansko lotil. Marenberg Sokolski peš-izlet k Sv. Antonu na Pohorju. V nedeljo 31. t. m. bo priredil Sokol Marenberg —Vuhred v zvezi s Sokolom Vuzenica—Muta svoj peš-izlet k Sv. Antonu na Pohorju. Pri Sv. Antonu bo deca kakor tudi naraščaj nastopi] s prostimi vajami. Vsi člani, kakor tudi starši otrok ln prijatelji Sokolstva so vabljeni, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Med kmečkim prebivalstvom na Pohorju je za ta Izlet kar največje zanimanje. Jugoslavija od 1919—1929 v slikali in številkah Pcfovan/c po zvezdi veČepnici 90. Nastavil je roke na usta, da bi zatrobil kakor sirena, pa je opazil v zraku kaj čudno ptico, in je utihnil. Ptica je priletela čisto blizu, obkrožila želvo in se naposled spustila na njen rogati nos. Odprla je svoj debeli klun ln pričela s cvilečim in hreščečim glasom peti. »Vidiš,«: je vzkliknila Danica,« pa imamo tudi še sireno. Bolje si niti želeti ne bi mogli.« 'S Ljubljana, 30. maja. Danes ob 9. uri bo »tvoril ban g. dr. Drago Marušič razstavo Centralnega presbiroja pri tpredsedništvu vlade, ki prikazuje nazorno v slikah s pomočjo statistike ogromen razvoj in napredek Jugoslavije od 1. 1919 do 1. 1929. Razstava je v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju. V glavni veliki sobi so prikazani splošni podatki o Jugoslaviji, tako slike in zlasti statistike o naši prosveti, socijalni zaščiti, socijal-ni medicdnd, državni gradbeni delavnosti, o prometu in o pošli in telegrafu ter o vseh panogah našega gospodarstva. V levi sobi je « slikami in statistiko ponazorjen razvoj sedmih naših mest, kd so se po vojni tako razvila, povečala in modernizirala, da so povsem spremenila svoje lice. To so prejšnja glavna mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana, potem dve mesti, ki sta bili pod madžarsko lin turško oblastjo in sta se šele v Jugoslaviji razvili, to je Novi Sad in Skoplje, nadalje me- sto, ki je pravzaprav nastalo iz prejšnjega predmestja z 20 hišami, to je Sušak, in naposled naše največije in najmodernejše pristanišče Split. Pripomniti pa je treba, da je vse ogromno gradivo o razvoju Jugoslavije razdeljeno na tri razstave. Ena teh je zdaj iv Ljubljani. Gradivo ostalih dveh razstav je bilo razstavljeno v Milanu in v Varšavi, od tu je zdaj na poti v Beograd, kjer ga bodo dopolnili in zboljšali. Jeseni bo zopet razstaviljeno v večjih evropskih mestih. Del gradiva, ki je zdaj v Ljubljani, bo pa odšel iz Ljubljane v Dalmacijo v vse večje iraje, kjer bo prirejena razstava, predvsem za številne tujce, ki bodo ta in drugi mesec v Dalmaciji na počitnicah in bodo krneli priliko, da sti jo bodo ogledali, kar bo najlepfta reklama za našo državo. V desni sobi v paviljonu je p« razstavi >Put-nik« stike in statistične tabel« o jugoslovanskih letoviščih. Zanimiva higijenska razstava na XI. velesejmu Ljubljana, 30. maja. Najzanimivejša razstava na letošnjem velesejmu je higijenska razstava v paviljonu »L«, ki sta ga lepo opremila državni higijenski zavod in OUZD v Ljubljani. Paviljon je razdeljen v dva dela, v enem je oddelek vseh hlgijenskih ustanov v dravski banovini, v drugem pa higi-jena na deželi. Vse higijenske ustanove so razstavljeni v modelih s popisom dela teh ustav in sicer higijenski zavod v Ljubljani, zavod za zaščito mater in dece ter šolska poliklinila. V odelku higijena na deželi so krasni modeli zdravstvenih domov v Celju, Mariboru, Medvodah, Rogatcu, Cerkljah, Tržiču, Lukovici itd. M^d higijeno na deželi vzbujata posebno pozornost higijensko in nehigijensko urejena vas. Dalje so razstavljeni modeli higijensko urejenega gospodarstva srednjega kmeta, ter modeli nehigijenske bajte in hiše. Zelo poučna sta dalje modela higijensko in nehigijensko urejene hiše delavca in obrtnika, dalje modela slabe in dobre kuhinje, slabe kmetske gostilne, dobro zajetje studenca, slabega vodnjaka, in vzorno urejenega letnega in zimskega ljudskega kopališča. Poleg modelov je obešenih na stenah cela vrsta zanimivih statičnih podatkov. Takoj pri vhodu v paviljon je zemljevid organizacije higijenske službe v dravski banovini. Izredno zanimiva je statistika smrtnih slučajev in rojstev po posameznih srezih dravske banovine, dalje statistika higijenske propagande v dravski banovini, statistika desinfekcijskega dela in asa-nacije higijenskega zavoda. Na levi strani je zanimiva statistika obolenj na tifusu in griži v zadnjih 10. letih. Odkor vrši higijenski zavod svpjo važno nalogo glede higijene te dve bolezni leto za letom izkftnujeta manj obolenj. OUZD ima tudi svoj oddelek v razstavnem paviljonu. V ozadju so diapozitivi, ki predstavljajo notranjost ambulance ln zdravilišča. Statistika izkazuje bolezenske podporne dni, razvrščene po diagnozah ln Industrijskih skupinah. Na desni strani je statističen izkaz, ki markantno označuje izdatke OUZD v Ljubljani, iz katerega je razvidno, da je OUZD izdal v času od 1. julija 1922 do danes že en četrt milijarde Din in od tega odpade ena petina, t. J. 60 milijonov za tuberkulozo. Na levi strani je zemljevid, ki kaže delovanje tuberkuloze v dravski banovini. Te proletarske bolezni je največ v okrožju ekspoziture Maribor in najmanj na Jesenicah. Higijenska razstava je obenem 10-leten jubilej delovanja Hig. zavoda, ki si je pod predsedstvom dr. Iva Pirca pridobil nevenljivih zaslug na polju ljudske higijene. Razstavo je opremil in organiziral zavod sam. Vsem poset-nikom letošnjega velesejma toplo priporočamo obisk razstave, zlasti podeželskemu ljudstvu. O razstavi bomo še poročali. Obsojeni zločinci Ljubljana, 29. maja. Dopoldne se je zagovarjal pred senatom trojice pod predsedstvom sodnega svetnika Kralja 31-letni posestnikov sin Janez Štirn iz Šenčurja pri Kranju radi zločinstva zoper življenje in telo. Dne 24. novembra lani se je vračal Janez Štirn v spremstvu Janeza Milača in še nekaterih drugih domačih fantov iz Kodrove gostilne v Lužah proti domu. Vsi so bili malo vinjeni in so se že med potjo prepirali in ruvali. Pred domačo hišo je Janez Milač zgrabil vile in z njimi udaril osumljenčevega očeta Franceta Štirna, ki je hotel sina odvesti domov, po hrbtu in rokah. V tem je priskočil Janez Štirn, potegnil Milača k sebi in ga sunil z nožem v trebuh. Obtoženec je dejanje zanikal, navajal, da noža ni imel in tudi, da je Milač tedaj, ko ga je potegnil k sebi, izgubil ravnotežje in padel na tla in se je gotovo s svojim nožem sam ranil. Ta zagovor pa je ovrgel Janez Milač, ki je z vso gotovostjo potrdil, da mu je rano prizadejal baš obtoženec in da sam noža ni imel v roki. Rana je bila smrtnonevarna ln bi umrl, če ne bi bil nemudoma operiran. Obtoženec je bil obsojen na 9 mesecev strogega zapora, v povračilo stroškov kazenskega postopanja, vrh tega pa mora plačati Janezu Milaču 5410 Din odškodnine za prestane bolečine. Zanimiva je bila obravnava proti 5 obtožencem, in sicer proti samskemu delavcu Franc Kregarju, oženjenemu delavcu Francu Klajdišu, oženjenemu tesarju Antonu Dolarju, samskemu tesaču Hermanu Flerinu in samskemu delavcu Janezu Klemencu, vsi iz kamniškega sreza. Obtoženi so bili, da so razširjali v Kamniku letake komunistične vsebine in so z razširjanjem letakov žalili in klevetali kralja. Obtožence so zagovarjali dr. Lemež, dr. Lovrenčič, dr. Lokar, dr. Lukman in dr. Lulik. Kregar je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora, Klajdiš na 2 meseca, Dolar na 3 mesece, Flerin na 3 mesece in Klemenc na 2 meseca. Klajdič in Klemenc sta kazen že prestala, ker se jima je vštel v kazen preiskovalni zapor, Dolar in Flerin pa sta bila radi družinskih razmer zača- no izpuščena. Agitirajte za »Jugoslovana«! Novo mesto Uspela slava tukajšnje posadke. Prvič v zgodovini Novega mesta se je v četrtek dopoldne prosljavljala slava tu nastanjenega vojaštva. Ob desetih dopoldne je bil trg pred vojašnico in bližnjo frančiškansko cerkvijo poln vojaštva in civilnih gostov. Namestnik komandanta bataljona poručnik Novica Marovlč je v lepih in jedrnatih besedah pojasnil zbranim pomen krstne slave, na kar je vojaštvo odšlo v svoje prostore, kjer je bilo pogoščeno, popoldne pa službe prosto. Civilne povabljence je pogostil častniški zbor v poveljnikovi pisarni. Poleg sre-skega načelnika, mestnega župana in komandirja orožniške čete so se udeležili slave zastopniki cerkve, raznih državnih uradov in novomeških učnih zavodov. Opoldne so se vsi Židane volje razšli. Št. Jurij ob južni železnici SokoUka tombola. V nedeljo 31. t. m. priredi tukajšnje Sokolsko društvo pred ljudsko šolo veliko tombolo z bogatimi dobitki. Glavnih dobitkov je 6, in sicer: moško kolo, sadni mlin, kuhinjska oprava, zaboj sladkorja, vreča moke in velika svinja. Že ti dobitki predstavljajo vrednost preko 5000 Din, manjši dobitki, katerih je okoli 450, pa gotovo tudi toliko. Zato opozarjamo vse interesente, naj si takoj nabavijo tombolske karte, ker jih bo v nedeljo tež ko dobiti, če ne bodo sploh že razprodane. Izlet Sokolskega društva v Štorah. Mlado Sokolsko društvo v Štorah priredi v nedeljo 31 t. m. svoj prvi nastop s sodelovanjem celjskega Sokolskega društva. Vabimo vse prijatelje dru štva, da se zleta udeleže. Zveze z vlaki na vse strani ugodne. Braslovče Ali še ni dovolj nesreč? Ob pešpoti iz našega trga proti Polzeli je v Parizlje k Pergerjevim, p. d. Anzlnovim, napeljan iz tovarne na Polzeli električni vod. Ze 14 dni pa je na drogu za go spodarskim poslopjem imenovanega pretrgana žica, ki je ovita okoli droga. Zadnji čas je, da se napeljava popravi, preden se bo zgodila nesreča. Tombola gasilnega društva v Letušu! V po nedcljek je ii.ielo gasilno društvo v Letušu veliko tombolo, katera je kar najlepše uspela Najterča hvala vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela. Bučka Občinska seja. Dne 14. maja se je vršila v občinskem uradu važna seja. V glavnem se Je razpravljalo o potih, ki naj se razdele v naši občini pod kuluk. Odbornik Kirar je predlagal, naj se razdele med zainteresirance, da popravi vsak svoj del. Odbornik Pevec Je predlagal, naj poti čez Selo in pot čez Dobravico prideta pod kuluk, druga pota pa naj ostanejo v lastni upravi, kakor so sedaj. Tako se je tudi sklenilo. To sicer ni popolnoma pravilno, ker v Selah stanujoči manjši posestniki, ki ne pridejo pod kuluk, pot vsaki dan uporabljajo, popravljati ga njim pa ne bo treba vsled premajhnega davka; večji posestniki bodo pa morali po svoji dolžnosti njim razdeljene poti sami popravljati in potem pa še predpisani kuluk na imenovanih potih napraviti. Ako pretehtamo Kirar jev predlog, bi bilo umestuo, da bi njegova obveljala. Najpametnejše bi pa bilo, da bi prišla vsa pota pod kuluk, ker le na ta način bi bilo zakonu popolnoma zadoščeno. Kuluk dela mnogim nepotrebne skrbi, ker se prisilnega dela in prisiljenega plačila vsak boji. Gotovo pa Je, da se bodo naši ljudje v to kmalu vživeli, saj je že stara navada, da se ljudstvo vsake novotarije brani, ko se pa privadijo, pa pograbijo z obema rokama. Čebelarstvo. Pretekli teden je tukajšnji posestnik J. P. dobil prvi roj čebel. Čebele so se letos kljub pozni pomladi, slabemu vremenu in pomanjkljivi paši jako dobro opomogle. Splošno pravijo čebelarji, da bodo letos čebele obilno rojile. Pričakovati je torej obilo sladkega medu, ako bo v bodoče vreme ugodnejše, posebno za cvetenic konstanjev. Pragersko Kuluk. Preteklo sredo se je pri nas pričel kuluk. Kulukarji so popravili cesto, ki vodi od gostilne štamfl do Huberjeve vile. Nezgoda. V četrtek se je na cesti med Cirkovcami in Pragerskim zlomila os prednjega kolesa kolesarju M. N. Kolesar je dobil pri padcu le lažje poškodbe, pač pa se je zelo poškodovalo kolo. Delo Olepševalnega društva. Spodnje-polj-avsko-pragersko olepševalno društvo je pretekli teden krasno uredilo in z belim peskom posulo pot od kolodvora do osnovne šole. Spori GRADJANSKI—ILIRIJA 33 : 33 Prav čuden rezultat kajne? No, tako hudo vendar ni! Ilirija in Gradjanski sta se dogovorila, da igrata v nedeljo vsak * tremi moštvi, na vsaki strani torej 33 igračev, skupno 66. Športa željni bodo prišli na račun. Se nikdar se Jim ni nudila prilika, da vidijo tekom enega popoldneva kar tri zunanja moštva enega kluba. Spored Je torej pester ln vstopnina ni za tri saporedne tekme previsoka. Ob 15. nastopi prvi par: juniorski moštvi Gradjanskega in Ilirije. Moč gostov nam ni snana, vemo le, da razpolaga Ilirija z zelo močnimi naraščajniki. Igra bo trajala 2X30 minut. Takoj zatem nastopita rezervni moštvi obeh klubov. Ilirija ima eno najmočnejših rezerv v Sloveniji in stopa v boj kot favorit. Presenečenje pa ni izključeno, kajti enajstorico Gradjanskega sestavljajo večinoma fizično dobro razviti igrači. Obe tekmi sta prijateljski, naslednja — glavna bitka — je prvenstvenega značaja. Tako Ilirija, kakor tudi Gradjanski sta se vestno pripravljala za to važno srečanje. Popoldanska vročina ne bo več vplivala na igro, ki se bo pričela ob 17'45. Prorokovatl o izidu, je težavna stvar, kajti v nogometu igra veliko vlogo sreča ln trenutna disponlranost posameznih Igračev. Postavi moštev Ilirije in Gradjanskega nam nista znani. Zagrebčani bodo predvidoma nastopili v isti sestavi kot proti Wiener Sport-klubu. Pri domačih sta dve mesti vakantni: zasedba srednjega krilca ln desne zveze. V poštev prihajata za ti mesti po dva igrača, kolikor nam je znano, se bo vodstvo Ilirije danes konč-noveljavno odločilo. Igra obeh nasprotnikov bo vsekakor zanimiva. Srečata se dva enaka sistema. Oba gojita Igro na prodore z najčeščo uporabo svojih kril. Ta način igre hitro prenaša žogo iz polja v polje in nudi gledalcem največ. Gradjanski ima v Kokotoviču in Stankoviču izvrstni krili, vendar nista Ilirijana Pfeifer ln Doberlet prav nič slabša. Odločila bo pač večja prodornost pred golom in strelska zmožnost notranjega trlo. Vse tekme se bodo vršile ob vspkem vremenu na igrišču Ilirije proti enotni vstopnini. K tekmi se Je prijavilo že okoli 100 Zagrebčanov in bo, sodeč po velikpnskem zanimanju, dosežen nov rekord v obisku. Za tekmo Gradjanski : Ilirija 31. t. m. je določil nogometni savez v Beograda naslednjo vstopnino: ložni sedež na tribuni 30, sedež na tribuni 25, ostali sedeži 20, stojišča 12, dec." ln vojaki 6 Din. Odbor SK Ilirije coozarja. d.i po predpisih saveza za drž. prvenstvo ni znižane članske vstopnine, edino igralci nogometne sekcije (rezervisti in juniorji) imajo pravico do prostih vstopnic, ki se bodo izdajale pri posebni blagajni p’i ms!era vhodu za garderobo na Celovški cesti proti predložitvi izkaznice, iz katere pa mora biti razvidno, da je poravnana tekoča članarina. Pri glavnem vhodu bo ena blagajna za sedeže in dve blagajni za navadna stojišča. Znižane karte za deco in vojake se bodo izdajale istotako pri blagajni na Celovški cesti. — SK Ilirija. Otvoritvene medklubske kolesarske dirke. Kolesarska sekcija ASK Primorje priredi v nedeljo 31. t. m. ob 14. medklubsko kolesarsko dirko na progi Ljubljana, Dunajska cesta Ježica— Domžale—Lukovica ln nazaj. Dirka se trši ob 14. na 50 km, ob 14‘15 dirka junijorjev 30 km ln ob 1425 dirka novincev 10 km. Start za vse tri skupine pri km 2 na Dunajski cesti. Cilj na Igrišču Primorja s petkratnim krogom za vsako skupino. Prijave sprejema Fr. Brumati T kavarni »Zvezda« od 18. do 20. do dneva pred dirko. Prijavnina Pin 10. Graier Sportklub : Gradjanski tri. Graški gosti so po obeh zmagah t O ijeku premagali tudi zagrebškega Gradjanskega. Stran « JUGOSLOVAN Sobot«, SO. maja 1931. Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. J. Dunajska cesta š<- JI (hiša Zidarjevih ded.) |IO(tlUllliCa Ljubljana Centrala: Beograd Glavna podružnica: Zagreb Podružnica Saraievo Račun poštne hranilnice št. 14.003 * Telefon 30-20 Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in žiro račune. — Izdaja kaveiie in garancijska pisma. — Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne posle. ‘Radio Ljubljana, sobota, 30. maj«. 11.45 Šolska ura. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, pložče. 18.00 Prenos iz velesejma: balalajke »Krein&ljt. 19.00 Dr. L. Čampa: Časnikar in časnikarstvo. 19.30 Ga. Ortha-ber: Angleščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šah. 20.30 Koncert Ferijalnega saveza iz Maribora. 21.30 Slagerje poje g. Premelč. 22.00 Čas, dnevne vesrti. 22.15 Prenoe z Bleda. 23.00 Napoved programa p naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 31. maja. 9.00 P.reinos otvoritve nove proge cestne žeil. v šiško. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, P. dr. R. Tominec. 10.20 F. Jelenc: Knjigovodstvo za hotelirje in gostilničarje. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesli, plošče. 17.00 Salonski kvintet. 17.30 Prenos nogometne tekme llirija:Gradjansdci. 19.30 Profesor Pengov: O reji plemenitih kožuharjev. 20.00 Prenos ba-lalajek »Kremelj« z velesejma. 21.00 Prenos ir. Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesti. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota. 30. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 »Simone Boccanegro«, opera, Verdi. Zagreli, nedelja, 31. maja. 8.30 Procesija v čast Malerj Božji v Kameuilih vratih. 9.00 Pont. ev. maša (dr. A. Bauer) in kronanje Marijine slike. 15.30 Tenis4eikima med »Budapest« in »Zagreb«. (Tgnišče aikd. tenis-kiluba, poroča dr. M. Polič). 18.00 Popoldanski koncert: akademski godalni kvartet. 20.0 Orgle (plošče). 20.50 Uvod k prenosu. 21.00 »Mati Božja v Kamenitih vratih«, misterij, dr. V. Deželic ml. in dr. B. Si rol a. Beograd, sobota, 30. maja. 11.30 Plošče. 12.35 Koncert radio orkestra. 13.90 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert. 18.00 Sokolstvo. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 »Simone Boccanegro«, opera, Verdi (Zagreb); nato plošče. Beograd, nedelja, 31. maja. 9.00 Sokolsko zborovanje v Velikem BeSkereku. 9.30 Prenos iz pravoslavne cerkve v Velikem Be&kereku. 11.00 Violinski koncert. 12.00 Tamburaški orkester v Velikem Bečkereku. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Orkestralni konce r. 17.30 Koncert glasbene vojne šole v Vršču. 1930 Predavanje. 20.00 Sokolski slavnostni koncert. 22.30 Novice. 22.50 Plošče. Praga, sobota. 30. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.30 Moravska Ostrava. 19.05 Groteska. 19.30 Poljudna glasba. 20.30 Ljudski večer. 21.00 Orkester. 22.30 Moravska Ostrava. Praga, nedelja, 31. maja. 7.00 Koncert v Karlovih Varih. 9.00 Brno. 11.00 Plošče. 13.00 Bratislava. 16.00 Moravska Ostrava. 19.00 Ljudske pesmi. 19.25 Plošče. 19.25 Plošče. 20.00 Domača glasba. 22.00 Brno. 22.25 Ljudska glasba. S*l««ni{arii in dijaki so rOlnlNIf z aktovkami kovtagi in podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri A. PREKUH Ljubljana, Stari trg Stav. 26 ki izdeluje vse to čisto po poliubnih željah ter prevzema popravila 952 Razširjajte Jugoslovana! I. SLANOVIC •“ Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2 Se priporoča za vsa v to stroko spada* joča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. Za male prince in princeske najmodernejši vozički v zalogi pri JOSIP KVEDER Krekov trg 10. 6630 Ra zpis Evangeljska-vcrsita občina v Dolnji Lendavi razpisuje oddajo dela za zgradbo cerkve Pogoji, projekti in razpis dela so na vpogled pri evangeljskem župnem uradu v Dolnji Lendavi. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 21. junija 1931 do 10. ure predpoldan pri evangeljskem župnem uradu v Dolnji Lendavi. Pred licitacijo položijo reilektanti 5% kavcije v gotovini ali v vrednostnih papirjih. Za Evangeljsko-versko občino v Dolnji Lendavi: Skalič Aleksander, Vukan Ludovik, evang. župnik. inšpektor ev. cerlc. obč. VI 1367/31-5. 1366 Natečaj Mestno načelstvo v Ljubljani ra&pisuje sporazumno z Generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu natečaj za izdelavo generalnega projekta novega postajnega poslopja in način zazidave železniškega zemljišča nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani. Tega natečaja se sme udeležiti vsak jugoslovanski inženjer (arhitekt) in ruski in-ženjer (arhitekt), ki živi v Jugoslaviji. Ocenjevalna komisija sestoji iz sledečih gospodov: 1. Direktor državnih železnic v Ljubljani dr. Borko Jakob. 2. Pomočnik direktorja državnih železnic v Ljubljani ing. Klodič Maks. 3. Referent za zgradbe Generalne direkcije državnih železnic arh. Schmidinger Friderik. 4. Arhitekt Matiojlovič Dušan. 5. Direktor mestnega gradbenega urada ing. Prelovšek Matko. 6. Univ. profesor arh. ing. Šen Edo. 7. Ing. arh. Šubic Vladimir. Namestniki: 1. Načelnik gradbenega oddeljeuja direkcije državnih železnic v Ljubljani ing. Hoff-mann Emil. 2. Referent za zgradbe Direkcije državnih železnic v Ljubljani ing. Turba Josip. 3. Arhitekt Dimič Leposava. 4. Ing. arh. Černivec Josip. 5. Ing. arh. Jelenec Jože. 6. Pomočnik direktorja mestnega gradbenega urada v Ljubljani ing. Poženel Albert. Nagrade so sledeče: I. nagrada v iznosu Din 50.000-—; II. nagrada v iznosu Din 30.000’—; III. nagrada v iznosu Din 20.000 —. Ocenjevalna komisija lahko predlaga 4 odkupe v skupnem znesku Din 32.000 —. Natečaj pričenja z dnem 1. junija 1931 in se konča dne 31. avgusta 1931 ob 11. uri dopoldne. Program in podlage za natečaj se dobi od dne 1. junija 1931 dalje v vložišču mestnega gradbenega urada v Ljubljani Šolski drevored štev. 2 osebno ali po pošti proti plačilu Din 100'—. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 29. maja 1931. Foio aparati foto potrebščine Kosmetika , Drogerija Mevmes Ljubljana Miklošičeva c. št. 30 Fo4omeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Iz-. delava amaterskih slik Zupan: dr. Dinko Puc, 1. r. I v 4 urah. 98G Oblastveno koncesijonirana šoferska šola m bivši komisar za šoferske izpite Ljubljana Dunajska cesta 31 Prihodnji redni letaj prične 1. junija Pozor! Nemška tovarna klavirjev Hauschultz-Ber-lin, svetovno znana, poslala je na ljubljanski velesejem piano, na katerem lahko igra tudi neuk ne da bi se učil igrati. Razstavljen je na velesejmu v paviljonu E 30-32. 1342 Pozor 1 Kdor želi imeti solidno izvršena pleskarska dela po konkurenčnih cenah naj se obrne na tvrdko Ivan BrtinČiC« pleskarstvo Ljubljana, Kolodvorska ul. 23 Telefon štev. 3476 1319 Kdor hoče elegantno oblečen biti, na) se zglasi pri Gombocu Maribor Tattenbachova ul. 41 Kavarna Restavracija Klet .Zvezda* Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Soboslikarski vzorci (šabloni), lepi in moderni, na velesejmu, paviljon „K“. 1363 Pianini! Pianini! Velika priložnost! Nemška svetovno znana tovarna klavirjev HauBchultz-Berlin poslala je na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. Izkoristite priliko! Pianini so razstavljesi na velesejmu v paviljonu E 30-32. 1342 Telelon 2059 Premog / \ suha drva Poqafa.iL, Bohoričeva ulica 5 Nogavice, roka« vice, volna iaa bombaž 46« tajoenoje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg Repič Fran 1157 sodarsko podjetje Ljubljana — Kolezijska ulica 18 Se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope. Detajlna prodaja. Gostilničarjem in privatnikom nudim KROGLE (lignus santus) za balinanje »akor tudi KEGLE za kegljišče po najnižjih cenah LOVRENČIČ VIKTOR strugar Ljubljana, Zalokarjeva ulica štev. 13. ZMP' Oglejte razstavo na velesejmu '•C Na velesejmu v paviljonu, kjer se točijo vina iz kleti Peter Podboršek Ljubljana -Šiška, Celovška c. 54 se bode letos prvič točila tudi zajamčeno pristna »Bakarska vodica« v steklenicah, na kar se opozarja slavno občinstvo. 1369 iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiill nimfi imuiiiiimi Zahvala I- za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nopozabuega in nad vse ljubljenega soproga, papačita, brata, strica in svaka, gospoda Lojzeta Hočevarja sodnika okrožnega sodišča ter za poklonjeno cvetje in innogobrojne vence, za kar se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastitemu g. proštu Karlu Čerinu ter ostali duhovščini, nadalje gospodu predsedniku okr. sodiščo dr. Jos. Kavčiču za ganljiv nagrobni govor, njegovim stanovskim tovarišem, primariju dr. Gostiši za njegovo veliko požrtvovalnost, g. srezkemu načelniku Logerju, županu dr. Režku, pevskem društvu „Gorjanci* za v srce segajoče žalostinke, mestni godbi za spremstvo, deputaoiji novomeškega „SokoIa“, gg. oficirjem tukajšnje garnizije, uradnikom okrožnega in okrajnega sodišča ter jetnišnice in ostalih uradov in vsem, ki so se trudili ohraniti pokojnika pri življenju, ter onim, ki so nam stali v težki uri ob strani. Globoko zahvalo izrekamo nadalje vsem njegovim številnim prijateljem, znancem in ostalim, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter posuli s ovetjom njegov prerani grob. cerkvi. Maša zadušnica se bo brala za pokojnim v ponedeljek dne 1. junija 1931. ob 7. uri v kapiteljski s| Novo mesto, 28. maja 1931. 1365 Globoko žalujoča rodbina Hočevarjeva.