FOR Freedom AND lustice NO. 22 /IMERIS a VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, March 19, 1985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Ohijska zakonodaja še ni našla rešitev za finančno krizo hranilnic, ki niso zavarovane pri zveznem zavarovalninskem sistemu COLUMBUS, O. — Danes zgodaj zjutraj ohijska zakonodaja ni mogla odobriti zakonskega osnutka, po katerem bi bile vse hranilnice v Ohiu (gre za 69, med njimi Independent Savings, kjer imajo mnogi Slovenci hranilne vloge) prisiljene priti pod zvezni zavarovalninski sistem FSLIC. Ohio je namreč med redkimi državami, v katerih so lahko hranilnice pod državnim in ne zveznim nadzorstvom, vloge strank so pa zavarovane °d privatnega zavarovalninskega sistema in ne zvezne FSLIC. Pretekli teden je nastala kriza za vseh teh hranilnic, ker je propadla velika hranilnica v Cincinnatiju. Denar v tem privatnem zavarovalninskem fondu ni oziroma ne bo zadostoval za kritje vseh izgub pri propadli hranilnici, to pa pomeni, da so vloge strank v drugih hranilnicah, ki spadajo v ta zavarovalninski sistem, dejansko nepokrite, ker je ■ 0z- bo fond izčrpan. Ko so to doumeli vlagatelji v teh hranilnicah, predvsem v južnem Ohiu, so hiteli v hranilnice, katere so sicer finančno solidne, da bi dvignili svoj denar. Nastal je preplah, kakršnega ni pomniti vse °d velike depresije v 30-ih letih. Pred vrata-mi hranilnic so bile dolge vrste ljudi, ki so hoteli svoj denar. in Ji' iis ifl' ICC to .1 oe \d :ec iiy ;or :ti£ ifle ;iS' rve ci£ la" zo- fo' ,«ts Da bi paniko ustavil oziroma preprečil njeno razširitev, je ohijski guverner Richard Celeste pretekli petek odredil, da morajo začasno zapreti svoja vrata prav vse hranilnice, *{ sPadajo pod državno nadzorstvo. Hranil-n>ce so še vedno zaprte in ni znano, kdaj bo Celeste odredbo preklical. Ohijska zakonodaja skuša najti izhod iz krize, a doslej brez uspeha. Danes dopoldne bo zopet zasedala. Predstavniki prizadetih hranilnic zagotavljajo — z izjemo seveda tiste, ki je propa-la in krizo povzročila —, da so njihove ustanove solidne in trdne. Za veliko večino Je to tudi res, soglašajo privatni finančniki, vcndar je težava v tem, da mnogi vlagatelji uiniajo več zaupanja v teh hranilnicah in naibrž le čakajo, da bodo njih vrata zopet °dprta, da lahko svoje prihranke dvignejo. Po vsem sodeč bo rešitev v tem, da bi na en ah drug način prišle prizadete hrani ^ Pod zvezni zavarovalninski sistem FSL ^‘ste hranilnice, ki morda ne bodo finan °v°lj močne, da izpolnujejo pog CfC, bodo, kot kaže, prodane močnej ustanovam. Guverner, odgovorni v zako . P. m tudi federalne ustanove si prizade J° Predvsem za to, da bi nihče od vlagate .. 0rrienjenih 69 hranilnicah — zopet z izje lste propadle v Cincinnatiju — ne izgi aJ svojega denarja. sv • ^r'pornn‘ti je treba, da ima zadeva I °Jo politično plat. Vodilna osebnost pPadli cincinnatijski banki je bil znan p tud'^k c*emo*cratskih politikov, med nj h h . estea> hi bo moral pred volivce pr *eto‘ Republikanci v zakonod vsem v senatu, zato niso pripravi nVste-u v fej krizi slepo slediti, čeprav i ° ej° °nemogočiti rešitve krize. (Posvetili smo več prostora tej zadevi, im tnn°g‘ Slovenci v Clevelandu in okolici aJo vloge pri Independent Savings, hranil-VJ'* ki J* prizadeta v krizi. V rubriki »Iz Cle-sed -a 'n ok°l‘ce<< prinašamo izjavo pred-Sty"11*0 Impendent Savingsa Harolda H. čni°Pea' ^ Petek bomo o zadevi zopet poro- all> Vendnr _________ I.: ;__ /jr ' . Vendar svetujemo vsem, ki imajo Oni ne vloge ali Ppknvnp rnPunp loge ali čekovne račune pri tej hra- vvff nilnici, da sledijo poročilom v lokalnih časopisih in televiziji. Ur.) Ronald Reagan končal dvodnevni obisk v Kanadi — Sporazumi o obrambni politiki in trgovanju — Reagan oster do ZSSR QUEBEC CITY, Kan. — Predsednik Ronald Reagan se je vrnil v Washington po uspešnem dvodnevnem obisku v Kanadi. Reagan in kanadski premier Brian Mulroney sta obravnavala predvsem obrambno in trgovinsko politiko, pri tem pa podpisala novo pogodbo, ki bo napravila konec večletnemu sporu glede ribolova na Tihem oceanu, ter pogodbo, ki predvideva tesnejše sodelovanje v preganjanju kriminala. Reagan in Mulroney sta govorila o skupni obrambni politiki, predvsem o posodabljanju radarskega sistema DEW Line v severni Kanadi. Ta radarski sistem nadzoruje ZSSR in ima namen sporočiti, ako je ZSSR izstrelila zoper ZDA in Kanado medcelinske rakete. Težava je v tem, da ta sistem ima zastarele naprave. Nekateri Kanadčani so zaskrbljeni, da bo tesna povezanost Kanade z ameriško obrambno politiko nevarna za Kanado, ki da bo lahko zašla v vojno razmerje brez lastnega privoljenja. Reagan je v svojih govorih ostro napadel politiko ZSSR in tudi ni več tako obetajoč glede novega sovjetskega voditelja Mihaela Gorbačova. Kljub temu je Reagan dejal Mulroneyju, da smatra srečanje z Gorbačovom za koristno. Tudi Mulroney takšno srečanje podpira. O ZSSR je pa Reagan dejal, da ni mogoče pozabiti na sovjetsko kršitev jaltskih dogovorov glede svobodnih volitev v Vzhodni Evropi, tudi na na sovjetsko kršitev helsinškega sporazuma o človečanskih pravic itd. Naj ostanemo idealisti, je pripomnil Reagan, naj pa ne pozabimo zgodovine. Vojna med Iranom in Irakom v zadnjih dneh znova razplamtela - Iranska ofenziva dokaj uspela — Bombni napadi v Bagdadu BAGDAD, Irak — Včeraj sta prispela v to mesto egiptski predsednik Hosni Mubarak in jordanijski kralj Husein. Kot kaže, sta prišla na nujen poziv iraškega samodržca Saddama Huseina. Iraška sredstva javnega obveščanja trdijo, da je vojna z Iranom prešla v nevarno fazo. V zadnjih dneh so iranske enote napredovale na južni fronti in menda pretrgale cesto med Bagdadom in Basro, drugo največjo iraško mesto. V zadnjih dneh so tujci v Bagdadu slišali več močnih eksplozij, Iranci pa poročajo, da so zadeli Bagdad z raketami, kar Iračani zanikajo. Iračani so šli tako daleč, da so napovedali sestrelitev tudi civilnih potniških letalov, namenjenih v Iran. V odgovor so Iranci rekli, da bodo zaprli Perzijski zaliv do vsega zračnega prometa. Nekatere letalske družbe so zaradi teh groženj ukinili polete v omenjene kraje. Egipt in Jordanija podpirata Irak v vojni zoper Iran. - Kratke vesti - Washington, D.C. — Odbor za obrambo zveznega senata je glasoval včeraj za odobritev 1,5 milijarde dolarjev za 21 novih MX misilov. Razpoloženje v spodnjem domu je pa odklonilna. Bejrut, Libanon — Upor krščanske skupine zoper osrednjo libanonsko vlado razširja anarhijo v državi, pravijo opazovalci libanonskih razmer, ter daje priliko muslimanskim skrajnežem, ki uživajo sirijsko in iransko podporo, da igrajo še večjo vlogo v državi. Iz Clevelanda in okolice St. Clairski upokojenci— Redna seja Kluba upokojencev bo v četrtek, 21. marca, ob 1.30 pop. v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Vhod je skozi vrata v ozadju poslopja. Članstvo je vabljeno, da se seje udeleži. Ogromna udeležba— Preteklo nedeljo popoldne se je v SND na St. Clairju zbralo 1000 ljudi na banketu Federacije slov. narodnih domov. Počaščeni so bili zaslužni kulturni delavci, v prvi vrsti škof A. Edward Pevec in Julia Zalar. Med številnimi gosti je bil tudi sen. Frank J. Lausche, ki je imel lep nagovor. Zahvala— Damijan Zabukovec, 16207 Trafalgar, je srečno prestal težko operacijo. Sedaj na domu lepo in hitro okreva. Tem potom se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so ga v bolnici ali na domu obiskali, se ga spomnili z lepimi karticami in darili, ali se ga spomnili v molitvah. Bog vsem povrni! Potice naprodaj— V sredo, 27. marca, ob 1. pop. v SDD na Waterloo Rd. bo imel Kr. št. 1 PSA prodajo potic. Prednaročila so možna do petka, 22. marca. Poleg potic bodo članice prodajale krofe in druge dobrote. Za prednaročilo in informacije, pokličite Almo Lazar (531-5627) ali Jennie Kapel (486-6245). Novi grobovi John Cimperman V petek, 15. marca, je v Lakeshore Manor Care nego-vališču po kratki bolezni umrl 78 let stari John Cimperman z 1196 Norwood Rd., rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Skele, oče Williama M. Zaitza (pok.), 2-krat stari oče, brat Frances Svet (W. Va.), Freda (pok.), Stanleyja in Antoinette (oba v Jug.). Pokojni je vodil Old Homestead Tavern na Norwood Rd. zadnjih 25 let. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Louise Jelnikar Dne 12. marca je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrla 87 let stara Louise Jevnikar s 19804 Mohawk Ave., rojena Bradač blizu Krke, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland 1. 1922, vdova po 1. 1975 umrlem Johnu, mati Jennie Troha, pri kateri je bivala od 1. 1976, stara mati Steve-a, 4 bratje in 2 sestri so že pok., članica KSKJ št. 162. Pogreb je bil iz Želetovega za,-voda na E. 152. cesti v petek, 15. marca, v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče Vernih duš. Vsem strankam in prijateljem Independent Savings— Opravičujemo se vsem našim strankam za nevšečnosti in težave, povzročene njim zaradi guvernerjeve odredbe, da morajo začasno zapreti vrata vse hranilnice v Ohiu, ki so državno zavarovane. Uradniki in direktorji Independent Savings zagotavljamo vsem našim strankam, da so njihove vloge varne in da nikoli ni bilo vprašanja glede finančne solidnosti tega podjetja. Naša plačilna zmožnost (liquidity ratio) je večja od 30% in osnovna vrednost (net worth ratio) je 3-krat večja od vrednosti, ki jo zahtevajo državne ali zvezne oblasti. Smatramo, da smo ena najtrdnejših hranilnic v severovzhodnem Ohiu. Independent Savings je donosna vse od ustanovitve. Sedaj delamo noč in dan, da pripravljamo prošnjo za sprejem pri zveznem zavarovalninskem zavodu (Federal Savings and Loan Insurance Corp.) in smo povsem prepričani, da bo naša prošnja takoj sprejeta. Upamo in pričakujemo, da bomo mogli vrata Independent Savings zopet odpreti v naslednjih dneh. Harold R. Swope Predsednik Izjavo zgoraj nam je poslal g. Swope. Vemo, da imajo mnogi naši naročniki vloge pri tej banki. Guverner Celeste išče izhod iz krize, povzročene radi propada neke banke v Cincinnatiju, v Columbusu zaseda zakonodaja. Kot kaže po poročilih v lokalnih časopisih in Wall Street Journalu, bodo mnoge prizadete banke, ki so sicer solidne, prišle pod zvezni zavarovalninski sistem FSLIC v doglednem času. Ur. Občni zbor— Korporacija »Baragov dom« in Družabni klub Baragovega doma vabita svoje članstvo na občni zbor, ki bo v nedeljo, 24. marca 1985, ob 5. uri popoldne v prostorih Baragovega doma, 6304 St. Clair Ave. V zadevah Baragovega doma imajo glasovalno pravico samo lastniki delnic Baragovega doma, ali s pooblastilom delničarja. V zadevah Družabnega kluba soodločajo samo vpisani člani kluba za leto 1985. VREME Deloma sončno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 54° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 42 °F. Isto vreme v četrtek, z možnostjo nekaj snega ali dežja. Najvišja temperatura okoli 44° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 4*1-6628 - Cleveland, OH 44103 ______________ ® 83 ------------ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 22 Tuesday, March 19, 1985 O narodni spravi (Piše v Glasu SKA jan.-feb. 1985 Vladimir Kos, jezuit, univerzitetni profesor in misijonar, slovenski pesnik in kulturnik z daljnega Vzhoda.) Zdi se mi, da ljudje, ki zagovarjajo enostransko odpuščanje (ne avtor tega eseja), češ pozabimo medvojne dogodke bratomornega klanja in sezimo v bratski edinosti v roko naslednikom komunistične revolucije v sedanji Sloveniji, taki ljudje se nekje temeljito motijo. Kot da to sami slutijo, skušajo svoj mirovni predlog omiliti z besedami: obe strani sta zakrivili krivice, ena stran torej ni boljša od druge, krivice si leže v ravnotežju, če že moramo govoriti o krivicah. Tudi to omiljevanje potvarja resničnost. Vsak govor o krivici predpostavlja določeni kriterij dobrega in zlega, ki nam sodbo omogoča. Domobranci in drugi protikomunistični borci so se čutili vezane vsaj po načelih krščanske etike, ki vsebuje splošnočloveške pravice, prilagodljive vsakemu zgodovinskemu položaju. KP (vsake dežele, ne le Slovenije) priznava le en marksistično-leninistični kriterij dobrega in zlega. Javna tajna je, da je KPS po tem kriteriju v revoluciji uporabljala naslednja sredstva: brezvestnost, prevaro z monopolizacijo oboroženega odpora, nepriznavanje demokratskega načela večine, laž, kleveto, ustrahovanje, mučenje, likvidacijo kot najkrutejše sredstvo, in skrite stike s samim okupatorjem (glej vse to dokumentirano v Staneta Kosa »Stalinistični revoluciji na Slovenskem 1941-1945«, 1., str. 134-137). S tega vidika nekomunisti odnosno protikomunisti in komunisti sploh nimajo skupnega besednjaka in torej ne skupnega zakonika. Toda nekatera dejanja so tako splošno-človeškega značaja, tako globoko vplivajo na človeško družbo, da se njih dobrote odnosno zla lahko zavedamo, pa čeprav dejanje imenujemo z drugačnim imenom. Takšno dejanje je npr. umor jetnika brez pravičnega sodnega postopka, v našem primeru pokol več kot deset tisoč z zvijačo ujetih domobrancev leta 1945; nekaj strahotno nečloveško je v tem dejstvu, tako da ga KPS skuša za vsako ceno skrivati — pred občečloveškim forumom doma in v tujini. Zakaj se ne morejo javno ponašati tudi s tem revolucionarnim podvigom, ko se vendar ponašajo z manjšimi krutostmi? Kakor so se domobranci in ostali protikomunistični borci bojevali za bodočnost slovenskega naroda proti nevarnosti, da postane stalinistična kolonija, tako ima tudi nezakoniti pokol ali umor tistih tisočev ujetnikov vsenarodni značaj; in ker je občečloveškega značaja, je priznanje te strahotne krivice, storjene celemu slovenskemu narodu, možno na občečloveški ravni, ki zadeva korenine bitnosti naroda ali države — priznanje, ki vsebuje pripravljenost, na primeren način zadostiti celemu narodu za ta zločin. To priznanje mora izhajati od naslednikov stalinistične revolucije v sedanji Sloveniji, saj se imajo za trenutne predstavnike matične Slovenije. Kaj pa zločini na strani domobrancev in ostalih protikomunistov? Pravkar omenjenemu klanju podobnih činov sploh ni — tudi partijsko vodeni zgodovinarji jih ne morejo odkriti. Še nečesa ne smemo pozabiti: domobranci in večina ostalih protikomunistov so se čutili odgovorne osebne- Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Lastna hvala, cena mala. Bogu bodi položeno, če se morda tudi mene kaj te nečirmnosti drži. Duhovnega gospoda, katerega bom v drobtinice postavil, osebno ga dobro poznam; njega je sama ponižnost, skromnost in ljubezen do vseh. In to je č.g. Vinko Zaletel, ki na Koroškem, v župniji Vogrče pase ovce; verjetno je tudi nekaj kozlov med njimi. Radi se med sabo imajo. Ni dolgo nazaj, odkar je g. V. Zaletel dobil za svoja velika dela od predsednika »Krščanske kulturne zveze« Tischler-jevo odlikovanje in nagrado. Podelil mu jo je sam predsednik zveze dr. Janko Zerzer. Za dolgoletno in nesebično kulturno delo za Koroško in za narod nasploh. Ko smo se v telih tam okrog 1950 (nekateri prej, drugi pozneje) zapuščali Koroško, se v večini izselili v prekomorske dežele, takrat se je V. Zaletel odločil, da ostane na Koroškem, ker videl je, da potrebujejo slovenskih duhovnikov. Popolnoma se je žrtvoval za dobrobit tega dela slovenske zemlje, ki je ostala odrezana od matične domovine. O V. Zaletelu se sme reči, da je prepotoval polovico sveta — in vsaj desetkrat peš prehodil Koroško po dolgom in počez, po stezicah prišel do najbolj oddaljene gorske vasice. Tudi po Indiji in Afriki je s popotno torbo preko ramen in s foto aparatom v rokah, fotografiral in beležil vse, kar je bilo zanimivega, da je potem doma v neštetih predavanjih kazal v sliki in besedi življenje drugih narodov. Mohorjevi je poklonil dve zanimivi knjigi: »Po Indiji sem in tja« ter »Po daljnem Vzhodu«, kateri smo naročniki prejeli in jih z zanimanjem brali večkrat, ne samo enkrat. Po vseh župnijah je imel po katoliških prosvetnih domovih skioptična predavanja, režisiral je igre itd. Popolnoma se je vživel in iz- živel med koroškimi brati. Sam pravi, da bi težko kje drugje živel. Z veseljem je prejel odklikovanje — se pa v svoji skromnosti nikjer ne postavlja v ospredje, češ, poglejte moja velika dela. Trdovratno (on ni kakšen »crkljan-ček«) se drži na svoji fari še sedaj v 72. letih »mladosti«, čeprav z velikimi težavami opravlja službo dobrega duhovnika. Rad ima svoje farane in oni imajo njega radi. Število Zaletelovih prijateljev je tudi izven Koroške zelo veliko. Povsod jih ima, koder so v svetu Slovenci navzoči. Z mnogimi drži osebne pisemske stike in jim za praznike pošilja pozdrave in voščila. Tudi moj »nič« je prištet med izvoljene in dobim od njega pozdrave, le da sem (božično) pismo dobil letos šele v februarju. Izvleček iz g. Zaletelovega pisma se glasi: »Bog in sveti križ božji! Tako smo doma začenjali vsako delo in naj tako tudi jaz začnem to pismo. Radovedni ste, ali bo ta napol-slepi Vinko še kaj pisal pisma. Žilica me ne spusti in tudi srce ne, da ne bi s pomočjo gdč. Marije Bliiml nekaj zapisal. O sebi pravim tole: V januarju mi je zdravnik moral odstraniti sicer že slepo levo oko, uničeno pred letom. Imel sem strahotne bolečine, da mi bojo zalegle za nekaj časa manj vic. Moje slabotno desno oko ni več okno v svet, ampak le še špranja. Ob vsej tej slabosti mi napol slepo oko igra komedije, da je čudno. Nič ni čudno, da se s svojo bučo pogosto kam zaletim, kot se spodobi (Zaletel) mojemu imenu, ali padem, toda živ sem še, sicer ne bi pisal. Veliko lepega sveta sem videl, pa tudi veliko grdega. Za tisto grdo gledanje, ko nisem nič protestiral, za tisto gledanje mi je Bog vid odvzel — sicer pa me je zelo rad imel, celo življenje me je »cerkljal«, če pomislim, koliko jih je, ki več trpijo in koliko pomembnih mu Bogu; komunisti pa se čutijo odgovorni le partiji in njenemu zgodovinsko pogojenemu tolmačenju Marxa, Engelsa, Lenina, in v našem primeru tudi Stalina; dejansko tolmačenje opredeli vrednost dejanj; ker za pravega komunista osebnega Boga ni, je partija njegova najvišja instanca. Seveda je možno, da so posamezni domobranci in ostali protikomunisti zakrivili zločine občečloveškega značaja — toda med možnostjo in dejstvom je v zdravi človeški družbi za izključitev usodne pomote vrinjen — pravičen sodni postopek. Celo kruti Rimljani so se ravnali po načelu culpa non presumitur — po naše: dokler ne dokažemo krivde, je vsak nedolžen. Pravzaprav ni le pokol domobrancev, ki čaka na javno zadoščenje — je še ena krivica, ki zadeva ves slovenski narod in ki mu jo še zmeraj dela KPS — diktatura partije, z drugimi besedami, zatiranje matične Slovenije, tako da ne more vladati prava svoboda. Takšno govorjenje ni pretiravanje: komunisti sami pravijo, da je njihova oblika vladanja (do dokončne svetovne osvoboditve) diktatura proletariata (beri: diktatura partije, ker je celo sam Marx uvidel, da proletariat kot takšen ne more voditi ne revolucije ne naroda in ne države). Takšno politično nasilje je krivica, zadana narodu: slovensko ljudstvo ima pravico, da se svobodno udejstvuje v družbi ostalih narodov; zakaj bi nekomunistična večina Slovencev morala postati služkinja (in včasih sužnja) v službi KPS? Tudi to krivico morajo nasledniki stalinistične revolucije v sedanji Sloveniji priznati, javno priznati in za to krivico primerno zadostiti; zadeva namreč cel narod! Ali lahko pošteno molimo peto prošnjo očenaša v (dalje na 4. str.) mož je že poklical k Sebi. Pomislim npr. na prijatelja, sobrata dr. Janka Polanca, prof. na slov. gimnaziji, bohinjsko grčo z izrednimi talenti, pa je umrl v strašnih bolečinah v starosti 62 let. Hvala Bogu, da vsaj še maševati morem. Nekaj berejo pomočniki, nekaj znam na pamet, nekaj pa s težavo še preberem. Če pomislim na mnoge, kako trpijo, sem Bogu hvaležen za to mojo malo pokoro.« Za odlikovanje in priznanje za njegovo veliko delo, č-8-Vinku Zaletelu čestitamo! Njegova vdanost v božjo voljo naj nam bo za vzgled, ko tako radi, kakor se bere v križevem potu — že zavoljo majhnih križev godrnjamo in se pritožujemo. Pepelnična sreda in pepeljenje Eden za drugim smo se tudi v naši cerkvi Marije Vnebov-zete pomikali gor pred duhovnega gospoda. S palcem v Pe' pelu pomočenom (ne vem, z®' kaj je tukaj pepel črn), nas J® gospod na čelu prekrižal govoreč besede: »Spomni se človek, da si prah, in, da se v prah povrneš.« Kar moči so me popu stile ob misli, da sem res tako daleč, da nimam kaj drugega pričakovati, kakor, da me zemlja odene. Ravno praV se človek navadi živeti —- Pa hajdi, sedaj pa misli na krtovo deželo. Je pa le prav, da nas Cerkev malo na to opomni, ko smo tako zakopani v ta svet. Naj nas ta opomin prime, skušamo še kaj dobrega stori ti, saj le dobra dela imajo cen onkraj groba. V naši župniji smo skromni ali revni. Ne vetm Tam doli pri Sv. Vidu pa so * pustili, da jih je pri pepeljev? nju posnemala TV »kemra« so se potem doma pri novica na televiziji gledali. Lepa za misel. Če verjamete ali ne, zg°^' se je v neki cerkvi, to pa J drugje kakor na Dolenjskeni. Tik pred pričetkom pepeti® nja je župnik padel v nezav®5 V zakristiji so ga na stol p°s dili. Kaj pa sedaj? Verniki ^ naprosili gospoda, naj kar žnar opravi pepeljenje. spod mežnarju dovoli i° pouči: vsakega na čelu Pre žaj in izreci besede: >>^rav«e. bil in v prah se Povrne^<<'.. i0. žnar se pred župnikom PrI ni in gre s krožnikom s PeP lom pred čakajoče vern' r Zlomek —, tremo je o1® dobil in pozabil na besed®’ ^ mu jih je župnik podal. Hi zakristijo župnika PoV*5rfa|lo naj mu še enkrat pove, • naj govori. V župnika pa u ^ sveta jeza in nad mežarjeiu ^ bil in osel boš ostal!« Mežnar besede zapoPa -hiti pred čakajoče in Pr^n.eb05 križati: »Osel si bil in °se :j ostal... Osel si bil...« Ta trc0: vernik pa mu prisoli zau-»Ti pa si več kakor osel več boš ostal!« Tako . je mežnar duhovniški P končal. Ha-Hec-H i* Ho-Humor! Skuhal an p0grel MEGAN »LIKE FATHER, LIKE SON« Prva leta po vojni je v Jugoslaviji zelo primanjkovalo živeža, zlasti mesa. Zato so člani UDBE svetovali Titovi ženi Jovanki-, naj v bodoče nosi meso iz mesnice domov naskrivaj, da se ne bodo Beograjčanke pohujševale, ali celo Protestirale. Jovanka je torej dobila otroški voziček in brez vsakega suma prepeljevala meso vsak dan domov svoji kuharici, ■oda nekega dne, ko je imela v vozičku celo telečjo glavo. Je neka radovedna meščanka nenadoma odkrila pokrov in vsi so presenečeni opazovali »otroka«. »Kako je luškan«, reče prva. »In čisto atu je podoben«, pristavi druga. - KRIŽANKA Vodoravno: 1) Kmečko orodje. 4) Močna karta. 6) Namizno pogrinjalo. 7) Grška boginja Zemlje. 8) Sosednja država. 11) Prislov. 12) Tip starih klavirjev. 15) Etui. 16) Indijski hrast. 17) Hec, smešnica. Navpično: 1) Komunistična partija. 2) Grško podzemlje. 3) Strokovnjak za ravnotežje. ) Starogrški potujoči pevec. 5) Reka v Nemčiji. 7) Spolna ce ica. 9) Reka v Indokini. 10) Nielsen (danska igralka). 13) teza. 14) Prozorna tkanina. »Dejali ste mi, da vas je mož zapustil pred 10 leti, ven-ar vidim, da imate osem otrok, od katerih je najstarejši star devet let. Kako je to mogoče?« »Zapustil me je že, vendar se je potem prišel še večkrat 0Pravičit.« Sosedov Tonček se pozno ponoči potepa po ulici, 'mo pride starejša ženska in ga vpraša: »Kaj pa delaš tukaj? Ali ne bi moral biti ti ob osmih že ooma?« "Zakaj pa? Saj nisem poročen?« SLAB KRISTJAN Duhovnik mestne župnije je bil klican okoli polnoči k umirajočemu bolniku. Ko se je vračal in je na samotnem križišču postal pri rdeči luči, je sto- »•] \n'etriu toPar z revolverjem v told. Ko je on? 1 > da je v avtu duhovnik, se je opravičil: ~ Duhovnik? Oprostite, Father, nisem vedel, p Duhovnik mu je povedal, da je bil pri bolniku. 'ie Pognal avto, je segel po cigaro in jo "o-nudil roparju. Hvala lepa. Father. V postnem času smo ir • o' • se zaobljubil, da v postu ne bom kadil... Janez Rant DOBRI L J UDJE — Zgodba slovenske družine v ZDA - II. nadaljevanje 3. Ko je 6. aprila 1941 Hitler napadel Jugoslavijo, je bil Peter prvo leto slušatelj prava na vseučilišču v Ljubljani. Njegov oče je bil profesor v Kranju in mu ni dovolil, da bi se vozil na predavanja z vlakom, kakor so to delali študenti iz Kranja. Zahteval je, da stanuje pri znani družini v Ljubljani. Vendar je Peter vsako soboto odpotoval iz Ljubljane, pa ne domov v Kranj ampak v Bitnje, kjer je imel njegov stric, očetov brat, lep grunt. Ta grunt je bil v lasti Wohl-gemuthov že od leta 1502. To je trdil stric. Odkod je imel ta podatek, Peter ni vedel. Na vsak način je bil stric silno ponosen, da je bil njegov rod že toliko let na isti zemlji. Stric ni imel otrok. Vesel je bil, ko je videl, da se Peter zanima za kmetijo in da vedno najde čas, da pride pomagat. Naučil ga je kositi, orati, sejati, opravljati vsa kmečka dela. Že kot gimnazijec je vse počitnice in vsak prosti dan prebil pri stricu. Prišel je iz Kranja kar peš. Ko je Peter maturiral, ga je stric vprašal: »Peter, kaj boš pa zdaj? Ali boš študiral naprej? Rad bi vedel, čeprav vem, da je to tvoja stvar.« »Stric, odločil sem za pravo in namen imam postati odvetnik. Vem, da je pot do tega poklica dolga. A meni se zdi, da mi ta poklic najbolj odgovarja. Oče me sili, da bi študiral filozofijo, in če te ne, da bi ostal pri pravu, a izbral po diplomi državno službo v sodni ali javni upravi. Jaz tega nočem. Hočem biti samostojen in neodvisen.« Ko je Peter to govoril, ga je stric vesel prekinil: »Peter, dobro si izbral. Postal boš odvetnik in odprl pisarno v Ljubljani ali Kranju in pri vsem delu boš še vedno našel pot do našega grunta. Že dolgo sem ti hotel tole povedati. Teta in jaz sva sklenila, da zapustiva posestvo tebi. Kot odvetnik boš zlahka opravljal tudi kmetijo. In grunt bo ostal v naših rokah! Ali ne bo lepo, ko boš imel kam iti v soboto in nedeljo? Dr. Tavčar si je kupil Visoko. Tebi tega ne bo treba. Imel boš svoje malo Visoko v Bitnju.« Zavest, da bo nekoč sam lastnik grunta, je Petra še bolj privezala nanj. Z vso energijo se je vrgel na študij prava in vsak prosti čas prebil na posestvu. Oče ni ugovarjal več. Bil je srečen, da bo grunt ostal v rodu, Peter pa je samozavestno gledal v bodočnost. Kako se je varal! Hitler mu je vse načrte prekrižal. 4. S tisoči slovenskih študentov se je tudi Peter prijavil v prostovoljce. Iz Ljubljane so jih poslali v Zagreb. Pred nacističnimi napadi so se čete na nemški meji umikale, one na italijanski fronti pa so se umikale, ker so dobile tako povelje. Čim se je vojna začela, so se Italijani umaknili z meje. Ko so pa videli, da se jugoslovanske čete umikajo brez boja, so tudi oni začeli »prodirati«. V Zagrebu so študente zapisovali. Ko je prišel Peter na vrsto in povedal svoje ime, se je oficir zadrl nad njim: »Pa ti si Švabo! Što se javljaš? Da špi-juniraš?« Peter ga je jezen zavrnil: »Gospod poročnik, pazite, kaj govorite. Jaz imam nemško ime, a nisem Nemec. Že najmanj 800 let živi naš rod na slovenski zemlji. Od nemškega porekla nam je ostalo samo ime. Moji predniki so bili Slovenci v Avstriji in Slovenci smo ostali v Jugoslaviji.« »Zakaj pa nisi spremenil imena? Če bi bil zaveden Slovenec, bi to storil,« je nadaljeval oficir. »Spremenitev imena ni bila potrebna. Vsa Slovenija ve, da imajo mnogi ljudje iz Škofje Loke in okolice nemška imena, a so zavedni Slovenci. Zakaj pa ne spremeni imena kralj? Ime Karadžordževič je turškega izvora!« je oficirja zavrnil Peter. Obstopili so ju študenti in poslušali njuno debato. Skušali so oficirju dopovedati, da imajo tudi drugi prostovoljci nemška imena, a so zavedni Slovenci. Postal je prostovoljec ... za nekaj ur. Nikdo jim ni povedal, da se odpor ruši vsepovsod, da so se hrvaški polki uprli in da je Nemcem pot v Zagreb odprta. Naročili so jim, da čakajo na dvorišču vojašnice, da jim bodo javili razpored. Tisoči slovenskih prosto- voljcev so čakali na razpored in dočakali — Nemce. Brez boja so zavzeli Zagreb! Hrvati so jih zasuli s cvetjem in dekleta so lezla na tanke in poljubo-vala nemške vojake. Nepojmljiva zaslepljenost! Čim so se Nemci pojavili na bližnji ulici, so se prostovoljci razbežali na vse strani. Ker so bili brez orožja in v civilnih oblekah, niso zbujali pozornosti. Z nekaj prijatelji je šel Peter na bližnjo postajo in se s prvim vlakom odpeljal v Slovenijo. Slovenski železničarji so jim naročali, da ne kupujejo voznih listkov. Peljali jih bodo domov zastonj! Ko so se vozili v Zagreb, so peli in vriskali... Bili so navdušeni in veseli! Ko so se iz Zagreba vračali, so bili tiho... Bili so potrti in žalostni. Bili so priče izdaje in poraza! Bali so se negotove bodočnosti. Peter je v Ljubljani prespal in naslednje jutro s prvim vlakom odpotoval k stricu v Bitnje. Bila je Velika noč! 5. Povsod je vladala žalost in ljudje so bili v skrbeh, kaj jim prinese bodočnost. Tisti, ki so imeli radio, so poslušali vesti na vseh postajah, ki so jih mogli ujeti. Ena vest jih je najbolj prizadela. Jugoslavija je razpadala. Pri večerji so bili neobičajno tiho. Stric je spregovoril: »Kaj se bo zgodilo, ne vemo. Župnik nam je povedal, da moramo ostati katoličani in Slovenci, pa naj pride karkoli. Odslej bomo dodali k svojim molitvam en očenaš, da bi se nas Bog usmilil in nam dal milost, da pridemo živi in zdravi iz te vojne. Delali smo doslej, delali bomo v bodoče. Spoštovali smo zakone doslej, spoštovali jih bomo v bodoče. Z vero v Boga bomo prestali tudi trpljenje, ki nas gotovo čaka. Peter, ostani kar tukaj! Z nami boš delil veselje in trpljenje! Tvoj oče bo imel brez tebe dovolj skrbi.« Tako je Peter ostal v Bit-njem. Ko so jih Nemci odrezali od Ljubljane, je sklenil, da se ne vrne na univerzo. Tudi oče je mislil, da je boljše, da ostanejo vsi skupaj pod eno okupacijsko oblastjo. Težko je domnevati, kako bi se bile prilike razvijale, ako bi bili Nemci pustili Gorenjce pri miru in držali deželo samo pod vojaško okupacijo. Tako pa so začeli s terorjem. Zaprli so vse duhovnike in vse intelektualce in jih po krajšem zaporu z družinami izgnali v Sr- (Dalje na str. 4) Anion M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Dejal je, da sta bila sošolca v policijski akademiji pod Angleži in da sta najboljša prijatelja. Prijateljstvo sta ohranila, a če bi se obiskovala ali si dopisovala, bi se zaradi političnega nesporazuma med Indijo in Pakistanom smatrala kot izdajalca. Pismo sem torej moral izročiti skrivaj in zaupno. Inšpektor je ganjen čital in stavil sto vprašanj o prijatelju, ki je kakor on sam dosegel najvišjo službo v svoji stroki. Povabil naju je na dom in mi dal na razpolago policijski jeep s šoferjem za izlete po planotah Kaši. Izletov po deželi sicer ni bilo, a prevoz v mestu je bil potreben. Nada je dnevno obiskovala uršulinke, ki so vodile osnovno šolo. V tej je bilo precej otrok ameriških in bengalskih staršev iz Dake. Razdelila sva darove, katere sva prinesla zanje ali pa jih nakupila na bazarju. Dva tedna v mestecu sredi visoke planote, skoraj pet tisoč čevljev nad morjem (1660 m) sta zadostovala za ©krepčanje. Za povratek sva si izbrala manj naporno pot. Inšpektorjev jeep naju je po dveurni vožnji s planih pripeljal v Gau-hati, največji kraj v dolini Brahmaputre. Pogled na to mesto je nepozaben. Z višin je bil kraj kot pravljična slika stolpov in minaretov med hišami, katerih belina je odsevala v mogočnem mirnem veletoku. Tudi tu so prebivala asam-ska ljudstva; med njimi pa je bilo pomešano indijsko vojaštvo. Na priporočilo inšpektorja v Šilongu sva prenočevala v skromnem čistem hotelu. Z letalom v Kalkuto, od tam v Dako sva bila doma v treh urah. Vzhodni Pakistan Po revoluciji leta 1972 se naziva Bangladeš (Svobodna Bengalija), a pri opisu bivanja v tej deželi od leta 1955 do konca 1958 se mi zdi bolj primerno rabiti tedanje ime. Moje delovanje med tem narodom je pač bilo v zvezi s pakistansko vlado, po njeni želji in njenih navodilih. Beseda Bangladeš se takrat javno ni izgovarjala, zlasti ne med bengalskim uradništvom, s katerim sem imel posle. Služila je kot prepovedano geslo revolucionarjev, podtalnih agentov s propagando za razglasitev neodvisnosti. Nikjer ni bilo govora o odcepitvi od Pakistana, s katerim je vzhodni del Bengalije vezala mohamedanska vera in obenem skupna mržnja do Indije O narodni spravi (nadaljevanje z 2. str.) zavesti teh nezaceljenih narodnih ran? Z ozirom na one, ki so odgovorni vsaj za ti dve veliki narodovi krivici? Da: pri tem moramo biti v srcu pripravljeni, odpustiti iz srca, ko pridejo odgovorni za ti narodovi krivici prosit narod odpuščanja, seveda ko pridejo prosit ne z zvijačo in ne le z besedami, čeprav so tudi te življenjsko važne. Tudi pri katoliški spovedi velja načelo, da mi Bog odpusti le, če se resnično kesam. Morda je še bolj važna kot ta peta prošnja očenaša — Jezusova zapoved, da ljubimo sovražnike, da zanje molimo in jim celo delamo dobro, če tako prilika nanese — ne da bi smeli odobravati njihovih slabih dejanj, z drugimi besedami, ne da bi pri tem izničili razliko med dobrim in zlim. Spominjam se, da sem bral na prvi strani vatiskanskega časopisa L'Osservatore Romano, na dan objave Stalinove smrti: Katoliška Cerkev se klanja pred smrtjo tudi tega človeka, ne more pa obenem pozabiti njegovih prisilnih taborišč v Sibiriji, ki pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. Ko so našega Gospoda aretirali, je čudežno ozdravil odsekano uho enega izmed policistov, Pilatu je do neke mere odgovarjal, velikemu duhovniku je komaj odgovoril, pred Herodom pa je enostavno molčal; a Njegova odrešilna smrt je veljala tudi tem trem osebam te svetovne tragedije — ko bi bili zmožni kesanja. Skrivnost obdaja kes — tako Juda Iška-riot kot Peter sta se svojega izdajstva pokesala: Juda se je obesil; Petru pa je Gospod izročil prvo oblast nad Svojo Cerkvijo... Je razlika med dobrim in zlim dejanjem, je razlika med kesom in kesom; in zato ima smisel moliti za sovražnike, v našem primeru za naše narodne sovražnike — da bi našli pravo pot naprej; zlo namreč zavira, moralno dobro dejanje pa pospešuje rast. Molitev za sovražnike — resnične, konkretne, krute osebe — spremlja poseben blagoslov (glej npr. Pavlova in Petrova pisma, in Štefana Apostolskih del.) Vladimir Kos zaradi nepozabljenih pobojev leta 1947. V parlamentu Vzhodnega Pakistana se je politični prvak Fazlul Huk sicer izrazil za avtonomijo že leta 1954, toda kmalu nato je starčka vzela smrt. Leta 1955, ko sem prišel tja, ni bilo opaziti propagande za neodvisnost. Sprejel me je N. M. Khan, po nazivu glavni tajnik, po oblasti ministrski predsednik za Vzhodni Pakistan. Po ustavi nove države ni bil odgovoren parlamentu v Daki niti skupnemu parlamentu za celo državo, temveč le predsedniku republike, ki ga je postavil na visoko mesto, kot so postavljali guvernerje v kolonialni dobi. Sprejel meje torej v imenu osrednje vlade, ki je odobrila podpis pogodbe za mojo DOBRI LJUDJE (nadaljevanje s 3. str.) bijo. Med njimi sta bila tudi Petrov oče in mama, mlajša sestra in dva brata. Ker Peter ni bil v Kranju, je ušel deportaciji. V maju so odstranili vse slovenske napise. Vsi kraji so dobili nemška imena. Konec maja so jih popisovali in vpi-savali v koroško ljudsko zvezo. Popis je bil obvezen, vstop v stranko pa »prostovoljen«. Konec julija je bilo novo popisovanje. Nemci so ugotavljali rasno poreklo. Večino ljudi so vpisali v skupino nemškega porekla ali skupino, ki kaže naklonjenost ponemčenju. Jeseni so odprli šole z nemškim učnim jezikom in nemškimi učitelji, ki niso znali niti besede slovensko. Ljudstvo — posebno na deželi — je Nemce sovražilo. Nemci so začeli sejati sovraštvo, zato so tudi sovraštvo želi. Božjo zapoved »ljubi svojega bližnjega« so zamenjali z nacistično zapovedjo »sovraži svojega bližnjega«. Kmetom ni šlo slabo. Svoje pridelke so dobro prodajali. V nemško marko pa niso imeli nobenega zaupanja. Vedeli so, da bo propadla, kakor so vsi brez najmanjšega dvoma vedeli, da bo propadla tudi nacistična Nemčija. V nemško zmago ni veroval nihče! Zato so kmetje marke porabili za nabavo kmetijskih strojev in moderniziranje gospodarskih poslopij in hiš. Ko so se konec 1941 pojavili po gozdovih in hribih prvi »gošarji«, je bil ves narod z njimi. Vsakdo je bil pripravljen pomagati gošarjem in prav nič niso ljudje pomilovali tiste Nemce, ki so jih gošarji iz zasede ubili. Starološki župnik, Tirolec, je bil edini Nemec, ki so ga ljudje res spoštovali in ljubili. Naučil se je slovenščine, pomagal in tolažil je, kjerkoli je mogel. Ko je po vojni umrl na Tirolskem, ljudem tega niso povedali. Šli bi bili na pogreb, če bi jih bili pustili. Ljudje ga še danes niso pozabili in vendar je že toliko let, ko je moral proti svoji volji zapustiti deželo, ki jo je vzljubil. (dalje prihodnji torek) službo s činom svetovalca zveznim in provincialnem oblastem. Od N. M. Khana sem pri prvem sestanku izvedel, da je on sprožil idejo, naj se zvezna vlada v stolnem mestu Karači obrne na svetovno znanega upravitelja mesta New Yorka Lutra Gullicka, naj preskrbi svetovalca za ureditev zvezne in pokrajinske uprave, zlasti za reorganizacijo policijske službe. Ker je prošnja za svetovalca iz Amerike prišla iz Vzhodnega Pakistana, so se odgovorni voditelji sporazumeli, naj se moje delovanje začne tam; stopnjema pa bi prešel v zahodni del države. N. M. Khan je vedel o meni več, kot sem pričakoval. V začetnem dopisovanju ga je mister Gullick obvestil o mojih poslih na univerzi, vojaškem činu in odgovornostih, o psiholoških testih za uslužbence ter o sodelovanju pri oddelku za policijsko osebje uprave mesta New York. Slednje je glavnega tajnika Khana najbolj zanimalo. »Kot boste razvideli, Pakistan ni policijska država,« je rekel med prvim razgovorom. Ustroj policijske uprave mi je orisal približno takole: »Vendar je pri nas policija glavni steber države. Ni krajevna ustanova kot pri vas, kjer ima vsak kraj svojo neodvisno policijo, brez odgovornosti okraju, državi ali zvezni vladi. Naša policija je državna, od države plačana in odgovorna državi, ne pa županom ali občinskim svetom. »Deli se v tri razrede: najvišja policijska stopnja je za direktorate vzhodnega in zahodnega dela države in za policijske glavarje po okrajih. Člani te najvišje stopnje so odgovorni osrednji vladi, ki jih najema in zaposluje. Srednja stopnja je oficirska, nižja pa je za moštvo; obe plačuje deželna vlada. »Vsa policija je pod enotno upravo: skupno 150.000 osebja za ves Pakistan. Od tega je 44.000 za vzhodni del pod direktoratom v Daki. K slednjemu se prišteva tudi na pol vojaška divizija East Pakistan Rifles (»Vzhodno-pakistanske puške« ali »Bengalski tigri«). Te enote služijo poleg rednih vojaških oddelkov predvsem za obmejno stražo. Majhni in oddaljeni kraji brez rednih policijskih oddelkov vzdržujejo tako imenovane vaške straže po običajih iz davne preteklosti pod mogulskimi vladarji. Vaške straže sodelujejo z redno vladno policijo.« Glavni tajnik Khan je poudarjal, da je bil obstoječi ustroj policije v skladu z zastarelimi vzorci, uvedenimi pred celim stoletjem od angleških zakonov v kolonialni dobi. Nameravana reorganizacija naj bi prilagodila policijo novemu ustavnemu pravilu neodvisne države, z ljudskim zastopstvom v parlamentu namesto kolonialnih guvernerjev. K celournemu razgovoru, iz katerega je bila razvidna Kha-nova želja, posvetiti se v prvi vrsti preučevanju policijskega ustroja in poslovanja, je poklical generalnega inšpektorja policije Šamsula Doho. V uniformi s tremi zvezdami, torej s činom armadnega generala, se je pojavil v nekaj minutah in salutiral načelniku vlade. Bil je mohamedanec P° rodu iz Kalkute. Za bengalsko pleme je bil izredno visoke postave. Po predpisih za najvišjo stopnjo v policijski službi je absolviral vseučilišče in poleg tega dovršil dve leti tečaja v angleški poklicni šoli. Vse življenje je posvetil policijski službi, tako da je po starostni prednosti dosegel najvišje mesto. Tudi Doha je bil poučen o mojem prihodu. Ni bilo težko opaziti, da se je z glavnim tajnikom že pogovarjal o mojih bodočih nalogah ter da sta se že sporazumela o mojem nameščenju. MALI OGLASI For Sale Small bungalow, E. 185 St. area. For details, call 531-7570 (15-22) Novo hišo, zgrajeno v alp' skem stilu — v čudovitem okolju - v vasi Zaplana nad Vrhniko, ugodno prodam. Velikost parcele: 1000 kv m. Vrt je ograjen z ograjo iz naravnega kamna. Površina bivalni prostorov: ca. 300 kv m. Cena: $100.000 US$ Informacije dobite pri: Ana Krušič-Kaplja Prešernova 47c 61235 Radomlje, Slov. Tel.: 061/722-557 (19-22) Vinarna naprodaj Zelo primerna za restavra cijo. Nahaja se v 100 let sta rem mlinu v Genevi, Ohio-Zmerna cena. Resni kupci na) pokličejo: 216-381-7553. Apt. for Rent St. Vitus area, near S • Clair. 2 bdrm. Nicely remodeled. Call after 6 p t*1. 361-6858. (19-22) T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračun! - - 831-6430 - PC m; B( Cj Oi jo na šn M 19 m ot Ja Pr av in d, k( sa ar Čr ni st L zr D k; M ki K k n: zr H: se te 5c fi Sc rt P' b, b; n d it n T ic si I 51 S' k t d S b a 5 S' S < s s j I ( ( I ] Kanadska Domovina It slovenskega Toronta ŠE O MEDJUGORJU Zadnjic sem na tem mestu poročal, kako je odšel na romanje v Medjugorje duhovnik °b Bedard, ravnatelj The atholic Renewal Centre v tavi. Omenil sem brošuro, ki J° je po povratku napisal in jo naslovil: »Prerokba za dana-nji čas«. Njegov prvi obisk v edjugorju je bil v avgustu 1983. Drugič se je podal na pot meseca aprila 1984. Drugi °b>sk Medjugorja in fare sv. a oba, ga je v njegovem pre-Pfl anju, da so prikazovanja vtentična, samo še bolj utrdil d* * v P0^°k'l- Po povratku je iz-a drugo brošuro, ki je v vsa-etn °ziru vredna branja, ne am° zaradi opisov dogajanj, Predvsem zaradi odli-n.1 Verskih razlag. Naj ome- santo »edinost med kri-slJani«. Boh *zdaji duhovnik Bedard poroča o svetovno Dan^m Pentekostalistu rev. k avid Doplessisu, ki ni bil ni-MpH.astilec Marije, pa je šel v klicaiT80^' Prej pa ga je p°' jf , k sebi zagrebški kardinal Men3"6 in 8a prosil’ nai gre v aai ,JU80r-ie kot mož Duha, ftia am Pr°S' ^osPocla za SP°' ij ^e.’ bo mogel razlikova-ke' 1 tam resnični božji po-5ei j3! vse Ponarejeno. In je 0 je potem v Rimu novedal 1 ie potem v Rimu pov . ^Zame ni nobenega v frnithl65, Prikazovania sc .. lvno od Bn«a Vci n So st'Vn° 0d B°ga- Vsi lj teiu Spreobrnili k Jezusu PosJ*V.et° pismo- Mari3 Po^ » Pismo. Man benih Uje' 0 sporočilu t. spornih vprašanj.« brojS0’ kar je važno nje .l,Je kategorično za <3bi bUa frančiški i« Iak0 Ha Pnkazovanj, nep na svoie aZOVanj’ nel To nixJemu Škofu v Mo fo n;x »KOIU V MOS 'e Pastaneidrži' To duho itojnj. Vl frančiškanski Torej .‘J jo }e Potrdil stil; ^ranč'Škani nisc t)a Cln> S ŠVnf-------- -a :lni s škofom Z; Hume;ruvtako’ &0. o* ki so n; bila *et0 meseca i davljeni’ tedniku v sence n e Vesti> ki sc ' Medi4 resničnost dc VelikoJ H80r3u in so — iudmi dah°vne zn iPdrpi zrn« ž Mad.Duhovnik Ji V V r- nna House C ^ottibem ieca juiHDermere> O" fanet 'Ja 19«4 nese i/t«. S1 Med;.w__ lost 7 ' 'n drugi SO t leresničPnrepaščeni ni toboii n,lm poročan 'Wcu erjebUavt *etativ5?V0ru 0Inen «'«i. ki j tem omenil v svojem članku. Ali so tudi take stvari potrebne za preizkušnjo vere, da potem resnica zablesti še v lepši luči? Brošura je vredna branja. Naročiti jo je mogoče na: Fr. Bob Bedard, Director of the Catholic Renewal Centre, • 1481 Fisher Ave., Ottawa, Ont. K2C 1X4. For. Prekmurci in Prekmurje Kratka omemba te mogočne knjige je bila na tem mestu že zabeležena. Knjiga, ki obsega 544 strani, je gotovo nekaj posebnega v slovenski knjižni kulturi v širokem svetu. Naj samo na kratko označim njeno vsebino. Knjigo so spisali trije bratje Alojzij, Janez in dr. Jože Sraka. Zadnji med njimi je salezijanec, srednji je jezuit, prvi je pa laični izobraženec. V prvem poglavju pisatelji predstavijo Prekmurje: Kje se nahaja, kakšno je v prirodopisnem smislu, in kakšna je njegova zgodovina. V tem poglavju je tudi beseda o šolstvu, o prebivalstvu in o upravni ureditvi ter o Prekmurcih zunaj meja. To je brez dvoma lepa predstavitev tega dela Slovenije. Drugo poglavje je najbolj obširno in tudi zelo zanimivo. Obsega 255 strani. V njem pisatelji opišejo vsa naselja v Prekmurju, ki jih je kakih 178. To bo gotovo privlačno branje za vse Prekmurce, raztresene po svetu, ko bodo lahko brali, iz katere in iz kakšne vasi so doma. To poglavje prinaša tudi imena' Prekmurcev, ki sedaj živijo v Ameriki ali Kanadi in pove, iz katerega naselja so doma. Tretje poglavje pa se obrača k Prekmurcem v Ameriki in Kanadi. Pisatelji so obiskali rojake v ameriškem Bridge-portu in Fairfieldu, v Clevelandu, v Chicagu, v Evelethu. V Kanadi pa so se oglasili v Londonu, Ont., Hamiltonu, v Torontu, Montrealu in v Winnipegu. Pri teh obiskih so nabrali obilico podatkov o življenju, delovanju, o uspehih in napredovanju rojakov iz Prekmurja. V vsakem kraju, ki so ga obiskali, so našteli tudi imena ljudi in iz katerega kraja v Prekmurju izhajajo. Za knjigo je tak način gotovo velike vrednosti, ker bo vsakdo, ki je v njej naveden, tudi segel po njej in jo bo hotel imeti v svoji knijžnici. Tako bo lahko učil svoje potomstvo o domovini staršev, dedov in pradedov. Ker je knjiga pisana v lepi slovenščini, bo lahko služila tudi za vzgojo v slovenski narodni zavesti mladega rodu. V četrtem poglavju bi pa človek pričakoval, da bodo pisatelji prikazali posebnosti prekmurskega značaja in kaj - LABODJI SPEV - vse je vplivalo pri oblikovanju prekmurske osebnosti. Po mojem bi bil to krasen zaključek take potrebne knjige, kot je »Prekmurci in Prekmurje«. Tako se bo pa marsikateri bralec te knjige v četrtem poglavju zgubil in ne bo vedel ne kod ne kam. Škoda! Že tako pomembna knjiga bi na svoji veljavi še pridobila, če bi bili vsaj na platnicah omenjeni pisatelji: kdo in kaj so in kakšni so njihovi dosedanji napori in uspehi v njihovih kulturno-znanstvenih prizadevanjih. Tudi bi bilo pričakovati na koncu knjige seznam in navedbo virov, ki so pripomogli k vsebini knjige. Uspeh knjige pa tudi brez tega ne bo izostal. Narod v Prekmurju bo lahko spoznal, da njegov rod po svetu živi in napreduje in vztraja v zvestobi tradiciji svojih prednikov. Za Prekmurce, razkropljene po svetu, pa bo knjiga slovenska vez, medsebojna in domovinska. Vso srečo in obilo uspehov knjigi na pot po svetu! Por. Iz Slovenske pisarne: Sporočiti moramo, da je knjiga »Kraljica miru« pošla. To je bila že druga pošiljka. Naročila pa še vedno prihajajo. Naročili smo novo pošiljko in jo pričakujemo do konca meseca marca. Ko dospe, bomo poročali. V razprodajo smo dobili novo knjigo in sicer »Prekmurci in Prekmurje«. O njej poroča Kanadska Domovina danes, in je tudi prej o njej pisala. Knjiga stane v lepi vezavi $20.00. Poštnina bo najmanj $3.00. Knjigo bo mogoče kupiti tudi v Slovenski pisarni v Clevelandu, Ohio in pri Prekmurskih ustanovah. Slovenska pisarna 618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V9 »Oznanila« povedo da bo nedelja 24. marca 1985 po vsej nadškofiji prva nabirka za Share Life. To bo prilika za postno premagovanje; da je pri Mariji Pomagaj vsako nedeljo ob 4h popoldne sedaj v postnem času križev pot in blagoslov; da so župljani za cerkev v Radencih s kosilom in zajtrkom v dvorani zbrali skupaj $1620.69; da bo v petek 29. marca 1985 zvečer na Brown’s Line »Fashion Show«, na katerega so vabljene žene in dekleta. Čisti dobiček večera bo šel za starostni dom Lipa. Por. Letni občni zbor »Društva Slovenski Dom« V nedeljo 24. marca 1985 bo redni letni občni zbor »Društva Slovenski Dom« in sicer v dvorani doma na 864 Pape Ave. Člani-delničarji doma bodo TORONTO, Ont. - Ko so clevelandski Slovenci priredili 2. avgusta 1959 slovenski dan, so povabili tudi škofa Rožmana, da je na tem dnevu govoril. Dr. Jakob Kolarič je v 3. delu Rožmanovega življenjepisa del tega govora objavil pod naslovom: Labodji spev. Naj ta del škofovega govora ponovim, ker so morale zadnje polemike v Ameriški Domovini škofa Rožmana zelo prizadeti, ker je bil in je ostal do smrti zaveden koroški Slovenec. Kar je škof Rožman govoril pred 26. leti, velja danes še prav tako, ali še bolj. Takole se glasi ta Rožmanov labodji spev: »Vem, da nekateri obupujejo nad koroškimi Slovenci, češ saj je itak vse izgubljeno, škoda za vsak denar - pa to diši po znani Judeževi besedi. Ali veste, kako dolgo se ponemčevanje na Koroškem že vrši? Tisoč let in še nekaj čez, pa Slovenci še niso zginili. Ni bilo zmeraj enako močno, zadnjih 80 let se je stopnjevalo z vso močjo in nasiljem do brezobzirne preselitve zavednih družin in prepovedi slovenskega govorjenja v družinah pod nacizmom. Pa pravijo, da smo Korošci premehki. Morda smo. Pa kolikor poznam Slovence iz drugih dežel in pokrajin, ne vem, če bi kateri drugi bolje vzdržali silni pritisk 80-milijonskega nemškega naroda, ki z vso žilavostjo sili k Jadranskemu morju. Morda bi bilo za koroške Slovence lažje, ako bi jih bili drugi Slovenci nekoliko močneje podprli v tej veliki stisk, posebno gospodarsko podprli, kakor so Nemci svoje podpirali s Siid-marko, Schulvereinom in z načrtnim kupovanjem slovenskih posestev za Nemce z organizirano pomočjo svojih , denarnih zavodov. poslušali, debatirali in odobrili (ali pa ne) poročila odbornikov in bodo izvolili nov odbor, seveda, če stari ne bo hotel več kandidirati. Občni zbor bo tudi razpravljal o proslavi 20-letnice doma, ki bo 20. aprila 1985. Za člane-delničarje je udeležba na občnem zboru častna in prijetna dolžnost. P.M.ml. - tajnik Cerkev sv. Cirila in Metoda na Škofljici (Slika, ki smo jo prejeli skupaj s sledečim člankom, je bila v zelo temno zeleni barvi, zato je nismo mogli reproducirati. Ur.) Župnijska cerkev na Škofljici pri Ljubljani bo dograjena, ko bo župnik in z njim njegovi farani zbral dovolj denarnih sredstev. Kakor je bilo že poročeno na tem mestu, se je župnik Peter Kvaternik obrnil tudi na dobrotnike v Kanadi in Ameriki, zlasti na tiste, ki iz (dalje na str. 6) Po tisoč letih so dobili Slovenci svojo gimnazijo v Celovcu. Odpor je bil strahovit. Nacionalistično prenapeti nemški krogi so hoteli na vsak način preprečiti ustanovitev, in še zdaj, ko je gimnazija že pokazala življenjsko moč, ji skušajo izpodrezati korenine z ukinitvijo slovenskega jezika v slovenski šoli. Ti mladi koroški dijaki morejo tudi naši mladini v Združenih državah nekaj važnega povedati in sicer tole: Bodite Amerikanci, polnovredni državljani, lahko ste ponosni na to, a vaš materinski jezik je slovenski kakor naš. Ta jezik je za nas vse enak zaklad, ki ga ne smete zavreči, je dota, ki je ne smete zapraviti, temveč obogatiti se morate s slovenskim jezikom. Dobesedno mislim, ko pravim »obogatiti«. Vsak jezik, tudi jezik najmanjšega naroda je vrednota, ki nam odpre dohod do duhovnih in kulturnih bogastev tega naroda. In tega bogastva ima slovenski narod toliko, da nas ni sram pred vsem angleško govorečim svetom. Torej: učite, učite se slovensko, prav zares.« Tako škof Rožman v svojem labodjem spevu nekaj mesecev pred svojo smrtjo. Vsa čast ameriškim in kanadskim Slovencem, da so doslej tako uspešno podpirali Mohorjevo družbo in njene ustanove - dijaške domove. Nobena kritika, pa tudi, če pride izpod peresa priznanega slovenskega pisatelja, nas ne sme v tem omajati. Koroški Slovenci se morajo danes boriti proti nemškemu in komunističnemu nasilju. In nobenega dvoma ni, da je Mohorjeva družba s svojimi dijaškimi domovi največji branik pred nemškim in komunističnim nasiljem. Kdor resnično spoštuje pokojnega škofa Rožmana, ne bo glede Mohorjeve in koroških Slovencev govoril in pisal drugače kakor je pisal on, ki je kot koroški Slovenec najbolje poznal vrline in slabosti koroških Slovencev. Stati moramo za koroškimi Slovenci v njihovi borbi za slovenstvo in za krščanske vrednote moralno in finančno. Česa si slovenski komunisti glede Mohorjeve in njenih dijaških domov žele? Da bi jih ameriški in kanadski Slovenci nehali finančno in moralno podpirati; potem se bi začela zmaga obračati na njihovo stran, saj imajo že tudi svoj dijaški dom, svoj koledar, svoje knjige, da o nemškutarjih ne govorim. Mislim, da moremo Gregorčičev rek: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«, uporabiti tudi v borbi koroških Slovencev za njihove slovenske in krščanske vrednote. Janez Kopač, C.M. KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. 23. — Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. 30. — Torontski »Fantje na vasi« prirede koncert v cerkveni dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo na Brown’s Line v Torontu. Začetek ob 7. Sodelujejo tudi »Fantje na vasi« iz Clevelanda. 31. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. praznuje svojo 70-letnico z banketom in programom v SND. APRIL 13. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj pomladni družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 21. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 pop. Za zabavo igra ansambel Jasmin. 21. — Klub slov. upokojencev na St. Clair ju priredi kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1.30 do 3.30 popoldne. 27. in 28. — Waterloo balinca priredi tekmovanje v SDD na Waterloo Rd. 28. Etnični prijatelji župana Voinovicha mu prirede večer v SND na St. Clair Ave. v priznanje njegovega imenovanja kot predsednika Nacionalne lige mest. MAJ 11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 18. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 19. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan proslavo. 25. — Waterloo balinca klub priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. 26. — Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan ob 40. obletnici Vetrinjske tragedije ter žrtev med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 27. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 2. — Otvoritev Slovenske pristave. 15. in 16. — TABOR, Zveza DSPB poda na Orlovem vrhu Slovenske pristave proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilnega prebivalstva. 23. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 23. — SKD Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. 29. in 30. — Vseslovensko romanje in romanje Slomškovega krožka iz Clevelanda. JULIJ 12., 13. in 14. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 21. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — SKD Triglav, Milwaukee priredi Misijonski piknik. AVGUST 14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. Igra Chuck Krivec. 18. — SKD Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. 24. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP. SEPTEMBER 15. — »Vinska trgatev« na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. 19. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkester Veseli Slovenci in Tone Klepec 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. TORONTO, Ont. - Afriške dežele in sovjetski blok groze z gospodarskim bojkotom Južne Afrike. Te ideje se celo oprijemajo vplivni črnci v Južni Afriki. Najbolj poznan med temi je letošnji Nobelov nagrajenec za mir škof E. Tutu, črnec, ki poziva k bojkotu. Žalostno je, da se nekatere demokratske države (npr. ZDA in Kanada) nagibajo k delnim sankčijam. Tu bomo zopet imeli primer, da se ves svet pokori afriškim in levičarskim diktaturam. Le zakaj ni-kdo ne poziva k bojkotu izdelkov sovjetskega bloka, kjer je kar ves narod v položaju, ki je dokaj slabši od aparteida. Gospodarski bojkot je vedno problematična zadeva. Možno je, da ne uspe, kot je bil primer bojkota zoper Italijo 1. 1936. Problem je tudi v tem, da sankcije prizadenejo ljudstvo, kateremu nihče noče škodovati. Primer je Etiopija, kjer so povsem skromne sankcije imele posledico, da se je marksistična vlada oborožila in potrošila 300 milijonov dolarjev, ljudstvo pa je pustila umirati od lakote. Primer uspešnih sankcij je bil ameriški pritisk na Poljsko radi zatiranja Solidarnosti. Na pritisk je Poljska končno izpustila politične pripornike. Solidarnost je še vedno pričujoča; kako rad bi jo režim povsem zatrl, kako radi bi zaprli Wale-so, pa jim nevarnost novih sankcij to preprečuje. Izgleda, da so ZDA tudi uspešne s sankcijami proti Nikaragvi, Vietnamu in Kubi. Slovenci se nismo nikdar ba-vili z vprašanjem bojkota. Hrvaška emigracija je napravila nekaj akcij v tej smeri, pozvala je Nemce, da ne potujejo v SFRJ na počitnice, Hrvate pa da naj ne vlagajo na devizne račune; videli smo protestne akcije pred bankami, ki izpo- Iz slovenskega Toronta (nadaljevanje s 5. str.) teh krajev izhajajo, da bi mu priskočili na pomoč, da bo čim prej Bog dobil med njegovimi farani svoje prebivališče. V Torontu se je do sedaj nabral prvi tisočak. Darovali so: Gospe Mija Ferkulj $20, Ani Ferkulj $10, Fani Petrič $20, Marija Kramar $50, Lojzka Bolta $30, ga. Jager $10, gdč. M. Žnidaršič $5, ga. J. Senica $25, ga. L Polajnar $5 in gg. J. Šparovec $13, S. Novak $20, J. Slobodnik $3, J. Kramar $600, J. Jager $100 in N. N. $50. Bog plačaj vsem dobrotnikom! Darove sprejemata: g. in ga. J. M. Kramar, 15 Biggar Ave., Toronto, Ont. M6H 2N5 ter g. in ga. Lojze Boštjančič, 390 Melrose Ave., Toronto, Ont., M8Z 1H1. Po pošti pa lahko vsakdo pošlje na »Slovenia P.(T) Credit Union Ltd., 618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V9 na račun: Sv. Ciril in Metod-Škofljica, št. računa 4763. Por. Gospodarski bojkot sojajo SFRJ. Rezultat se komaj da ugotoviti; turizem nazaduje že leta in novih posojil SFRJ ne dobiva, toda to je tudi lahko povsem normalen potek zavoženega gospodarstva. Vsekakor je to nek novi poseg politične emigracije proti svoji državi ali, kot pravijo Hrvatje, proti okupatorju. Slovenija izvaža v Kanado Radensko, konzervirano hrano, pohištvo in vino. Pri njihovi trgovski taktiki se komaj opaža, da kaj posebnega dajo na slovenske kupce. Zastopstva so v glavnem v rokah neslovenskih ljudi, reklame v naših časopisih skoraj ne opaziš! Zopet igra političen faktor škodljivo vlogo. Oglasi bi morali biti dani časopisom, ki današnji SFRJ niso naklonjeni, isto velja za zastopstva. Tu velja še poseben zakon, da bivši nastavljene! v Jugoslaviji ne morejo dobiti zastopstva v inozemstvu! Kako drugače pri uspešnih Nemcih, kjer skoraj redno dobi zastopstvo v inozemstvu kakšen bivši nastav- Ijenec podjetja. Tako je prodaja slovenskih produktov šibka, ne glede na to, da je tudi s produkti iz Slovenije marsikaj narobe. Radenska voda je v Kanadi dražja kot druge, slične vode. Vino je povprečne ali celo slabe kvalitete. Ko dobiš v slovenski dvorani na razpolago francosko in slovensko vino po 'stl ceni, je izbira tudi za nepoznavalca vin dokaj lahka! Pred časom je bilo govora, da bi se bojkotiralo nakup našega vina, dokler se ne izpU" sti iz zapora zadnjega polih' čnega zapornika, dokler se ne preneha z zasliševanjem izseljencev, dokler se ne neha z odklonom vizuma. Vsaka taka gesta, lepa sama na sebi, 1 bila z gospodarskega stalil samo simboličnega pomena. ZU Nepopustljivi šovinizem TORONTO, Ont. - Vsem je poznana težka doba preganjanja naših Primorcev pod Italijo od 1918 do 1943. Največ krivde ima fašistična stranka. Vendar še pred prevzemom oblasti po fašizmu ni bilo najbolje. Narod je našel oporo v glavnem v cerkvi, ker so bili drugi, laični voditelji v konfi-naciji, v prisiljeni emigraciji, ali pa so bili prisiljeni v molk. Na žalost je bil Vatikan premalo odločen v upravičeni zahtevi slovenskih vernikov, pustiti slovenščino v cerkvah na miru. Po zlomu Italije so se zadeve obrnile malo na bolje. Republika Slovenija je dobila dve tretjini Primorske. V preostali tretjini pa je ostala Italija. V novi, demokratični Italiji se je upalo, da bodo Slovenci zaživeli svobodneje. Deloma so se ti upi uresničili, vendar še danes, po 40 letih demokratske Italije, še vedno manjka uzakonjena globalna zaščita. Tudi med oblastmi in celo italijanskim ljudstvom še vedno manjka odprtosti, dobre volje do Slovencev-sodržavljanov. Za vsako stvar, vsako šolo, vrtec, slovenski napis, se je treba boriti in, ko je enkrat urejeno, se mora paziti, da se zopet ne izgubi. O tem piše redovnik Franc Husu, klareti-nec, v reviji Zaliv 84, da med sobrati in to v srcu Italije ne najde drugega kot nerazpoloženost do Slovencev. Škof Santin, tako pravi pisec, je dobesedno napisal glede njegove (Husove) namestitve na slovenski župniji: »Ne morem sprejeti patra, ki ste mi ga predlagali, ker je Slovenec in govori slovensko.« In še danes — tako izgleda — bodo tega patra predstojniki poslali v Sicilijo namesto na Primorsko, kamor si želi in kamor nedvomno spada. Videmski nadškof se nagiba k temu, da bi Višarje predal italijanskim patrom. S tem bi padla ena najlepših slovenskih romarskih točk. Predsednik vlade B. <-'ra*jje ob priliki socialističnega sh0"® v Trstu prepovedal slovenS * no. Isti državnik je ob oblehh ci dodelitve Trsta Italiji izjavi > da je meja okrog Trsta krivl čna. Ko se je nemški P0*1*! udeležil zborovanja nemšk Šlezijcev, kjer se pač spot111 njajo izgubljene Šlezije, 3 Poljska vlada nemudoma povedala napovedani oh* nemškega zunanjega mimstr v Varšavi. Vse drugače pa Jugoslaviji’ katero naj bi Tito povzdign*1 velik faktor v mednarodni at ni. Uradni obisk od 1. do 3. bruarja 1985 Craxija in zu^' njega ministra Andreottija je odvijal normalno. Glede a rodne izjave o Trstu, objs ^ bil odpovedan niti ni bil P slan kak protest. g Pogajanja v Beogradu J. imela zanimiv zaključek. 1 g ja je obljubila, da bo v mnog^ čem pomagala Jugoslaviji' posebej v okviru skupn ^ evropskega trga. Konkrei ^ Italija se niso zavezali za ^3 . posojilo ali podporo. P° ^ se strani pa je SFRJ pristala > . zavezala, da bo plačala _ milijonov dolarjev kot o dnino italijanskim izse ^ .jj cem, ki so 1. 1947 zaph Istro. Za vso škodo, k' s 0 Italijani napravili med vo ^ Jugoslaviji in za koncesijo-SFRJ ne bo zahtevala ka vanje italijanskih vojni • čincev, pa so Ju®°s.^n0v. dobili 1. 1947 60 milijon Škoda, ki so jo Italijani na\ey vili ne računajoč desetti* .e Slovencev, ki so izgubil' * j, življenje, bi danes Sla v jarde! -,t Imenik raznih društev ) i i ii i J i« la ii- li- il, d- ik ih li- je d- sk ra ja, iv re- fe- ia- se te- ni )0' SO jli- 50' 5e ;ga to, ik° ug' ,se 110 k°' eh' stili ij° jn° da ;h°' zlo; ,ah' |OV' jra' »2ev /oj« nil*' U Ameriška Slovenska Katoliška Jednota društvo sv. vida ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Boz-nar; predsednik Joseph Baškovič; podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Shore B|vd., tel. 481-1481; zapis. John Hočevar; blagajnik John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Dominik Stupica, vratar rank A. Turek. Vodja athletike in ^ladinskim aktivnosti Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 zutraj pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se Prične pobirati pred sejo in 25. lan., 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v social room sv. Vida. V slučaju bolezni naj se olnik javi pri taj niku, ba dobi zdravniki list in karto. Dr. SV. LOVRENCA ST. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony "ebol, predsed. Joseph L. Fortuna Podpred. Ray Hablan; tajnik Ralph «odec, 847 E. Hillsdale 524-5201: ‘aplsnlkarca Mary Ann Sray; jagajnlk James T. Weir, 15052 44iC^elle Dr- MaP|e Hts- 0H . 3'i_nadzorniki Anthony B. tun80!16’ Olga Sray, Virginia For--HiZastogrdkazaSND na80. St. oseph Fortuna In Ralph Godec, ^stopnika za SND Maple Hts.: seph Fortuna in Ralph Godec. c|Uh0pnlki za at|etiko In booster • Joseph Fortuna in Ralph r^bec. Zdravniki: Dr. Wm. Jeric, In ° šT' Je,erclc. 5- 1® 80 vsaki 25 ega v mesecu Somi/16®1 Ave' ob 7:30 P-m- ~ 60 lo, ma eians^o od rojstva do 65» s,ar°sti. Bolniški asesment bolni«!,8 meS®C ln P|a4uie *7 lan hni PodP°re na teden, če je M6w. ar> Pet dni ali več. Rojaki v Sv L0Ur9flu’ Pretopite v društvo društvo sv. ane št. 150 KSKJ Hebn|10Vnl vodla Rev- Anth< Win, Pr®bsednica Ang, Krofi ;alD,°dDredsednlca He 3555P'o Ca Jos®Phlne Wlnl B6rdyck0wStJ bla0anničarka La There«' Nadzornlce Anna Win zapionfo 2uPanclc, Helen Kr Panikarca Katherine Zab Co;P2nCaza SND 80. St.; Al Helen in na Maple Hei°r dejavno , : zast0Pn*ci mladini Alice Al JosePhine Winter Winter jo Za Fedefacijo An s|oveo.L , 0sePhine Winter. Seje , h' n d,uiinak* zdravniki hieseci, ^!Sako tre,l° nedelj« ha 80 4eS|j url P^oldne v S s"-audai ,kepr'l,mi"' Sr Zar!la9aini' >lta|ilca pa genske rances Ne Ohio KSKJ Federacijo. Anna Zakrajšek, Frances Novak, in Frances Nemanich. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi avditorju — Asesment se pobira le 2 krat na leto in sicer na 25. jan., in jul. od 5.30 do 7. ure zv. v družabni sobi avditorija pri sv. Vidu. Če je 23. dan meseca sobota, se pobira v petek, če je nedelja, pa se pobira v ponedeljek. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednik: Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony čTolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleve., OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica; Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blagajnica: Jennie Tuma Zapisnikarica: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Tony Bolden Zdravnik: Dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki. Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8.00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej In po vsaki seji, kakor-tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, Julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55 leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70 leta za zavarovalnino od 2,000.00 do 40,000.00. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica: Draga Gostič Podpredsednik: Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Ravizorjl: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september, november na domu tajnice ob 7. uri zvečer februar, april, junij avgust, oktober in december v Baragov Dom, 6304 St. Clair isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler tel. 943-2306 Podpredsednica: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc in Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia šega Seje se vršijo na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12 uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in naj novejše moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Slovenska ženska zveza PODRUŽNIC ŠT. 10 SŽZ Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Jean Planisek Pod-pred., Frances Žagar Zapisnikarca, Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleve., OH 44110, 531-7635. Tajnica: Rosemary Susel Nadrodnice Marie Gombacb, Caroline Stefančič. Sunshine Committee: Faye Moro and Joyce LaNassi. Historian: Mary Zimperman Seje se bojo vršile tretji sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes. Mesec: Jan., Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja, Rev. Francis Paik Predsednica, Martha Koren Podpred., Mary Stražišar Tajnica-blagajničarka, Donna Tomc, 1000 Dillewood, Cleveland, OH 44119, Tel. 481-9374 Zapisnikarica, Addle Humphries Nadzornice: Vera Bajec, Toni Zabukovec, Frances Plut Zastopnice Slov. društvenega doma na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnice klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seja se vršijo vsak prvi torek v mesecev v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Joseph Boz-nar Predsednica — Cecelia Kermavner Tajnica in blagajničarka: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleve., OH 44103, tel. 881-4798. Zapisnikarica Marie Telic Nadzornice — Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrši vsaki drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida, in mesece Jan., Aprila, Julija in Oktobra, na 25-ega od 5:30 do 7:00 zvečer, ako pride 25-ega na soboto se pobira en dan prej in ako pride 25-ega na nedeljo se pobira en dan pozneje. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica, Amelia Oswald Podpredsednica — Justine Girod Tajnica-blagajničarka Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, Phone 261-8914. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v Jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol predsednica Mary Mundson podpreds. Olga Dorchak; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave.; Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957; zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice; Anna Harsh, Elsie Lovrenčič; zastopnica za vse SND. Jennie Gerk in Mary Taucher. Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop. v Slovenskem Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsednica Antoinette Malnar. Podpredsednica Ann Zak; tajnica Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735. Blagajničarka Josephine Orazem Ambrosic, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol, Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Poročevalka Frances Kotnik. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v St. Vitus Social Room, E. 62nd and Glass Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik John Nestor, taj. in blag. Frances Štete, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117. tel. 531-6109. Zapisnikar Harold Tellch. Nadzorniki Mark S. Telich, John Nestor in Edward Pečjak. Vodnik mladin-skin dejavnosti Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nendeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A. President — Vlvianne Cecelic Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119. Treasurr — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic Pres, of Audit Com. — Jean Fabian 1st Auditor — Caroline Lokar 2nd Auditor — Louise Fabec Youth Activities Coordinator: Vi-vianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech Meetings: 2nd Tuesday of the month at Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH at 7:30 p.m. NOVI DOM ŠT. 7 ADZ Predsednik Anton Šviaeli, podpredsednik Anton Škrl, tajnik In blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, 0.44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Antloga, nadzorniki: Joseph Gabrič, Ana Mihelich, Gabariel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10, dopoldne pri tajniku. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. — Vida Zak Podpreds. — Mary Price Tajnik — Anton M. Lavrlsha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. Odbor — Joseph Skrabec Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slov Domu na Holmes Ave. CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z. Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 48 ■'-6437 Blagajnik — Robert Menart Zapisnikar — Ronald Zarnick Nadzorni odbor — Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinskl, mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, tel. 692-1424. Za zdravniško preiskavo — vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v uradu AM LA, 19424 So. Waterloo Rd. ob 10. uri. DANICA 11 (ADZ) President — Louis Graham Vice-Pres. — Julie Zak Secretary — Mimi Turk,23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 441178 Treasurer — Mimi Turk Recording Sec. — Mary Hrovat President of Auditing Committee — Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick °nd Auditor: Ann Bell Medical Examiner: Dr. Spech Meetings: Second Tuesday each month. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile Podpredsednik, John Cendol Tajnica In blagajničarka, Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wlckllffe, OH 44092, telefon 944-7965 Zapisnikarica, Frances Tavzel, Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis Sile. Mladinske aktivnosti: Carole Czeck. Seje se vrše ob nedeljah ob 2. uri popoldan 21. aprila, 21. julija, 20. oktobra, in 22. decembra 1985 v uradu AM LA, 19424 So. Waterloo Rd. Zastopniki: klub druš. John Cendol Slov. narodni dom: John Cendol, Frances Tavzel Slov. druš. dom., Recher Ave.: Frances Modic, Frank Plut, Louis Sile Slov. dom za ostarele: Louis Sile, Frances Modic, Frank Plut Slov. čitalnica: Frances Tavzel COLLI NWOODSKI SLOVENSKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Tina Collins, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clearaire, 481-6955; zapisnikarica Stephanie Dagg. Nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak. Zdravnik: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar; zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettle Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Frances Steple, Anna Ribic. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 popoldne v šoli sv. Vida. MARTHA WASHINGTON NO. 38 A.M.L.A. President — Terry Hočevar Vice-President — Rose Zalneratis Secretary-Treasurer— Bertha Richter Recording Secretary — Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator — Joanne For-dyce Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev? 8 OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; predsednica — Pavla Adamič; podpredsednica — Mary Kokal; t a j • niča in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Nadzornice Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Zastavonošinja Addie Humphreys. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. Maši isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja č.g. Jože Božnar Predsednik — Greg Hribar Podpredsednik — Emil Goršek Vice-President (Eng) — Joseph Hočevar Tajnik — Stanley Hribar, 1253 E. 60 St., tel.: 432-2979 Zapisnikar — John Hočevar Slov. Zapisnikar — Daniel Postot-nlk st. * Blagajnik — Charles Winter, ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA President — Joseph Penko 1st. Vlce-pres. — Olga Klanchar 2nd Vice-pres. — John Vatovec Secretary — Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246. Treasurer — Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, and Carolyn Sudan Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis Librarian — Molly Frank Publicity: Molly Frank, Chas. Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening, rm. 2 at 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. PEVSKI ZBOR KOROTAN ODBOR Pevovodja: g. Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez šemen in Barbara šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer In Mari Er-dani Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem in Tatjana Pogačnik Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. JADRAN SINGING SOCIETY President — Florence Unetich Vice-president — Don Gorjup Secretary-treas. — Frank Bittenc Recording and Corres. Sec. — Betty Rotar Auditors: Steve Shlmits, Frank and Ann Kristoff Librarian — Josephine Tomsic Musical Dir. — Reginald Resnik Pianist — Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 p.m. to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd., rm. 3. SLOVENSKA PESEM CHORUS President — John Vidmar Honorary Pres. — Lojze Arko Vice-Pres. — Mike Vidmar Treasurer — Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PI., Chicago, IL 60608, Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, Director — Rev. Dr. Vendelin House Committee: Jack Videtič, Špendov Rehearsals — Every Sunday at 6:00 at Baragov Dom in Lemont. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za I. 1984 Predsednik, August Dragar Podpredsednik, Ivan Jakomin Tajnik, Frank Zalar ml., 7107 Hoover Dr., Mentor, OH 44060 Blagajničarka, Martina Košnik Zapisnikarica, Mojca Slak Programski odbor: Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar, Edi Mejač. Oderski mojster, Slavko Štepec Arhivar, Srečo Gaser Bara, Tone Štepec, Rudi Hren, Miro Celestina Kuhinja, Marija Hočevar, Ani Nemec, Julka Zalar Reditelji, Ivan Tomc, Jože Tomc, Matija Hočevar Knjižničar, Srečo Gaser Športna referenta, Frank Zalar st., Matt Grdadolnik Nadzorni odbor, Frank Hren, Miro Erdani, Tone Nemec Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. Leroy Koeth, Al Marn Club Room Mgr. — John and Alba Plutt Federaton Rep.: John Habat Jr. Roy Sankovič, Dan Pavšek Sr. Other Directors: Gus Petelinkar, Charlotte Ferra, Jim Krann, Frank Koncilja, Frank Podlogar. Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. at Slov. Home on Holmes Avenue. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Cleveland, Ohio BOARD OF DIRECTORS President, Anthony Sturm First Vice-pres., Steve Shlmits Second Vice-pres., Mary Dolšak Secretary, Millie Bradač Treasurer, Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec, Cecelia Wolf Legal Advisor, John Prince Auditors: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Frank Kristoff. House Cocnm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, Frank Kristoff. John Vicic, Ernest Tib-jash, Stanley Grk, Luka Mejak Alternates: William Bayuk, Joe Puhalj, Albert Comenschek. Rep. to Fed. of Slov. Homes: A. Shimits, Mary Dolšak. Alt.: Frank Koss, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKE President — Charles Ipavec 1st Vice-pres — Joseph Petrič Jr. 2nd Vice-pres. — Tom Meljac Secretary-Treasurer — Bill Janša, 20251 Bali Ave., Cleve., OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec. — Pauline Slepic Recording Sec. —Robert Kastelic Executive Sec. — Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian — Ella Samanlch Legal Counsel — Charles Ipavec DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Slepic Finančna tajnica — Pauline Steple Nadzorniki — Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8. ure Zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice-pres. — June Price Secretary — John N. Perencevic Treasurer — Josephine A. Stwan Recording Secretary — Julia Pirc Legal Advisor — Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, James Novak, Louis Peterlin, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak, Don Mausser. Ways and Means Committee: -Anton J. Petkovšek, August Pust. Alternates: Frances Tavčar, Frank Stefe Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Zapcetek ob 7:30 uri Uradne ure: 11 a.m. do 3. tel. 361-5115. SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 44110 President — Daniel L. Pavšek Sr. Vice-pres. — Leroy Koeth Recording Sec. — Mary O’Kicki Financial Sec. — Frank Ferra Treasurer — Al Marn Auditors: Mary O'Kicki, Mary Podlogar, Ray Sterle SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO Predsednik, Robert Kastelic Podpredsednik, Frank Urbančič Tajnik, Tom Meljac, 663-5111 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137 Blagajničarka, Millie Lipnos Zapisnikarica, Marjorie Church Nadzorniki, Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia,Charles Hočevar, Martin Planisek, Larry Legan, Wm. Ponikvar, Anton Kaplan. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts.. Ohio Tel. 662-9731. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM“, 6304 St. Clair Ave. Cleveland OH 44103 Predsednik, Stanko Vidmar Podpredsednik, Vinko Rožman Tajnica, Marija Meglič Blagajnik, Anton Oblak Gospodarja — France Tominc, Jernej Slak, Social Klub — Jazez Žakelj. Nadzorni odbor — Jože Melaher, Franc Sleme in Lojze Bajc Odborniki: Franc Kamin, Anton Lavriša, Maks Erste, Anica Kur-bos, Erika Kurbos, Janez Košir, Anton Meglič, Ferdo Sečnik In zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. — Dom ima sobe za prenočevanje, razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št. 881-9617. SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Frances Kosch Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Hon. August Pryatel Hon. Edmund J. Turk (Parliamentarian) Frederick E. Križman (Legal Advisor) August B. Pust (Programs) Dr. Rudolph M. Susel (Publicity) Joseph Skrabec (Membership) Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143._______________________ TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovnik vodja, Rev. Dr. Joseph Gole Predsednik, Joseph Kunovar 1985 Podpredsednik, John Bambič Tajnik, Frank Menchak Zapisnikarca, Marija Kadunc Blagajničarka, Milka Modic Pomočnica blagajničarke, Helen Coffelt Upravnik parka Triglav, Frank Mejač Pomočnik upravnika parka, Stane Jaklič Prosvetni vodja, Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje, Biba Kralj-Bambic Pevovodlnja, Mara Kolman Športni referent, John Mejač Referent za plesno grupo Triglav, Biba Kralj-Bambic Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH, Lonie Limoni Dopisnikar za Ameriško Domovino, Frank Rozina Bara — Darko Berginc Pomočnik pri bari, Albert Zigoy Kuhinja, Loni Limoni Nadzorni odbor: arel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica — Margaret Kaus Prvi podpred. — John Škrabec Drug. Podpred,—Frances Kotnik Blagajnik-tajnik — Stanley Frank Zapisnicar — Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karpinski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Potovanji odbor: Margaret Kaus Veselični odbor: Margaret Kaus Veselični odbor: Frances Tavžel, Michael Vidmar Kuhinje mesečno: Frances tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 popoldne v spodnji dvorani slov. nar. doma na St. Clairju. PLESNA SKUPINA KRES: President: Peter Hauptman Vice-pres.: Suzi Snyder Treasurer: Peter Leksan Committee: Joe Gaser, Matt Lončar, Mark Zakrajšek Secretary: Andy Gaser, 468 Snavely Rd., Richmond Hts., OH 44143, tel.: 381-2602 Rec. Sec'y.: Monica Gaser Treachers: Mrs. Bernada Ovsenik, Mrs. Breda Lončar, Mrs. Veronika Žnidaršič ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor, Father Tomc Honorary President, Sister Margaret President, Jennie Jesek Vice-President, Joan DeNardo Recording Sec'y., Kathy Kanuk Corres. Sec'y., Karen Luberger MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wolbang C.M. predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298, blagajničar Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleve., OH 44103, tel. 431-5699, nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle in Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; ramestnik: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj. BALINCARSK KROŽEK, SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Toni Švigelj Podpredsednik — Feliks Breznikar Tajnik — Joseph Marinko Blagajnik — Toni Škerlj_ Odborniki — Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Henrik Urbančič. Nadzorni odbor — Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jeric Seje se vršijo po dogovoru. SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina bonutti, 29399 Shaker Blvd., Cleve., OH 44124,tel 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, On 44132, Tel. 261-6746 Odborniki: Dr. Karl Bonutti, Vince Sfiligoj, Stefan Durjava, Delost, Karlo Družina, Danilo Man-jas, Olga Valenčič, Katy Gorjup Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Gino Rrorhec, Lojze Cenčič ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik/blagajnik: Gus Babuder, Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Euge"6 Kogovšek, Ello Erzetič, Frank Zo man st. / SLOVENSKA PRISTAVA, Duhovni vodja: č.g. Viktor To Predsednik: Dr. Mate Roestna Prvi podpredsednik: Stanko Vrhovec Drugi podpredsednik: Stanko Tajnik: Stane Mrva, Rockefeller Rd., Willoughby OH 44094, tel.: 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Franc8’ pate' Berl0c' Nadzorni odbor: Eng. Gorenšek John Hočevar, Ovsenar Razsodišče: Eng. Ivan Frank Kovačič, Frank 'Jrankar|Va(i Slovenska šola sv. Vida-Zakrajšek |je Slovenska šola M ^ Vnebovzete: Tomc Gabriel Mazi, ST. MARY HOLY NAME M#' 15519 Holmes Ave. jj Spiritual Director — Rcv-Tomc President — Frank Zernic Vice-Pres. — Mike Pozun ^ Slovenian Vice-pres. — Rudy Secretary — Dennis Sušnik -jgl Treasurer — Art Eberman, 5 Vj(| 16301 Sanford Ave., Clevela" • 44110 k sli# Sick and Vigil Chmn. — fran z?0rt Program Chairman — Eran Corres. See. — Louis Jesek Marshall — Ed Lah ^ Social Apostolate — Ed Kc* ^ Retreat Chmn. — Joseph a ST. VITUS POST l«55 NS CATHOLIC WAR VETER* Chaplain, Rev. Joseph Commander, Steven PiofK 1st V.C., Daniel Reiger 2nd V.C., Matthew Nousak 3rd V.C., John Burchard Adjutant, Thomas Kirk Treasurer, Richard J- T®1 2 * * 212 St., Euclid, OH *411*’ 531-4556-H, 431-6062-B. gt Judge Advocate, Robar* Welfare, William Lipo|cJ Historian, Anthony Grdioa Medical, Martin Strauss 3 Year Trustee, James E, 2 Year Trustee, John Kirl<’ ^c|i Auxiliary LiaisonTRichard J- ^ Meetings are held ev0^ ((it Tuesday each month clubroom, 6101 Glass Purpose: To guard the rig ^ ^i privileges of veterans, Pr0*® freedom, defend out *a f^tl1* our sick and disabled, care ^gif widows and orphans, as9i9.iv|tl0*: In need, aid in youth ac promote Americanish1 ^ Catholic Action, and ,0 Catholic veterans an °Pp0^ ^ to band together for soc athletic activities. h Honorary Pres. — Joseph