Ljubljona, torek, 30. julija 1957 ^TO XXIII. Stev. 177 IZDAJA [N TISKA časopisno zalo2niSko PO D J ETJE 'LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec Mtkifha3?. vsak dan raze“ petka - cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 •L J O D S K A PRAV i C A« USTANOVLJENA L OKTOBRA 193« - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IB IZHAJALA KOT M-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVI OO L JULIJA 1951 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 [ZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. DR. JOŽE BRILEJ JE GOVORIL V GOSPODARSKO-SOCIALNE M SVETU OZN Dve obliki istega problema Narodna svoboda in gospodarski napredek sta dve strani zgodovinskih teženj, ki se zdaj uveljavljajo Ciie ien^Da’ 29' iu^' (Tanjug). Vodja jugoslovanske delegate d zasedanju Gospodarsko-socialnega sveta dr. Brilej *ebn n/S da trdno zaupanje Jugoslavije v idejo po- (SVNFFn ■ OZN za finansiranje razvoja nerazvitih dežel položaju 'Zvira 12 nien'h temeljnih gledišč o mednarodnem lovati je treba, da za upostavitev položaja, se je indonezijski dele- tega sklada potrebni ukrepi še niso storjeni. Takšen položaj je z vsemi svojimi protislovnimi go-j spodarskimi in političnimi posledicami sprožil najbolj vročo željo in dežel ali bolj ». i uivaiin iiujuv/ii * ivvv darsk”0'!"3,, S,v,>WJa ln ?<«PO- «.ora znatno prispevati k sploš-1 ner«z,v^. fci. »sta J M je rekel dr‘ B«- nem« gospodarskemu razvoju ne- ',scl‘dež^, k> PodP/rajo SUNFED >< ‘sta dve ob ki „i____________i_______! da bi enodušno sklendi upostaviti v dv^ Q Vp »j . c I ^ xac.Tii.iix 11 o iviic p c* ii * v 71 a. Ženi ki e zgodovinskih te- načelih Ustanovne listine OZN •vetu rp t _uyel j a %1 ja j° zdaj na Wrašo ®zn.je n* moč zaustaviti ?a.?ali narJ^Jl,Sa!,m!’_kako bi po- nezadostno ra. Pori ra7v;;’ ,da bl se. njihovi na-iis*;i l - jali na način, ki bo ko-jsim političnim in gospodkom na sveta.< Kakor Ustil W-‘• na nac: dani,-Političn Be morem m na svetu-< ja ne« ®:? ,^Pl>da^kega oletn = -.!■> dežel ločiti < razvo- —■ ločiti od prosti, J*™ Politične neodvis- tudi vnrJ/'P<>mni! tir. Brilej, tako Vni-oj,, a-n^a m'rl* "i moč ločiti sveto,."13 Poglobitve stikov v !lBo Drm -v^Po^afstvu. In ker VX n1, da Je OZN PretI- ?ifu ^rni°;OIiaa 7!i zagotovitev 2N predv Prepričani, da so ?a?otovitn'!em .o^PovOrni tudi za S|ikov t- *a«nih gospodarskih Sf^na’ ed‘ni lahko dolgo- ^uženi n ?• za *raJn' ni‘r-?**' od cPua ne niorejo odvr-a hi ortv,e-^ne odgovornosti, ne |0 j ? 1 tucli drugo. ^Poldne J govoril danes ' ‘‘p.hatj 0 vprašanju finansiranja, ki Šr ?<*ei P,en»mu ECOSOC n? nagla upostavitev 'PtaŠanj* 4 Samo gospodarsko Prašania' i?,ie Predvsem del ,nost pr/n«. }. svetovna skup- , om^V J?na zaČ€t> akcije, Vp°dbul^?ocile OZN, da bi k &a ra7V«-P°^Pe?'tev gospodar-„rn,onifn; Ia 111 tako pospešila . Podari,- naPrPdek svetovnega ,azvitiij ma v korist ne samo fcel. v’ k,i„ar.ve<' tudi nerazvitih ,'zacije in ls. gospodarske stabi- f^kel dr n.:,"-8 *vetu' Upani-'’vetu zavoj i’ da se mi vsi I?;,!!- - i 11.5 rlii< i... . ;v .«^pVobie- ?a* lucije so sicer privedle do odgo-ditve tega ukrepa, toda sprejeli smo jih v prepričanju, da je treba dati tem deželam, ki niso ] mogle sprejeti sklepa v korist j ustanovitve posebnega sklada, dovolj časa in priložnosti, da to I store. Ker pa se med letom stališče teh dežel ni bistveno spremenilo, menimo, da bi vsaka nadaljnja odgoditev zavrla uresničenje tega načrta, ki uživa zelo široko podporo v OZN. Zato ne moremo več priporočati Generalni skupščini, je rekel dr. Brilej, naj napi samo zaupa nadaljnje proučevanje tega vpra-j šanja, ne da bi začeli konkretne akcije. Zdaj je pred nami alternativa, ali zahtevamo akcijo, ali pa zavrnemo idejo, ki naj bi bila | po našem mnenju bistvena dejavnost, prek katere lahko OZN učinkovito vpliva na razvoj nerazvitih dežel in bistveno prispeva k zboljšanju mednarodnih stikov. Spričo teh dilem čuti jugoslovanska delegacija dolžnost, da zahteva akcijo, je rekel dr. Brilej. Kakor je rečeno v resoluciji sedmih dežel, mi priporočamo, naj Generalna skupščina OZN ustanovi SUNFED in stori potrebne ukrepe v ta namen. Za vodjo jugoslovanske delegacije je govoril predstavnik Indonezije. Opozoril je zlasti na škodljive posledice, ki jih povzroča v nerazvitih deželah, spremenljivost cen' surovin. Ko pade cena kavčuka na newyorški borzi za en dolar, pomeni to za Indonezijo 14,7 milijona dolarjev zgube. Zato bi stabilizacija cen surovin zelo pomagala nerazvitim deželam, da bi večinoma same finansirale svoj razvoj. Ker dvostran ;at zavzel za naglo ustanovitev SUNFED in pripomnil, da je za akcijo že skrajni čas. Poljski delegat Mihalowski meni, da dvostranska pomoč, | dana na podlagi zemljepisne razdelitve dežel priča, da njena pobuda niso samo gospodarski nagibi. Program posebnega sklada, ki ga je treba začeti uresničevati čimprej, bi morali osredotočiti na razvoj infrastrukture nerazvitih dežel. Tudi sovjetski delegat Cer- Obisk v Kumrovcu Predsednik Tito s soprogo v svoji rojstni vasi Kumrovec, 29. julija. (Tanjug).1 ske Zvonko Brkič in drugi. Pred-Predsednik republike Josip Broz j sedniku Titu in njegovi soprogi Tito je s soprogo Jovanko in čla- j so nato pionirji izročili šopka nom Zveznega izvršnega sveta' cvetja. Ivanom Mačkom danes popoldne i Z železniške postaje je pred-obiskal Kumrovec. I sednik Tito odšel proti poslopju Ko je ob 17 prispel na želez- j osemletke, kjer so ga pozdravili niško postajo, so ga pričakali in , učitelji in direktor. V razgovoru pozdravili podpredsednik Izvršne- z njimi o pouku in z ogledom šol- ga sveta Hrvatske Ivan Krajačič, organizacijski sekretar ZK Hrvat- Mladinski festival v Moskvi Moskva, 29. jul. (Tanjug). skega poslopja se je predsednik Tito zadržal okoli eno uro. Prisrčno pozdravljen od prebivalstva je nato obiskal še hišo, v kateri se je rodil. Po daljšem razgovoru s predstavniki oblasti tega kraja in svojimi starimi znanci, ki so ga se- nega festivala mladine začele III. msev se je zavzel za ustanov.tev študentske mednarodne igre, ki posebnega sklada. Rekel je da v ; se jih udeležuie okrog 4000 tek_ tem vprašanju ne bi smeli čakati „ iim? mrtAffi e ttq_ na razorožitev, in pripomnil, da Danes_ so se v okviru mednarod- j znanili z razvojem in problemi Zagorja, je predsednik Tito ob Dr. Jože Brilej na govorniškem odru Dr. Brilej je nadalje rekel, da se je Svet že podrobno seznanil z idejo SUNFED, ki je bila predmet razprav že sedem let. Obža- Pri naših otrocih v Avstriji Dunaj, 29. jul. (Tanjug). Predsednik Sveta za socialno varstvo LR Slovenije Tomo Brejc je s predstavniki tega Sveta in Zveze _ ____ Ma tbi prijateljev otrok danes odpotoval v°rnoMi ZaVedamo 'te”venke^odpo- 7 Dunaja v Ljubljano. Naši pred-J[0 . I stavniki so se mudili v Avstriji 3etav4ef^°ril ° strukturalnem !lekai (ini j" letovišča Stvu v svetovnem gospo-1 jugoslovanskih otrolc ,n mladine MaParadis« m »Salfberg« Ritimi P^obi tv j prepada med . na Dunaju. Sa°Va tehnnl^nrazv‘4iln‘ deželami. I sv"!0 Pripoin« f Tevolucija ne bo laii Vne2a „ a k nravnovešenju I vh ,,J^P^aratva, marveč; tm2p0*aga 7 nan]l'1 razmerah, ko j?v*ročj cn,J° sarno nekaj dežel, ° nasprotne nosle- je ZSSR pripravljena prispevati svoj delež v ta sklad. Opazovalci Mednarodne fede- movalcev, med njimi mnogi svetovni in olimpijski prvaki. Sodelujejo tudi jugoslovanski tekmovalci. Folklorni skupini »Branko racije svobodnih sindikatov in Cvetkovič« in »Jože Vlahovič« sta Svetovne sindikalne federacije so , davi nastopili v enem izmed mo-izrazili zadovoljstvo, ker vidijo, j skovskih gledališč in doživeli ze-da je OZN zdaj pripravljena 110 prisrčen sprejem. Zbor »Bran-storiti konkretne ukrepe, da bi z , ko Krsmanovič« pa je nastopil mednarodnim finansiranjem po-, v enj izmed največjih moskovskih magala nerazvitim deželam. j koncertnih . dvoran. Program so Debata se bo nadaljevala jutri.! prenašali po moskovskem radiu. 22.30 zapustil Kumrovec. Izseljenci iz Francije na obisku v domovini Ljubljana, 29. jul. (Tanjug)'.' Nocoj je prispela v Jugoslavijo skupina 115 naših izseljencev iz Francije, ki žive v pokrajini Pas de Calais. Na obmejni postaji na Jesenicah so izseljence pozdravili predstavniki Izseljenske matic* iz Ljubljane in lokalnih oblasti ter jim zaželeli prijetno bivanje pri nas. SOVRAŽNOSTI V SULTANATU OMAN IN MUŠKAT Britanski ultimat zavrnjen UporniSke čete Se vedno gospodarijo nad osvojenim ozemljem ska in večstranska pomoč zunaj stanku z novinarji izjavil, da so OZN ne more biti trajna, privatni uporniki v sultanatu Oman in kapital pa ni spremenil sedanjega 'Muškat zavrnili ultimat angleške- Sardjah, 29. julija. (Reuter) — AFP). Angleški politični rezident v Bahreinu Bernard Burroivs je izjavil, da se vojaške operacije proti uporniškim plemenom nadaljujejo po določenem načrtu. Napovedal je možnost novih napadov angleških vojaških sil na položaje upornikov, Burrows se je vrnil Iz Muska- j ga poveljstva, naj opuste odpor, ta, kjer se je zadnje tri dni po- j Kairski radio je v zvezi 8 tem posvetoval s sultanom o ukrepih, ki bi omogočili, da bi bile sultanove čete znova gospodar nad ozemljem Omana. Uporniki se še zmeraj drže na oporiščih na važni poti iz Muškata v petrolejsko središče Farhud. V njihovih rokah je tudi mesto Nizva. Predstavnik omanskega imana s sedežem v Kairu Harti je na se- ročal, da je Harti rekel novinaiS jem, *da boja nacionalistov v Omanu ne vodijo iz tujine in da ga tudi ne izkorišča neka petrolejska družba. Cilj tega boja je osvoboditi deželo slehernega tujega vmešavanja«. S E L W Y N L L O Y D O POLOŽAJU Ne le vojaška operacija marveč tudi poskus, da bi upostavili sistem plemenske vdanosti in obnovili položaj iz leta 1955 PRED VI. KONGRESOM LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE nasprotne posle Potem ^jp^ovanske delegacije Sh invp !a,.al Podatke o za-Dr' akciiah l(l1Ja*1 'n dvostran- ,iziavil> da se Nečii0m,\ kaP“a,u tudi lani ni d* žnio v n,-, .sPremenil sploš-»1* dvostrnnVi°-n®n? razvoju, in tpj> ‘kori«** F1** QkP.iiami ne zamotnr,!1' so rodile, te?0 Urediti p^Sa vPrašanja ni & r'^i4mnans,iranj(' na ka- Ia jueo!r mis.limo- ie rekel jugoslovanske delegacije. z P?t°vcmle Dan« kili v Avstrijo vjfU5torn M uUl- (TanJug)- S l. *. Ca*—,’ *• Avstriin ulrinilo Kako oblikovati mladega človeka v socialističnega državljana Mladina se vse bolj uveljavlja v družbenem upravljanju — V 4000 društvih nad 200.000 mladincev — Ža urejanje novih vprašanj potrebne nove oblike Na VI. kongresu Ljudske mladine Slovenije septembra letos bodo razpravljali o vrsti bistvenih aktualnih vprašanj, ki zadevajo mlado generacijo, ocenili bodo družbeno aktivnost in hotenje ter določili tudi konkretne politične naloge Ljudske mladine Slovenije. Nedvomno je sedaj osnovno! je mladino čutiti v delu občin in vprašanje, kako oblikujemo mla- njihovih organov. Na tem pod-dega človeka v socialističnega dr- j ro^jii se dejavnost mladih ome- žavljana in kakšne so možnosti j juJe na, spoznavanje vloge ko- , .lanllltn c , za to. Za Slovenijo je pomembno,1 mu_nf> njenih nalog, problemov in Avstrija ukinila da se ^ v za(1njih letih ob pomoči, nafrtov, 16 let stara mladina hoče spoznavati tudi zelo zamotane stvari. Zanima jo družbeno upravljanje, dogodki doma in po svetu, vpra-jšanje pa je, če znamo tej mladini vse prav razložiti in če kolikor toliko poznamo njen svet zlasti i med činiteljev, ki L c CaH , * Avstriia nUniln v icuii uu poiiiuv.t , °du h.? e formalnosti nh komunistov mladina močno uve-! Ljudska mladina je eden iz- ‘astni^’ kl pride1° nn ljavila V javnem živIjenJu’ £tnii »h-^kamS V DELAVSKE SVETE STROKOVNO IN POLITIČNO ZRELO MLADINO Na poti do soodločanja v organih delavskega upravljanja vplivajo na lahko mladini uspešno nudijo ro- 1 PotnuJ. ?ebnimTJavtomohHr i na področju družbenega uprav- j družbena udejstvovanja in obli- ko v' po'mo’č’ starejši’ delavci" Ne e?KJo brez i odo !ahko prišli čez ! ljanja' od teta-1958 je na primer; kovanje mladine. Potem so tu še gre za to, da pridejo v delavske ^^menVov,triptikaindru-Dm« at®rih dnJ avt°mobile, ^ V deželrf a ni bil° mogoče EvriJavlla v *h?n ežela’ kl «kh Dsksgn : ,Vl3en3e Pr>Poročila Br.rt " srednjo m ter e'e toplejše fr,i)po uv*l» v lse iracne gmote. v delavskih svetih od 5,8 % na V okrog 4000 društvih je včlanje-13,5 %. ne več kot 200.000 mladine. Or- .. . . .. ... . ganizacija LMS je dolžna sprem- Na podeželju se širi mreža ijati vzgojno vzdušje v teh orga-strokovnih krožkov kmečke mla- - dine, ki sedaj dela že v 287 akti-vih mladih zadružnikov z 9483 člani. Zanimanje za zadruge in njene akcije spodbuja tudi k politični in strokovni izobrazbi. V letu 1956-57 je kmetijske gospodarske šole v Sloveniji obiskovalo okrog 9000 učencev nizacijah, kongres pa naj bi sku- tudl dognati, kako lahko Ljudska mladina kot politična organizacija vpliva in zagotovi vsestransko vzgojo socialistične osebnosti ter povezuje vzgojna prizadevanja in koristi družbe. Evropske S?"’ikL gospodarski krogi fau0*? tujih tnr|S?ri^° te olalSave ^K da £S,,°V Se ve^1- pn- ^,turizrna Ietošnj‘ dohodek ki „nt>0 k* S<>rv6 * *Coblan uredili otroška igrišča, lavskega sveta, ki so skupno z širokočelne odkopne metode so ve na sejah delavskega sveta do- udarila, da so Velenjčani s svojo Tako je bilo skupno opravljenih upravo prispevali, da so v rud- uvedli na obratih Hrastnik in kaj nenačelne in formalne, ker se prodorno iniciativo pri ureieva- ! ve® kot 43.000 ur prostovoljnega niku že na večini jamskih obra- , Ojstro, pri čemer so doprinesli vsi člani še niso zavedali svojih nju in izgradnji novega Velenja vsem za zgled. Brez velikega enotnega hotenja ne bi v Velenju tako često slavili velikih delovnih zmag, tako v rudniku kot drugod. V Velenju vzporedno z rastjo proizvodnje in družbenega standarda raste v ljudeh tudi — socialistična zavest. Prostovoljci iz Velenja so opravili na regulaciji Pake 363.300 ur dela in pri tem med drugim izkopali iz struge 18.000 kubičnih metrov zemlje. Sami so v kamnolomu pripravili 3170 m3 kamenja in ga prepeljali na grad- Železarna Ravne bo izdelovala cekas žico Uporaba električnih termičnih aparatov v gospodinjstvu, kakor so. električni štedilniki, kuhalniki, likalniki, pečice itd., se zadnja leta naglo razvija, tako da domača proizvodnja teh aparatov komaj sledi povečanemu povpraševanju. Samo v zadnjih štirih letih je naša elektroindustrija podeseterila proizvodnjo teh aparatov, saj smo jih leta 1952 izdelali komaj 210 ton, lani pa1 že 2220 ton. Tudi letos se proizvodnja nadalje dviga na ravni, ki je 40% višja od lanske« V zadnjem času pa smo precej termičnih aparatov za gospodinjstvo tudi še uvozili. dela. F. K. tov uvedli popolno sodobno me- levji del komunisti, ki niso po- pravic in dolžnosti, sedaj pa je pustili, kljub pogostim vodnim drugače. Rudniška organizacija vdorom, izrednim pritiskom in ZK je vse te pojave budno sprem-stalni zaplinjenosti. ljala. Skupijo s sindikatom je or- Sodobo rudarjenje pa zahteva ganizirala seminarje in predava-tudi nove organizacijske oblike n5a- Začeli so ustanavljati razne ter več strokovnih kadrov in to komisije in tudi občasne komi-od kopačev do inženirjev. Na po- s*ie za urejanje posameznih kon-budo sindikalne organizacije so kretnih nalog. Delo v komisijah organizirali politična in strokov- rodilo precejšnje uspehe in Obrtne delavnice bo treba mehanizirati in ustanavljati na predavanja in pa strokovne zel° zaktiviziralo člane delavske-nove —Davčna politika do obrtništva — Vajencem tečaje za učne kopače in kopače. 6a sveta. ustrezno nagrado, ne pa skrajšanje učne dobe! iSSfnfdarj^^Tnlnjem, kf^ HRASTNIKU DELAVSKI DOM! Več obrtnih delavnic - hitreje zgrajena stanovanja Maribor, 29. Jul. Med današnjo razpravo na seji upravnega odbora republiške obrtne zbornice, ki je bila v Mariboru, je prišlo do posebnega izraza vprašanje, kako povečati zrno- ga pridobili, so na izpitih preše- Na konferenci, ki se je, mi-netili celo komisijo, kar dokazu- mogrede povedano, stiskala v je, da se mladina hoče strokov- pretesni dvorani, so opozorili tudi no izpopolnjevati, le znanje ji je na nujnost gradnje novega delav- nadalje nesorazmerno obdavčevanje in šušmarjenje, sodelovanje z ljudskimi odbori, pavšalna odmera prispevkov za socialno zavarovanje, učna doba vajencev, sodelovanje obrtnikov na razstavah in drugo. Predsednik zbornice Leopold Krese je v poročilu o delu zbornice poudaril, da so doslej ustvarili solidne temelje za uspešnejše nadaljnje delo. Ustanovili so svete in komisije ter naredili razne analize, s katerimi bo zbornica lahko podkrepila svoje predloge. Tudi okrajnim obrtnim zbornicam bo koristilo, če bodo ustanovile podobne svete ali sekcije. SEDANJA ZMOGLJIVOST OBRTI KOMAJ ZA VZDRŽEVANJE STARIH STANOVANJ V poročilu in med razpravo so poudarjali, da bi sedanja zmo-Z naraščanjem domače proiz- | gljivost obrtnih obratov zadošča-vodnje teh aparatov se naglo i la komaj za vzdrževanje starih dviga tudi potrošnja žarilne žice, j stanovanj, zato se v nove stano-tako imenovane cekas žice, ki jo , vanjske hiše selijo stanovalci več moramo zdaj v celoti uvažati, mesecev ali celo leto dni pozne-Naša uvozna potreba se že pri- i je, kot bi se lahko, če bi bilo do- gljivost obrtnih delavnic in kako poceniti njihove izdelke, ^ p^dwatl na ^avflen skega doma ,v Hrastnik«. Dom nonilia nacnraimortin nhrlair/Kitronia ttt cucmoviomo cnHoln. r . . , . _ , , , čin. Isto velja tudi za njeno naj bi postal središče delavske ideološko vzgojo. Nekaj kadrov kulture v zgornjem delu Hrast- daje Industrijska rudarska šola. nika. V štirih dneh 35.000 obiskovalcev Mariborskega tedna bližuje 30 tonam na leto. Ker je to žico- vrhu tega težko dobiti v tujini, jo bo začela Železarna v Ravnah doma izdelovati. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino je podjetju že odobrila devizni kredit 30.000 dolarjev, da bo iz Švedske lahko uvozila po- volj obrtnikov. Ustanavljati bo treba nove obrate, stare pa mehanizirati. S tem bi lahko pocenili tudi usluge. Pri najemanju investicijskih kreditov pa je še vse preveč ovir. Nekateri obrtni obrati jih niso sposobni najeti, ker ne bi mogli odplačevati anui- trebno napravo za proizvodnjo tet in obračunavati amortizacije, te žice, ki bo imela zmogljivost drugod pa ljudski odbori ne ka- ■50 ton na leto, kar bo zadoščalo žejo dovolj razumevanja za po- tudi za potrebe v bližnji per- speševanje obrti. Velika ovira je spektivi, čeprav moramo raču- ponekod tudi previsoka obdav-nati s tem, da se bo proizvodnja čitfev, s katero si občine skušajo termičnih električnih aparatov zagotoviti večje dohodke, in nese nadalje dvigala. Seveda bomo sorazmerje v obdavčitvi raznih Ugotovili so, da je učna doba vajencev skoraj za vse stroke obrti prekratka, zato mladi pomočniki niso dovolj usposobljeni za svoj poklic. Večina diskutan-tov je menila, da je mladino treba vzpodbujati za posamezne velikank: tezenske avtomobilske tovarne s prvencem tipa »TAM 4500« na prvem mestu ter Mariborska tekstilna tovarna z javno anketo o ustreznosti vzorcev za tiskano blago kolekcije 1958. 2en- Maribor, 29. jul. — Vzlic dežju, stroke z ustreznim nagrajeva- ki je nagajal zlasti v nedeljo do-njem in ne s krajšo učno dobo. poldne, so nocoj zabeležili na no-Tudi zaslužek obrtnih delavcev in vem obdravskem razstavišču Ma-mojstrov bi moral ustrezati za- ] riborskega tedna skupaj okrog služku v industriji, ker bodo izu- S 35.000 obiskovalcev. V središču . čeni obrtniki vedno odhajali tja,1 njih pozornosti so predvsem raz-1 ski svet se zbira posebno pred kjer bodo več zaslužili. J. P. I stavni prostori dveh mariborskih paviljonom Okrajnega zavoda za pospeševanje gospodinjstva, kjer se lahko vsakdo pobliže seznani z delovanjem posameznih vrst sodobnih strojev za razbremenitev žensk doma. Pričakujejo, da si bo do prihodnje nedelje prireditev Mariborskega tedna na novem razstavišču ogledalo skupaj več kot 100.000 ljudi. Vj. K. VIL gorenjski sejem zaključen Kupčij sklenjenih za okroglo 500 milijonov dinarjev Kranj, 29. jul. — Gorenjski se-, Večje finančne uspehe pri pro-jem, ki je bil letos odprt od 19. [ daji blaga in sklepanju prodaj-do 29. julija, je obiskalo okrog nih zaključkov so imela pred- 31.000 ljudi. Zahvala Centralnega odbora Zveze borcev Zveza borcev NOV Jugoslaylje nenehno prejema iz dežele in tujine od podjetij, ustanov, delovnih kolektivov, političnih in drugih organizacij kakor tudi posameznikov prispevke v sklad za šolanje otrok padlih borcev namesto vencev, namenjenih tov. vsem podjetja iz oddaljenejših krajev, ki so prvič prišla v Kranj razstavljat svoje izdelke. Podjetje šivalnih strojev »Mirna« je prodalo za preko 14 milijonov dinarjev blaga, »Erma« iz-Smarja pri Kopru pa za preko 10 milijonov dinarjev radijskih sprejemnikov. Med domačimi proizvajalci so dosegli zadovoljive uspehe »Gorenjska oblačilnica« in »Gorenjka« iz Kranja (slednja je prodala precej domače obutve) ter. grosistično podjetje »Kokra«. Precejšnje zanimanje je bilo tudi za razstavljene predmete »Opre- Moši Pijadu. Doslej je prejel Cen-- , . - , . bralni odbor okrog 8,720.000 di- za proizvodnjo cekas žice morali delavnic, ki.zadene vedno najbolj narjev. še uvažati potreben nikelj, ki je marljive obrtnike in obrtne de-| Ker se Centralni odbor Zveze me« iz Kranja, »Elektro-Ljublja na svetovnem trgu zelo drag. lavnice. Nepravilna obdavčitev borcev ne more zahvaliti vsem ■ ne« in »Merkurja« iz Ljubljane. Navzlic temu bomo že prvo leto pospešuje tudi šušmarstvo. Takš- posamezno, se po tej poti v svo- Po nepopolnih podatkih je bilo uu s ™uu do uonavi naaa-z domačo proizvodnjo cekas žice na vprašanja bi morale obravna- jem imenu in v imenu otrok pad-I na letošnjem sejmu prodanega lievala Dot v Bratislavo Od 4 Ho n?«™ -iJllL. zm pr aJek Y!5.J?b.^!1?_!bornice in «udski »h borcev zahvaljuje vsem, ki so j skupno za približno 500 milijo- 18. avgusta bo sodelovala na dru- DNEVNIK Na svetovnem poštnem gresu v Ottavvi, ki bo 14. » ‘ gusta, bo sodelovala tudi jug slovanska delegacija, ki J®. P vodstvom generalnega torja PTT Nikole Milanovi« v ponedeljek odpotovala « Beograda. Na kongresu boa revidirali svetovno postno vencijo, sklenjeno v Brusj leta 1952. Prvi najvažnejši del slovanskega pomorskega ^^ deksa, obsežnega Pra™ L akta, ki bo vseboval predpise z vseh podre*P morstva in trgovine na »^ so zaključili v Jadranskem i štitutu jugoslovanske A mije znanosti in umetnosu. pomorskim kodeksom prvikrat dobili enoten ,g doben trgovski zakonik, deželi z razvitim pooo«® gospodarstvom nujno potre Vse doslej so bili različn £ sli v tej panogi urejen podlagi tako imenovanega F litičnega edikta, ki so g jeli še pred skoraj 200 1 > nekaterih drugih pravnih rov. Porečni izvidniki J« TjjJS dine, ki so sode'"vfg5,<,i so P° »■Donavska plovba 195 . y 1200 km P^vbe po Dona r> majhnih kanujih P je speli v Novi Sad. Sjem R. speii v t« tu bila zaključena ta a je pred 23 dnevii k Nerričijo, Regensburga skozi jugo-Avstrijo, Madžarsko ^gata slavijo. To je bila prv deže-te vrste v podonavs _rav-lah, organiziral pa J° ^vidni odbo* vojvodinskih ni nikov. Perspektivni program sevanja gozdarstva re- ki ga zdaj pripravljajo p0. publiškem zavoduja^,,. darsko planiranje, ---- nj. 1958 do 1982z šanje potrošnje lesa 7,manjša- dobju od Čanje donosa g°zdoV* v glav- nje potrošnje lesa menjavo nem uresničili z g jte- odprtih ognjišč na v tu pa dilniki in pečmi, Vafmi ogre-s premogom in . jjkrati valnimi potrebščina n • ]gsa v bi se lotili zamenjav Jn-drU. gradbeništvu, Prorn_enogaft. pcr gih gospodarskih^P®”°v bi goščav do* večanje donosa g°iU”ojfav in segli z melioracijo p3 razredčenih gozdpv,^^ g t0. bi se tudi pogozdovanja ^ poli in drugimi vrstami ja, ki hitro raste. Mednarodno plovno taborišče na Donavi 14 dni s čolni in ladjami po Donavi od ^ Beograda — Regate se bo predvidoma udeležilo n 500 športnikov in turistov iz raznih držav Novi Sad, 29. jul. (Tanjug). Skupina 28 članov Brodarske zveze Vojvodine je danes odpotovala iz Novega Sada na Dunaj, od koder bo s čolni po Donavi nada- rišču na Donavi, nato P „udiri'' regata iz Bratislave pr ge0gra<* pešte in Novega Sada ^ se Te turistične Prire^“l’kujeJ®> bo pozneje, kakor P, oregatft spremenila v tradicion e dokler bo Nemčija doiiQ»—’ v*'"ilcI ou iNemcija raz-miiL ne 130 moC skleniti z njo hiw p°S°dbe niti doseči stalnosti v Evropi. Zahodne drža-Poudarjajo, da lahko namsi, sv°bodno izvoljena vse-Donm vlada nastopa v imenu no vi J!? združene Nemčije, takš-Orpt- ,pa ie m°č dobiti samo Nemxc^>odrnb v°litev v vsej Ustan ]I’ v°litev, ki bi omogočile ^»novitev vsenemške narodne skupščme. Tri zahodne države iz- i . * V DODOlnpm cr.rrl ,oin .. 23— ^ da v dejanske možnosti za uspeh. Deklaracija pravi nadalje, da nasproti ponovno združeni Nemčiji ne bi smeli uveljavljati diskriminacije in da njene svobode in varnosti ne bi smeli vezati z nobeno vsiljeno nevtralnostjo ali demilitarizacijo. Nemška vlada mora svobodno odločati o svoji-zunanji politiki in mednarodnih zvezah, vštevši pri tem tudi pra-j vico do samoobrambe. Potem ko zahodne države ! omenjajo, da združena Nemčija ' ne bo pomenila nevarnosti za sklentKri “JU u nemsK1 združitvi in svoje sosede, izražajo pripravlje-fODslcB sP°razuma o sistemu ev- nost za sklenitev takšnih spo-e varnosti s Sovjetsko zvezo razumov, s katerimi bi prišli na- ODMEV V ZAHODNONEMSK1H OPOZICIJSKIH KROGIH POLITIKA V ZAGATI Berlinska deklaracija ne nudi trdne podlage Za pogajanja o ponovni združitvi Nemčije nikBo"u’ &1- - Predsed-^okratet Socialnode- je b?,;., stranke Ollenhauer racija i- berlinska dekla- hodnn L?0??1116111 s°glasiu z ! rizpraVhl”1 Pripravljenost, .,.,pravl)ajo o nemški združitvi in bi sklenili sporazum o varnosti v primeru, da bi prišlo do združitve Nemčije. Ce bo ponovno združena Nemčija sklenila, da se pridruži Atlantski zvezi, bodo zahodne države pripravljene, da dajo Sovjetski zvezi in drugim vzhodnoevropskim državam, ki se bodo pridružile sporazumu o evropski varnosti, pomembna in daljnosežna jamstva. Deklaracija nadalje poudarja, da bi združitev Nemčije in sklenitev sporazuma o evropski varnosti prispevali k temu, da bi laže dosegli sprejemljiv sporazum o razorožitvi, medtem ko bi na drugi strani uveljavljanje učinkovite delne razorožitve prispevalo k ureditvi pomembnih političnih vprašanj, med temi tudi nemškega vprašanja. Začetni uspehi na področju razorožitve bi morali privesti do sklenitve sprejemljivega sporazuma o splošni razorožitvi, ki terja poprejšnjo ureditev vprašanja nemške združitve. Zahodne države, je rečeno na koncu deklaracije, ne bodo privo- Naša pogajanja v Moskvi uspešno končana Moskva, 29. jul. (Tanjug). Od 16. do 27. julija so bila v Moskvi pogajanja med jugoslovansko delegacijo s predsednikom Komiteja za zunanjo trgovino Hasanom Brkičem na čelu in sovjetsko delegacijo z namestnikom državnega komiteja vlade ZSSR za gospodarske stike s tujino P. V. Ni-kitinom na čelu, kakor tudi pogajanja jugoslovanske delegacije na eni ter delegacije vlade ZSSR in delegacije DR Nemčije s pomočnikom ministra za zunanjo trgovino Korberjem na drugi strani. Danes je bil podpisan protokol o rokih izgradnje objektov, predvidenih v sovjetsko-jugoslo-vanskem sporazumu z dne 12. januarja 1956. Podpisan je bil tudi protokol o rokih izgradnje kombinata aluminija v Jugoslaviji na podlagi sporazuma z dne 1. avgusta 1956. Pogajanja so potekala v duhu medsebojnega razumevanja in želje po nadaljnji Kompromisi v senatu ZDA v želji, da bi zagotovili izglasovanje vsaj nepopolnih ukrepov za zaščito volilne pravice črncev New York, 29. jul. (Tanjug). Razprava v Senatu o zakonodaji za zaščito državljanskih pravic črncev se nadaljuje že tretji teden, pa še zmerom ni znano, kakšen bo njen izid. Trenja med večino in 18 predstavniki južnih rasistično razpoloženih držav so se omejila na zelo važno vprašanje. Osnutek zakona namreč predvideva, da v obravnavanju primerov kršitve volilne pravice, ki bi jih pred zveznimi okrajnimi sodišči razen zainteresiranih ljudi sprožil tudi minister za pravosodje, ne sodeluje porota, ker sodeč po dosedanji dejavnosti ne jamči za objektivnost, kajti po krajevnih zakonih je črnsko prebivalstvo izključeno iz nje. Rasisti zahtevajo upostavitev porote, v dokaz za njeno nepristranost pa na' krepitvi gospodarskega sodelova- vajajo zadnji dogodek, ko je po-nja med tremi deželami. Proto- i rota v državi Tennessee zaradi kola so podpisali Hasan Brkič, j lanskih protičrnskih izgredov spo-Nikitin in Korber. i znala za krive sedem belcev. Zagovorniki zakona, katerih število se je skrčilo na 46 od skupnih 96 senatorjev, se ob popolni Eisenhowerjevi podpori upirajo temu, ker menijo, da bi bila v tem primeru onemogočena uporaba zakona. Razen tega porota sploh ni predvidena niti za druge primere kršitve zveznih zakonov. Čeprav je večina v Senatu doslej znatno popustila, da bi preprečila napovedano obstrukcijo predstavnikov južnih držav, ko je privolila v to, da bi v zakonu črtali določbo o uporabi sodnega siljenja pri uveljavljanju rasne enakosti v šolah, grozi rasistično razpoložena manjšina z znano taktiko obstrukcije z dolgoveznimi govori. Zato izid boja za nove zakone še ni znan, ker se je število njihovih zagovornikov znatno skrčilo v želji, da bi s kompromisi vendarle zago-, tovili izglasovanje vsaj nepopolnih 'ukrepov za zaščito volilne l pravice črncev. v niei K.er kotle- ?bene nove koncepcije za Pa tudi pf tve Nemčije, s tem nju ?Vr°Pe. Po njesovei delitve Nemčije in Evrope. ---------- - Svobodna demokratska stranka lile v noben sporazum o razorozit- Zahodne Nemčije pa meni, da se vi, ki bi oviral združitev Nemčije, je že pred dvema letoma poka- Naposled poudarja deklaracija, da javnost razočarala, ker ni zalo, da so v deklaraciji vsebo- morajo v vse ukrepe glede raz- vani predlog nezadostni. Deklara- orožitve, ki zadevajo Evropo, pri- cija ne nudi trdne podlage za po- voliti zainteresirane evropske dr- „,u , njegovem mne- gajanja o ponovni združitvi in žave, pri čemer je treba uposte- tev nL * araciia samo -ponovi- kaže, da je zašla politika zahodno-' vati zvezo med evropsko vamost- driav ^ Predlogov zahodnih nemške vlade v zagato. jo in nemško združitvijo. Ureditev Zabodnonemške vlade za 2S’ KeloE«! ne BOJI IN DIVERZANTSKE AKCIJE V ALZIRU srneri ni? koraka naprej v Izreen? novne združitve Nemčije. c>alnnri- S0, °dklonili zahtevo So-zahodn! ?k?atske stranke, naj bi ška viša e 'n zahodnonem-šhok ev? S pogaianii upostavile namesto lPSki varnostni sistem, Pariz, 29. jul. (Tanjug). Povelj-ta v°iaški? v, Nemčiji pripada- gtvo francoskega korpusa »paci-njej onien- okom' Čeprav je v fjkacije« je v svojem današnjem sistem, g en evropski varnostni poročilu opozorilo na širok val 0gne ’vn„?« deklaracija spretno uporniških napadov in diverzantskih akcij na vseh področjih Al-žira. Poročilo pravi, da je padlo v zadnjih 24 urah 18 francoskih vojakov in policajev, ranjenih pa jihjebilonad 20. V napadu Alžircev DULLES PRISPEL NA RAZGOVORE V LONDON Glavni razlog - razorožitev Po mnenju angleških diplomatskih opazovalcev v Londonu bo naloga ameriškega zunanjega ministra odstraniti nesporazume o conah inšpekcije London, 29. jul. (Reuter). - Ameriški zunanji minister krogih v Londonu, bodo ZDA naj-Dulles je nocoj z letalom prispel iz Kanade v London. Na brž sprejele že večkrat sproženi letališču so ga sprejeli in pozdravili britanski zunanji mi- predlog delegacij Velike Britanije nister Selwyn Lloyd, ameriški veleposlanik v Londonu in Francije o odgoditvi dela ožje-John \Vithney in vodja ameriške delegacije na razgovorih v ! ga odbora. S tem bi hkrati do-ožjem odboru OZN Harold Stassen. Minister Dulles je v Ottavi izjavil, da je predsednik Eisenho-wer zahteval, naj odpotuje v Po mnenju angleških diplomat- segli cilj zahodnih delegacij, ki bi rade bile ob odgoditvi razgovorov v močnem političnem in propa- skih opazovalcev v Londonu bo j gandnem položaju. Med drugim je glavni cilj ameriškega'zunanjega Na desetine žrtev Tri smrtne obsodbe pred sodiščem v Constantinu ;riružen„ a,an.iu vojnega statuta hauer ,v,,mčiie, je rekel Ollen-*akšna n-i! U 3e poudaril, da da bi v i?lka Potrjuje ki je privedla do raz- vilistov in 30 ranjenih. Poročilo ^obmjev obisk v Afganistanu ^slovaTei"1’ 29' *ul- (Tanjug). Delhiju ? veleposlanik v New fogdan p?, Poslanik v Kabulu «itedensw?brn3a se je danes po Sanistj,- uradnem obisku v 8?wstanu .U Vrnil v Indijo. V Af-a*strskim le Je razgovarjal z mi-kanotn < Predsednikom Daudom v Vnanjim ministrom ? trg0vi?!a?om ter z ministrom le' 0bl«kai . ,drugimi člani vla-^Sanistar? nekatere kraje pravi, da je motorizirani vojaški konvoj danes zadel na mine, ki so jih postavili uporniki med Batno in El Madero. Neki podoficer je bil ubit, sedem vojakov pa je bilo hudo ranjenih. Najsrditejši spopad pa je nastal pri Omalu, 100 km južno od mesta Alžira. Uporniki so tu povsem razbili krajevno garnizijo, 8 Alžircev, pripadnikov francoskih sil, pa je prešlo k upornikom, ki so zaplenili zelo veliko orožja. Uporniški diverzanti so v mestih Oranu, Tlemcenu in Alžiru postavili nad 20 manjših peklenskih strojev. Kakor pravijo, je bilo skoraj 50 žrtev. Podobni di- verzantski napadi so bili tudi na drugih področjih. Francosko poveljstvo zatrjuje, da je bilo v spopadih pri Oranu ubitih 24 upornikov, v spopadih v okolici mesta Alžira pa da jih je padlo 40. V neki bolnišnici v mestu Alžiru je policija aretirala 15 Alžircev in Alžirk, ki so jih obdolžili, da so dobavljali zdravila upornikom. Vojaško sodišče v mestu Alžiru je 12 Alžircev obsodilo na več let ječe. Sodišče v London, kjer bo nekaj časa sode- i ministra odstraniti nesporazume loval v delu ameriške delegacije, o conah inšpekcije, da bi to vpra-ki v ožjem odboru razorožitvene šanje naposled predložili ožjemu komisije OZN proučuje vprašanje odboru za razorožitev. Znano je, zmanjšanja vojnega potenciala na da se nekatere dežele, članice svetu in prenehanja poskusov z j Atlantske zveze, ne strinjajo z atomskim orožjem. Ker imata Ka- j inšpekcijo nad svojim ozemljem, nada in ZDA v tem vprašanju j Zato so razgovori o končnem na- - . ' iste koristi, je rekel Dulles, sva ! Črtu neprestano zadevali na te-s predsednikom vlade Diefenba- i žave. Da bi dosegli skupno so- kerjem proučila vprašanje razorožitve. Proučila sva zlasti problem upostavitve inšpekcijskih con na Zahodu, kar bi lahko, če bi upostavili tudi sovjetske inšpekcijske cone, prispevalo k zmanjšanju možnosti nenadnega napada. Uradni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je da- glasje, bo Dulles morda odpotoval tudi v Pariz ali pa bodo v Londonu organizirali posvetovanje pristojnih funkcionarjev. Ko bo načrt o zračni inšpekciji izdelan, pravijo v ameriških to 'potrebno zlasti ameriški delegaciji, ker bo ameriška diplomacija pred razpravo v ameriškem Kongresu poskusila pridobiti za zahodna' gledišča Indijo in azij-sko-afriški blok v ZN. Takšen položaj bi ustrezal že prej začrtani ameriški politiki, da je na prvem mestu ponovna izvolitev kanclerja Adenauerja, šele na drugem pa sporazum o razorožitvi. Dulles bo drevi po prihodu v London govoril s Selwy-nom Lloydom, sestanek s predsednikom vlade Macmillanom pa še ni določen. Constantinu pa je obsodilo na nes na sestanku z novinarji po-smrt tri zajete upornike, ki so bili trdil vest, da je vprašanje raz-obtoženi »terorizma«. orožitve glavni razlog za prihod . ameriškega zunanjega ministra Nehru pojde na JapOnSKO Dullesa v London, da pa bodo Tokio, 29. jul. (AFP). V krogih, imeli državniki obeh dežel pri- Kaj pravi Pariz o nenadnem prihodu ameriškega zunanjega ministra Pariz, 29. jul, (Tanjug). Nenadno potovanje ameriškega zu- ki so blizu japonskemu zunanje- ložnost, da na razgovorih razprav- | nanjega ministra Dullesa v Lon-mu ministrstvu, pravijo, da je ljajo tudi o drugih vprašanjih, ki : don je vzbudilo pozornost pari- japonska vlada uradno povabila indijskega ministrskega predsednika Nehruja, naj obišče Japonsko. V tej zvezi opozarjajo, da je Nehru izrazil željo, da bi prišel na obisk na Japonsko pred razgovori z japonskim ministrskim predsednikom Kišijem v New Delhiju. zanimajo obe deželi. Na vprašanje nekega novinarja, ali je sedanji položaj v Muškatu in Omanu vprašanje skupne koristi, je uradni predstavnik odgovoril nikalno. Potrdil tudi ni vesti, da pričakujejo v francoskega zunanjega Pineauja. ških političnih krogov, ki se že dober mesec zavzemajo za začasno odgoditev razgovorov o razorožitvi. Ker je vskladitev gledišč zahodnih dežel o ameriškem uai m vesu, ua, _ . , .. . Londonu prihod načrtu zračne inšpekcije glavni ministra cilj Dullesovega potovanja, v Pa-i rižu poudarjajo, da ni izključena (Od p naSega stalnega dopisnika) London, julija. den?°brimj tremi meseci so bile ladje-Ške , a,naib°lj ogroženi sektor angle-iik flUstrijske fronte. Razjedale so PISMO IZ LONDONA Atomski tanker KO BI VSE LADJE SVETA.. Kakor ste lahko opazili, nas je ASOCIACIJE NA TEMO INDUSTRIJE, MORALE IN VELIČINE omrt- ROMANTIKI IN REALISTI “^iTa.^Drži, da nismo več takšna rednim uspehom in izumom je velik del bose 1 radi obdržali ???tnrtiI°Hel?vne’nd- X- I.ndustriia jn morala sta Z aj slla> kakršna smo bili nekoč, res pa je industrije v zastoju ali pa se z na j večjo v°dtiiin že Ravnaj preživeli način oroiz- h m Romantiki še zme- tudi, da nismo takšna karikatura velesile, težavo bori proti zastoju. Vtem ko na eni »eni*?- JaPonske ameriške sovietske JG’ n imneriiu v katerem sonce kakršna je naša soseda onkraj Rokavskega strani pripravljajo izdelovanje cisternske Tita srs1 Sd°, TmSi rr-Pravl,e' S ” £3£ ” ■,omsW ° bile mrax°Sel in naročila. Perspektive heraldičnega leva, ki s svojim rjovenjem či, da nanj je osta samo slepilo o obeta inflacija. Industrija Velike Britanije ZdM ' drži v strahu in pokorščini kolonije na ln moči. Moč in veličina nista več tisto, spomjnja na bolnika, vedrega po duhu, ?°4 v*e obrbl-,m°gli reči> da se ie kar čez vseh petih kontinentih, o topovih iz Wa- j0?poStavi?a0mo°narl^- toda iz?rpa?ef po *?«“• Vebka Brit.anija P?kUVe ??rni.10 na bolje, pač pa so per- terlooa, o zastavah z Balaklave, o tovorih ° v« idlnl- kI pp-lllte naš^°sterasko je spl,oh podob"a, nekoč mogočnemu boga- daljnih otokov in o donosnih vih temeljih. Kar poglejte našo cister tinU; ki Je izgubii vse premoženje in ki bi ,_____._ ,__,i: ni..,.«. ladjo na atomski pogon. Prva na svetu. D. i,,v,i,„ Annm/,aai * lactnim Heinm ta izmišljeni pogovor vrnil na začetek pripovedovanja. Angleška znanost in tehnična spretnost za nikomer ne zaostajata, pa upno, kakor se vam zdi. Pravite, da nismo vendar ni v deželi vse najboljše. Vzlic iz- ]-N>ve žP n:V",!?a bol3e> Pač pa oac?jedein.c ^koliko boljše. V eni največjih začimb S,rjaSko cu, bodo kmalu začeli bo D?iatarasko ladjo izdelovati poklicih s kronanja kraljice Elizabete. _ . . Realisti pa ne mešajo minulost) s seda- nas radioteleskop. Največji na za katerQ si lahko opomogel samo z lastnim delom, ?T.U0 Prva * TTV' *“UJU na atomski pogon. Keaiisu pa ne mešajo uuuu.u«, » . reaktivno iGtai0 ? itanij? ? akšna ladja ne samo v Veliki njostjo. Realisti vedo, da imperij nezajez- ^UT!vP?&it?Se na -vetu! >he že S"8 rem SVetU’ NaČrtl S° ljlV0 razpada ‘nda pre°stale anRleŠke k°' Kai 'nravit.p? Siti ste cirkusi , vho zcle*ani. Angleški tisk zmago- lonialne posesti kopne kakor sneg na son- Co- pa ni sposoben, ker je bolan. Ali bo ozdravel ali pa polagoma trošil še ,^vno «ngiesKi tisK zmago- lomaine posesu Kopne nanm sneg im ■■ . .. hPP7 vax ,tan- ik> fflS’ad,an nngh?k0 ladjeidelniStV° “• Aagl^ki imperij je »m.njri anglešM boljši 0d standarda mno- ^ ®9viet«u? , Prehiteva svoje amen- Commonwealth, pa tudi ta Commonwealth r=rnjnv. nr* ko rpnP noskočiio. - „ _... , , , ... zadnje ostanke premoženja, potem pa odšel Kaj pravite? Siti ste cirkusa, bojite pa y dQJm onemogl?h? Po mnenju skrbnih rodoljubov in pro- Sovjetske ian„Prehiteva svoje amen- Commonwealth pa tudi ta Lommonwea.xn narodov. Brž ko cene poskočijo, pagandistov je najvažnejše ne kloniti, ne e. laponske in druge tekmece, ni več angleški, marveč angleško-kanad- zv[šamo ,ače Sicer pa cene nara. izgubijati morale. Ce bi na tem mestu IGLP nn * sko-pakistansko-avstralsko-ceyIonsko . zatQ ker vj stavkate in kar naprej opustili alegorijo in se vrnili k problemom , “Zmern LOKOMOTIVE -ski. Kolonialni narodi _ne padajo več t zahtevate zvišanje plač, nočete pa povečati angleške industrije, morale in boja za časi?!? nova čudesa«, o katerih poro- strabu pred rjcvcnjem anigletosti v vprašanju Bližnjega vzhoda in vstaje v Omanu«, večina pariških komentatorjev meni, da kaže Dullesov prihod v London »pravzaprav na celo vrsto nasprotij med ZDA in njihovimi atlantskimi zavezniki«. Francoski predstavniki poudarjajo, da so stiki med ZDA in Francijo v tem oziru trenutno »v najbolj žalostnem stanju«. Glavna nasprotja med Parizom in Washingtonom izvirajo namreč še iz časov sueške intervencije, zamotala pa so se zlasti po nedavni debati v ameriškem Kongresu o Alžiru, kakor tudi zaradi rezerviranosti uradnih ameriških predstavnikov, ki nočejo brezpogojno podpreti francoskih koncepcij na jesenskem zasedanju Generalne skupščine OZN, ko bodo znova obravnavali vprašanje triletne vojne v Severni Afriki. Brentano v London? Bonn, 29. jul. (AP).— Uradni predstavnik vlade je danes izjavil, da bo zunanji minister von Brentano morebiti odpotoval v London na razgovore z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. Dokončnega načrta o potovanju von Brentana v London pa še niso napravili. UKRADENI VOJAŠKI NAČRTI Lendau, 29. Jul. (DPA). V Zgornjem Pfalzu so neznanci ukradli ameriške načrte z razporedom oporišč za protiletalske rakete. Ukradli so J iti lz neke ameriške vojaške barake pri Landauu. Ameriška vojaška policija, ki Je uvedla preiskavo, je objavila, da je bilo v blagajni tudi precej denarja, ki pa so ga tatovi pustili. b!h mafhi b?1Wh in čudovitejših plasUČ- Evropski kontinent ne z,šhtev,a, naj ga vodi nijo v svoje okrilje, toda z lastnimi pogO' »Mala Evropa« je šlroko- angleškimi. Tuja konkurenca izpodriva angleško blago s svetovnega trga. Steklo L1. Se sPloh ne zmečka in okensko trudno pripravljena sprejeti Veliko Brlta-ni moč razbiti * ^ w nkrilip. toda z lastnimi doko- 1? ^ibiaturn??** °d ig'e do lokomotive tei f*hoe,tiinH Nkd Veliko Britanijo grozeče visi senca Hi z? do orlaških atomskih cisternskih inflacije. Dolge vrste stoje pred vrati ka-r VsehPIeVoz nafte okoli Rta dobre nade nadskega, avstralskega, novozelandskega ln na sveti? se angleška južnoafreiškega konzulata. Stotisoči An- B? be bi zao ? una spretnost žilavo borita, g’ežev b‘ se radi lzselili' tejTronTiUjuPttek KAKOR ^MCT ŠVICARJI ye?de kn . sPremlja, bodri in kuje v * AMERIČANI '2‘Pe, k?? da Bre za nekakšne kulturne Stojte, ljudje: Kam silite? Ostanite tu’ la in d,h? dolžn°st je širiti v javnosti V stari dobri Britaniji » moralo. u-alror hi mnmln hiti. na res ni vse tako, kakor bi moralo biti, pa tudi ne tako brez- Brltansko reaktivno potniško letalo Comet III (na sliki), ki sprejme na krov 75 potnikov ln' leti brez pristanka 4090 milj daleč s hitrostjo 500 milj na uro, Je dobilo zdaj še popolnejšega vrstnika Comet IV V m’ DIESEL MOTORJI ALI TROLE? Za moderni tramvaj ne kaže razširjati cest — Kdo bo v Ljubljani zmagal: trolejbus ali avtobus_______________________ j avtobus konkurenčen v tistem območju mestnega prometa, kakor tramvaj. Praktična prednost trolejbusa v primerjavi s tramvajem ! je le v tem, da je trolejbus prožnejši in da lahko vozi po istih cestiščih kot druga vozila. Razvoj tramvaja pa je nekdanje predno- Hrup mestnega prometa plju- i restuje. V Ljubljani pa nobena ska vsako leto učinkoviteje skozi tramvajska proga, razen od Aj-okna obcestnih stanovanjskih hiš dovščine do Litostroja, ne preva- in nenehno draži živčevje ne sa- ža toliko potnikov. Ce bi hoteli v sti**'troleibusa' 'fzaviranle^Tum mo ljudem v službah, marveč tudi Ljubljani vpeljati moderne tram-. mehka vož^S ženadZvUll vsem tistim prebivalcem Ljubija- . vajske vozove za 200 potnikov, bi 1 vožnja) že nadomestil. ne, ki si hočejo po drugi uri po- [ morali voziti tramvaji v še en- j V LJUBLJANI — KONKURENCA poldne privoščiti urico ali dve po- krat večjih presledkih, kakor da- I Današnji moderni avtobusi brez čitka. Morda smo Ljubljančani nes, če naj bi odhajali iz posta- šasije, z ležečim motorjem pqd prav zato z nekakšnim posebnim jališč kolikor toliko polni. Vse do- podom, avtomatskim menjalni-veseljem prebirali v našem dnev- sedanje izkušnje pri nas in v svetu kom, motorno in kardansko za-nem tisku novice in članke o bo- tudi govore, da je tramvaj uspe- voro, so prednosti trolejbusa pri leznih mestnega prometa. Se naj- šen le na širokih cestah. Tramvaj- komercialni brzini, estetskem iz-močneje nas je razvedrila vest, da ska proga mora biti popolnoma gledu, prostornosti vozila in mir-bo ljubljanskemu tramvaju slej samostojno telo sredi cestišča, lo- ni vožnji, popolnoma dosegle. Ker ko prej odklenkalo. Pri tem nas Cena od cestišča, s hodnikom za je največja hitrost avtobusa večja ______ _ t __________ niso motile niti visoke številke v pešce na obeh straneh tirov vzdolž kot trolejbusa, se tudi tista pred- I uprava EC2) zamrl, nadomeščalo Glasniku Okrajnega ljudskega od- vse proge. To pomeni, naj bi bile nost, ki jo ima trolejbus zaradi pa ga bo brnenje trolejbusov in bora o milijonih dinarjev za nova ljubljanske ceste široke 25 do 26 hitrejšega začetka vožnje in zara- avtobusov. Katera vozila bodo ce- le še pri kratkih razdaljah med postajami (n. pr. v Ljubljani). Hkrati s tem pa ima tudi iste slabosti kot tramvaj: zastoje, izpadanje trol pri kotanjasti cesti in tako dalje. Tudi varnost cest je zaradi obsežne trolejbusne vozne mreže ogrožena. d&kKa&ati pod Rožnikom PRI IZBIRI NAJ ODLOČA CENENOST Kakor kaže, se bo treba pri izbiranju bodočih prometnih vozil v Ljubljani odločati za najcenejša vozila. Ljubljana se bo v središču vse bolj gostila, zato nikakor ne bi kazalo širiti mestne ceste za moderne tramvajske proge. Tramvajski ropot bo torej v Ljubljani slej ko prej (kdaj, bo povedala sodobnejša prometna vozila, ki metrov. Treba bi bilo torej raz-naj bi potisnila ljubljanski tram- širiti skoraj vse ceste v Ljubljani, vaj z mestnih cest. Na zadnji seji To pomeni: odšteti za razširitev Sveta za komunalne zadeve smo cest težke milijone. Tramvaj pa lahko prisluhnili še sklepu, da bo bi nam tudi v bodoče lahko delal Ljubljana v kratkem dobila 25 vse že znane preglavice: z okva-novih »Omov« za potrebe svojega rami električnega omrežja hromel prometa. Vsi ti podatki nas nehote promet, ob nesrečah na progi pa silijo k razmišljanju, kako se bo ustavljal promet na vsej progi, v Ljubljani razvijal promet v bo- Prav tako je treba v zimah od-dočnosti in kakšna vozila bi bila števati mnogo denarja za čiščenje za naš mestni promet najcenejša, proge. di zaustavljanja nadomesti s to nejša, danes še ni mogoče reči, saj hitrostjo. Zato ima trolejbus teh- se cene in ekonomsko vplivanje nično prednost pred avtobusom iz dneva v dan spreminjajo. NOVICE IZ NAŠIH OBČIN 29. JULIJA ZA MODERNI TRAMVAJ - ALI JE TROLEJBUS RES PRETESNE CESTE LE TRAMVAJEV »SUROGAT« Težavno je reči, na kakšnih Kaj pa trolejbus? Vse popol- razdaljah se obrestujejo ljubljan- nejši in cenejši mestni avtobusi ska cestnoprometna vozila — tram- z Diesel motorji so ga že začeli vaj, trolejbus in avtobus. Računi izpodrivati iz mestnih cest. Zara-kažejo, da je tramvaj rentabilen di investicij v naprave, ki omogo- gospodinje, od trgovine šele pri gostem prometu. Presled ki med odhodi posameznih tram- nja s trolejbusom toliko, da se vajev smejo biti dolgi manj kot trolejbus obrestuje le v mestnih VIČ: vsako sekundo 23 litrov pitne vode. Doslej so za gradnjo porabili 110 milijonov dinarjev, novi vodovod pa bo d« »vsrkal« še nadaljnjih 140 milijonov. druTben^planf ni?^,0^denar je že zagotovljen. PRESKRBOVALNI CENTER NA BRDU _ _ bi. v občani Vič zgradili dva preskrbovalna centra, v Rožni dolini in na Brdu. Medtem ko se je gradnja takšnega centra v Rožni dolini zataknila ob vprašanju primerne lokacije, pa je izdelava načrtov za drugi potrošniški center na Brdu že v zadnji fazi V objektu na Brdu bo prav vse, kar potrebujejo čaio trnleihnsu voznin stane vož- z rnešanim blagom, manufakture in cajo troiejDusu vožnjo, srane voz galanteri3e, pa do prodajalne za sadje in zelenjavo in sodobno opremljene mlečne zajtrkovalnice. 4 minute, na eni progi pa se mora prepeljati najmanj 3000 potnikov na uro. Potem šele se tramvaj ob- središčih, ob kratkih presledkih zaporednih vožnjah. Trenutni ren-tabilnostni računi govore, da je Se res nista nikoli sprla? Zakonca Kožarje-va sta prva zlato-poročenca v domžalski občini. Pred dnevi je minilo petdeset let, odkar sta se vzela. »Nikoli se nisva skregala!«, nam je ponosno povedal BOROVNICA: OBČINSKE SVETE SO -POMLADILI*. Pred kratkem so v Borovnici volili nove člane občinskih svetov. Istočasno so povečali število Svetov od 9 na 11 in tako bodo Borovničani odslej imeli še Sveta za kmetijstvo in za delo. Na zadnjd občinski seji pa so pred dnevi med drugim sprejeli tudi zaključne račune občinskega proračuna za leto 1957 ter občinskega kredltno-stanovanjskega ter Investicijskega sklada za minulo leto. Med drevjem pod Ro^lk'?™ žive v Živalskem vrtu svojskoz.v Ijenje ljubke živalce - rojem akrobati... •Očka, opici, oplcil« Pika in Miki pravkar lezeta s police pod streho, kjer sta ki) hrupu že dalj časa dremalal ObisK malega Milana in vonj po pruju ljenih slaščicah )u je dokončn predramil. Ker je Miki veLik le-nuh, ga šele Pikin jezni krik Pr« žene s police. Počasi °^5?.P 3® ,ja. mreže ln vzame slaščico. P»ka je nes izredno sitna. Tudi toji všeč. Jezno zapiha ln se zapo Mikijem. Milanček se ves Pr!f‘r*!,a. stiska k očku in vznemirjeno op zuje. Ves Pikin napor, da « | ujela, je zaman Miki je maM okretnejši in hitrejši. Spakuje s • toda kljub temu ima vedno a volj časa, da se skrije na ^ kadar se Pika v novi Jezi »P® za njim. Tako divjata po klet sopihata, delata v zraku vratolom ne akrobacije, toda vse ]e za Miki ostane zmagovalec. Presu slaščice, ki jih deklice mečejo r draženi in upehani Piki. Počasi se naje slaščic ln ^ veliča divjanja. Nekaj časa se Pi v kotu in zdeha, nat°pa d potuhnjeno splazi na k m streho, kjer mu klici otro ^ Pikino sitnarjenje ne ™“eJ en živega. Saj je resnično P0.tre*asa počitka. Pika se še nekaj ^ užaljena sprehaja po klew, pa se še sama povzpne na P pod visoko streho. k Sonce se že umika za v»°^, vrhove smrek. Sinja svett spreminja v sivkasti sMnra • _ lanček se ne more ločiti oa Je ke. Ko navsezadnje le odide, dolgo ozira za kletko, kjer sp Pika in Miki mak MORAVCE: NOVA USLUZNOSTNA PODJETJA Nokaj novih uslužnostnih podjetij je ustanovila moravška občina in tako v znatni meri rešila obrtniško vprašanje. Moravčani so dobili podjetja: mizarstvo, 'mehanično delavnico, sodarstvo, stroj arstvo itd. Opekarna Vrhpolje, ki pripada KZ, pa bo morala samostojno zaživeti, izdelovala naj bi tudi' strešno cementno opeko. Sedanja kapaciteta ne krije niti najnujnejših potreb v občini. Za mizarsko delavnico pa bo treba najti primerne prostore, ker to podjetje le za silo obratuje v razvalinah nekdanjega hleval IVANČNA GORICA: GRADNJA VODOVODOV V ZAKLJUČNI FAZI opraVviUb^rara^azeŠaSOdeLe *«■ »*«!• in hi- za gradnjo novega vodovoda. Izko- treJc 50 se vrtela kolesa, vlak Je ve- it Očka se ni vrttt ti * * i in Po nesrečnem naključju je včeraj med vožnjo izgubi! Kur*ač Je sunkovito skem ^^paie, življenje strojevodja jutranjega vlaka proti Reki ^“otl^d« s niški vlak je odpelji *ptrž^ »Pozor, pozor, potniki vstopite. | »Krepko se drži!« ga je opozarjal k(lo ve)jej v njem, da Brzovlak St. 902 proti Reki ima od- ! kurjač skozi okence in opazoval drzno hod,« je opozarjal včeraj prometnikov glas v živahno vrvenje na peronu ljubljanskega kolodvora. Kolesa so zacvilila, dolga veriga vagonov se je napela ln počasi zdr- pali so jarke, na griču Metnaj pa zgradili velik rezervoar, ki bo v njega iz treh Izvirkov na Obolnem priteklo Postojnsko jamo je letos obiskalo že sto tisoč ljudi selo puhal v megleni somrak prebujajočega se dneva. Rezek pisk je zdaj pa zdaj presekal jutranjo tišino. Vlak je drvel ln strojevodja Silvo Pusenlk Je že odzdravil prometnikom na Brezovici in v Preserju in ni bilo dolgo potem, ko so zdrveli mimo nekdanjega viadukta v Borovnici. »Kmalu bomo na Verdu,« ga je zmotil kurjač Andrešak. početje strojevodje. Tedaj pa: na sosednjem Siru je opazil lokomotivo potniškega vlaka, ki se Je bliskovito bližala. . . »Pazi Silvo! Pazi Silvo!« Bilo je prepozno. Odbijač nasprotne lokomotive je zadel v Silva in ga vrgel med kolesje. Pretresljiv krik je utonil v ropotanju dveh vlakov.. . Zopet lahko letite v Dubrovnik mlado nit življenja. ,e mo- Ni bilo pomoči. Vlak P na. ral naprej V vlaku Je ^ „d- ključju nek inženir, ki je v verdu. peljal brzovlak do postaje ^ to* Tu so brž poiskali stroje ^ v0. vornega vlaka, da je P° rj*ču dil vlak naprej, proti ' s0ize v Andrešku so sedaj oči. * „eU Hiši« »» Morda sta takrat v *> ^ mladi robu Ljubljane vztrepetali srci. .Mamica, kje je očk* ^ovoriia: In* morda Je mamica .vlak pelje, na morje Sa Ljubljana, 29. julija — Kakor smo zvedeli pri JAT v Ljubljani, __ je danes po nekaj dneh spet pole- j'*bo vrnil ...« telo potniško letalo na redni progi Uho, navajeno brnenja ropotajo- Dubrovnik—Bled, ki obratuje dva- pelje- Zve- jot Slovo od t°varlSdaniki in Včeraj zvečer ®°r°voije- # Postojnsko Jamo je letos obiskalo že več ko 100.000 ljudi. To Je več kakor v istem razdobju leta 1955. ko so zabeležili rekorden obisk, od- i kar so jamo odprli Podatki iz knjige ! obiskovalcev kažejo, da so sl jamo čega stroja Je tedaj nenadoma ujelo krat tedensko, ob ponedeljkih in _ ___ ____________ °gle* v ‘pJvi poloviefletošnjega leta sumljivi šum »Pogledat grem, kaj petkih. _ VU1J- zlatoporočenec. Da Je Iet°vaio ob slovenski obali 7 tisoč Je>‘ Je silvo deJai kurjaču, ko se je Od torka, 23. julija dalje nam- taborniki rodu “'Dot>rjrl40 pot n3 ‘ domačih gostov (30.000 nočnin) in 2.300 skozi vratca drveče lokomotive spu- reč letala niso mogla pristajati na Šiške pospremili na zaa J „etija, je to res, pa tudi tujcev^oTajveč^L^v ini^trijl st„" po želMnJ lestvlci Protl mestu- dubrovniškem letališču Gruda in Zale, svojega tovariša ivk jg re- slika pove. Cev. °a kJer se je čui sumljivi ropot. tudi ne zletati z njega, ker je bilo študenta gozdarstva, K1 esreČil poplavljeno. Letališče je na ilov- tekli teden Smrtno Pc' sta se natem terenu in se po vsakem Julijskih Alpah. Ob Sr0 , p v rlaliSpm tok-r* Ha c fnnlilTli if Kramljanje zaradi črnogledov SPREHOD OKROG MONTAŽNE IGLE Na dravskem obrežju, okrog montažne igle podjetja -Tehnogradnje« je te dni zaživelo razpoloženje, ki je že četrt stoletja značilno za Mariborski teden. V dveh velikih razstavnih dvoranah so se predstavila podjetja iz krajev ob Dravi, pa tudi od drugod. Menda ne bo pretirano, če trdimo, da zaslužijo letos več pozornosti prireditelji in manj tovarne. Zgradili so nove objekte, olepšali levi dravski breg, napovedali še več zanimivih reči, kot so plesišče na Dravi, dokončna ureditev zabavnega parka in še kaj podobnega./ V razstavnih paviljonih srečamo večidel stare znance. Ljudje, ki sl jih ogledajo, pravijo, da so z razstavljenimi izdelki zadovoljni. Ne gre več za zgodovinske preglede posameznih tovarn, pač pa za prikaz proizvodnje, ki je za tržišče najbolj aktualna. Marsikaj seve povprečnemu obiskovalcu ni dostopno, ali pa ea neposredno ne prizadeva. Kljub pestremu izboru izdelkov in nastopajočih proizvajalcev nekaj manjka. Mariborsko razstavišče ne more biti zgolj revija industrijskih izdelkov, pač pa dejansko odraz gospodarskega razvoja Maribora in njegovega zaledja v širšem pomenu. Manjka kmetijski del z vinogradništvom, poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom. Manjkajo tudi krepki klicaji, ki bi, opozarjali na turizem in druge dejavnosti. In končno, pogrešamo osrednji program, ki bi zajel vse, kar mariborsko družbeno življenje premore. Prireditelje opravičuje mnogo okoliščin. Prva Je ta, da so imeli dovolj dela z no- Kaj je lepega in zanimivega na Mariborskem tednu in česa ni... vim razstaviščem, ki so ga zares dogradili z »amerikansko* naglico. Vendar je dobro opozoriti na pomanjkljivosti, da se ne bi drugo leto ponavljale. Mariborski teden v prihodnje ne sme pozabiti na večjo udeležbo kmetijstva, kajti trg kmetijskih proizvodov bo nemara v prihodnje bolj potreben in zanimiv, kot industrijski. Industrija ima večidel že preko raznih velesejmov in drugih komercialnih poti tržišče zagotovljeno, kmetijstvo pa je šele v položaju, ko 'ustvarja viške In si išče tržišče. Med vsemi zanimivostmi, ki jih je prinesel Mariborski teden, je gotovo najbolj privlačna Pohorska vzpenjača. Njena dokončna zgraditev pomeni za Maribor in njegov turizem znatno okrepitev. Prav zato pogrešamo turistično razstavo, ki bi še bolj opozorila na prirodne lepote mariborske okolice, na več sodobnih hotelov in domov, ki so zrasli na Pohorju, v Dravski dolini In na Koroškem. Sicer pa je vse na Mariborskem tednu tako, kot mora biti: vinska poskušnja, paviljoni gostinskih podjotij, godba in ples, lampijončki, smeh in petje. Nekje na koncu je še cirkus z dokaj revno -fantazijo sodnega dne« v slikah, s toboganom, zdelanimi puškami na zračni pritisk, vrtilja- kom in nekaj divjimi zvermi v mučeni-ških kletkah. Kajpak, vse to je za -močne« živce. Upravnik gledališča in direktor Drame sta upravičeno razmišljala, kako bi to cirkuško revščino zamenjala z letnim gledališčem in prireditvami na višji ravni. Letno gledališče v okviru Mariborskega tedna ne bi bila napačna stvar. Upajmo, da se občinski in okrajni možje načrtov obeh gledaliških entuziastov ne bodo ustrašili. (Kdo ve, če ju je kdo slišal?) Ze letos so novi razstavni in zabavni prostori dokazali, da so bili nujno potrebni in da je zanimanje ljudi zelo veliko. Mariborskega tedna nikakor ni mogoče primerjati z raznimi razstavami, ki jih zadnja leta prirejajo od Kurje vasi do Dupleka. Ima svojo tradicijo, svoj specifični pomen, ki ga je le še potrebno v prihodnje bolj opredeliti In precizirati. Letos smo lahko zadovoljni, da je Mariborski teden po petindvajsetih tetih končno dobil lastno streho nad glavo. Zato moramo marsikatero napako spregledati. Naslednje leto bo olajševalnih okoliščin manj, pozneje pa jih sploh ne sme biti. Zato je letos bolje sesti pod pisane senčnike in natočiti v kozarec bistrega vina, manj razmišljati in prepustiti probleme, da jih razreši prihodnost. Nihče pa, ki bo ob večerih opazoval večtisočglavo množico, ne bo mogel reči, da je Mariborski teden nekaj, kar ni že prešlo v zavest obdravske metropole in njenih prebivalcev. -vd daljšem deževju tako razmoči, da še zadnjič s toplimi oe5 .ja_ nekaj dni ni uporabno. slovila dva njegova tova. OTROKA V TOVORNJAK. Včeraj zjutraj je 8-letni B. B. peljal na majhnem otroškem dvokolesu svojo petletno sestrico V. od Zadobrove proti Dobrunjam. Z nasprotne strani mu je nenadoma pripeljal velik tovornjak. Šofer je opazil otroka ln zapeljal na skrajni desni rob ceste. Mladi B. B. pa se je med srečanjem nenadoma ustrašil, zavil na levo in zadel v zadnje kolo tovornjaka. Pri trčenju Je sestrica, ki jo je pe- i ljal B. B., zadela z glavo v prečni nosilec kasona, pri čemer je dobila nevaren zlom lobanje. Takoj so Jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, \ kjer so Jo nemudoma operirali. Za sedaj Je izven nevarnosti, kolikor ne nastopijo komplikacije. AVTOBUS V BETONSKO SKARPO. Včeraj Je v jutranjih urah peljal po cestii skozii Crno proti naselju Stahovica avtobus, ki vozil na redni progi Logarska dolina—Ljubljana. Na ostrem zavoju pred Stahovico mu je z nasprotne strani pripeljal velik tovornjak, Le-ta Je zapeljal na skrajni desni rob cestišča, se ustavil ta dal prednost avtobusu. Voznik avtobusa L. D. je zaradi precejšnje velikosti tovornjaka prav tako zapeljal na skrajno desno stran, prt čemer pa Je trčil v betonsko škarpo. Na avto- Pod vagon jc padel in se ubil V petek zjutraj se le smrtno ponesrečil na divaški železniški postaji zavirač Ivan Draščlč. Ko Je spenjal vagon, Je iz neznanih vzrokov padel F*-d vagon. mater>a busu je nastala ie manjs škoda. „ toVORN^k* Z MOTORJEM v TO ^ 0v Okoli 13. ure Je včeraj PkjicrtI v. cesti pripeljal tovornjak P ^ K3 har-nlk G. U. Zapeljal Je P na t škega mostu ta zavil 'ejkrat pa Lg* jevo nabrežje. Prav nasprotne strani PrlP?“ ni upf‘d-D. B. Pred križiščem PaNlItiaš Pr5!1a val prometnega znaka j v d nostl«. zaradi česar Je * po c ne vrata tovornjaka. Pade' 1 e f teIesi šču ln na srečo dobil te poškodbe avtom°“'0(W NEZGODE. Tri žrtve s« nezgo ji nesreč so dobile Pom?r»„ cerS*J! lit postaji; upokojenec JO loPatic?;liP je pri tem zlomil des%eiavec ^Ogo poškodoval prsni to* , desno V* Cimprič si je P°sk°d°Xf‘Ban P\„ie-v kolku, petletna Val« ® dv8 poškodovano lobanjo. J » f ]l sarja so sprejeli Val^J* k‘ M**.’ uslužbenca Janeza Zal J nega K jd poškodoval desno stran P in nameščenko . Marijo gosP ^ in nameščenko. )c0. Gvj pr> ima poškodovano hrbt si J 0\. nja Marija Lavrič lz.^*onogo * j e padcu poškodovala de*n ortneK« no ku. Terezija Adamič £omlla padla ta si prt *£??„., UP0*?; pr} nogo v skočnem »•''eP - s[ je ,ev* Alfonz Gspan U B«*«abra na '|e-padcu na cesti -^kodov®1.^« strani.. Pri igri sl Je P?|mietnl m|J sno roko v komolcu Turk. Z voza je Pa, ErjaveC’ pod' levo podleht Fortunanurjak 12 Vr*" tem ko si je Franc Buj£m«e smreke p'«i padcu z » janez (U tresel moži*ne. D1*''??«! s s*re na iz V<-i»v Vkga )3 P»del si zl.Afill desno golen. C alej te si II. jugoslovanski izvozni sejem *y■ t * . 't na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ▼ času od 3. do 11. avgusta letos ■* r: * •• ■ ' š Razstavljeni bodo najnovejši vzorci vsakovrstnih izvoznih pr^cjmgtov iz vseh ind1 stnjskih panog jugoslovanske proizvodnje Na ta sejem so_ vabljeni številni* inozemski interesenti. Vabimo tudi Vas. oglejte to reprezentančno izvozno blacK>, ocenite ga, izbirajte, sklepajte no »e kupčije r« nnrtuer na ^ > Za obisk sejma izkoristite 25*7« popust'na železnici Nagrade za obiskovalce na izžrebane vstopnice: motorno kolo »Colibri« tovarne »Tomos« in električni hladilnik TOREK, 30. JULIJA 1957 •c KULT0BNI OBZOBNIK J- OB 50-LETNICI CANKARJEVE POVESTI Uprizoritev opere o HLAPCU JERNEJU Razstava jugoslovanskih »Naivnih umetnikov« sreča'krif?I°blem’ s katerim se množice pos,lušalec Pri operi ®ravniJaHa ui Slikah Matije njesova ni .” apec Jernej in gotovo o?nmICa<<’ je tisti’ ki je bil mega k0 i° ?n, z,a skladatelja sa-libreto V 1 v roke Delakov in glasbo aZi?erj? med besedilom sedilo ali' * glasba Podpira be- Pa lužita besedifo0^03?0.,11’1, a“ no vsph!n„b.- -2 .? ln Klasba složni ta nmwSkladatelj je cankarw -ei? takole: učinka lak uooMhH te* slabiti *alni , * U ,Vpraša’ ali je ves tekstu ali n ^^ opere žrtvovan zase kai cp.a lrna glasba tudi sama ^tvah Po letošnjih uprizo- riti: imo”10 ?e P^trdilno odgo-a na man P’ lskati Pa ga je tre-V|’ idpin- neP°sredno doseglji-y ‘aeJni ravni. ®retaP[nVpK.enost Delakovega 11-16 'skati v ?vr*iCarjeve uglasbitve s^Us onrn„t6,m> da Pomenita po-a'no p^tUjivo poudariti soci-?.otencira«n?s*; Jernejeve pravde, 5*stih, kj . Jernejev lik z vojsko °rugod * . se borili (ali se danes Vali sadov-28 to; da bi sami uži-5,ova ideia sv°iega dela. Njuna Cankarjev ’ na katero sta cepila prQjicirJ?°Vest’ bila to, da 518*); Jer„® a Jernejevo vlogo v la. P°samp,!i?ve besede povzema F^li in 7-iUi. zbor, Jernejeve A mnogotp . ®Ve zvenijo mogočno L{ar«iva in In ^ ^ zares *® sicer dn ? odna ideja; na dlani » ^odo »,• .^la močno vezana h*. Savskihd^al’ ki je vladala ah v {a.M kulturnih priredi- n»era nastala”16'5 v°jnama- ko je 5a' Glavni-Pa to ni ni{ napač-I,. m Osnovr,-36’ da dramatizacija u!2fne nove Prijemom odpira stvarjaic, °^nosti glasbenemu £°St vpije ' Xeč k0 to, naravni110 čarohn 8 asbi. saj se da z {ink°vit0 u? močjo veliko bolj to* Jernejeva esnie’ti zasnova, da Ef”°*iCo in u.soda projicira v n? ?rno n0m?s ryegov Slas razlega v?»ist šeie ož®n. In res je komis6 Sv°je silo? j točki zastavil t-v približat? : ? te strani se nam K? ga Do,inieg0vemu delu in s„ ne novp da začutimo 8*? 'Na n! u ’ ki 3ih ie do- je' Bravn« ^PQzici:,a zgra' Vik tistih ifarjeve uglasbitve kretno uprizoritev, bi lahko povzel svoje mnenje o njenih najbolj značilnih potezah s temle stavkom: ne vseskozi uspelo v celotni režijski osnovi, odlično pa v kreacijah posameznih izvajalcev. .' Režiser je bil Ferdo Delak sam, scenograf Vladimir Rijavec. Predvsem je vprašanje, ali je režiser najbolje storil, ko je idejo množičnosti poskusil še podčrtati s tem, da je tudi vlogo napovedovalca prenesel na govorni zbor. Glavna režiserjeva naloga je bila kajpak, kolikor le mogoče poudariti in izdelati tisto osnovno idejo spričo svoje sugestivne scenografske rešitve - še tak, da bi se po njem dejanje lahko vzpelo v pretresljivo katarzo, v učinkovit višek vse opere. Toda namesto tega se je njegova rast v šestem prizoru prelomila iz dramatičnosti v ; manifestativnost, njegovo monu- j mentalnost smo jeli občutiti kot statično. Namesto župnika je na- j stopil prelat v vijoličastem s celo družbo drugih prelatov, toda če bi j bilo s tem povedano kaj več ka- j kor z nastopom navadnega žup- | nika, bi bil Cankar že sam napotil j Jerneja k škofu. Nedvomno bi bila realizacija prizora po Can-: zgodba obvisi tako brez zaključka. Tu ne bom raziskoval, koliko gre nejasni konec že na rovaš dela samega, kakor je prišlo iz komponistovih rok. Primerjava ' s 1948 izdanim klavirskim posnetkom pač kaže, da je bil konec naslonjen prvotno strogo na Cankarja in da je sedaj predelan. V tisti izvirnejši varianti je v zadnjem prizoru uvedena tako imenovana »množica gosposke« in ta vrže Jerneja v ogenj, nakar se pojavi spet ista množica, ki ji je bil Jernej njen prvi besednik. Vse to kaže, da je konec tudi dramaturško, ne le režijsko problematičen. Dirigiral je Rado Simoniti, vodja zbora je bil Jože Hanc, operni Orkester in zbor sta bila pomnožena s člani orkestra in zbora Slovenske filharmonije. Delež orkestra pri tej operi spričo njenega svečanega ustroja na splošno ni tehnično zahteven. Idealno razmerje med glasnostjo orkestra in pevcev — orkester ni pevcev nikdar prekrival — je bilo verjetno spričo akustičnih razmer letnega gledališča laže doseči kot v operni hiši. Dirigent je skrbel v prvi vrsti za recitativno funkcijo muzike, za tolmačenje besedila s podčrtavanjem afektivnih momentov in kompozicijska zasnova ga V četrtek, 1. avgusta ob 18. uri, bodo v Jakopičevem paviljonu odprli razstavo jugoslovanskih »Naivnih umetnikov«. Razstavo je priredila »Komisija za kulturne stike v Beogradu« v sodelovanju z zagrebško Galerijo primitivne umetnosti. Predstavljeni bodo skoraj vsi jugoslovanski primitivni umetniki, kiparji in slikarji kakor Generalič, Virius, Feješ, Stolnik, Mraz, Smajič in drugi. Ivan Generalič: Otok Kulturne vesti KLAVDIJ V »HAMLETU« NA LOVRI JENCU Izvedba »Hamleta« na Dubrovnl- umetnikov, bo bližnji 11. mednarodni koniigres liikovnili umetnikov v Dubrovniku obravnavai vprašanja strokovnega ln socialnega položaja likovnih umetnikov v raznih državah. D« bi dobili za to čim točnejše podatke, je mednarodno združenje lani organiziralo obširno anketo v 33 državah. Na dubrovniškem kongresu, ki bo letos od 23. do 28. avgusta, bo član mednarodnega združenja likovnih umetnikov M. Laglenne jioročal kongresu o položaju umetnikov v svetu na osnovi podatkov zbranih z anketo. Med posameznimi točkami kongresnega dnevnega reda bo tudi razprava o predlogu za ukinitev carinskih taks za dela še živečih umetnikov, zaščita avtorskih pravio imetnikov ln njihovih del, razprava o medsebojni izmenjavi umetnikov, informacij s področja likovne umetnosti in razstav. Drugemu meduarodnemu kongresu likovnih umetnikov v Dubrovniku bodo prisostvovali delegati vseh držav članic in mnogoštevilni gosti ter opazovalci. V času kongre- Hlapec Jernej (Friderik Lupša) pred sodnikom (Gašper Dermota) ihdar neha""1 cuae*nih učinkih, Žl„preVzamp g?VOritl Jernej sam a, njegovo besedo mno- ^Poznavi**11^1*1 Po tej splošni Presoditi našo kon- in ji pripomoči do učinka, toliko bolj, ker je v nji tudi sedež muzikalne zasnove, tako da z njo vred tudi muzikalni učinek opere stoji ali pade. Toda z uvedbo množičnega recitatorja je bil nasprotno tisti fascinirajoči učinek, ko nastopi pevski zbor kot nosilec množičnosti, anticipiran in oslabljen in ta dva elementa, govorni in pevski zbor sta se potem v vsem nadaljnjem poteku slabila med seboj; zato smo čutili ravno tam, kjer so viški opere, v množičnih nastopih zbora, prevračanje Iz umetniške intenzivnosti doživetja v zunanjo količinsko ekstenzivnost. Za napovedovalca bi kazalo vzeti umetnika-recita-torja; tak bi z močjo in svobodo svojega govora dosegel bolj intenziven učinek in bi tako tudi idejo množičnosti v bistvu bolj poudaril kakor gruča govornikov, ne da bi kakorkoli kratil učinek pevskemu zboru. Govofni zbor je naštudiral v smiselni, glasovno dovolj razgibani deklamaciji in toliko precizno, da je bil vseskozi lahko razumljiv, Janez Rohaček. V uprizoritvi, kakršna je bila, je napetost polagoma pa stalno naraščala do viška prvega dela, do njegovega zadnjega prizora v Tičnici, po celotnem učinku sodelujočih faktorjev bržčas najmočnejšega prizora v vsem večeru. Prvi prizor drugega dela je bil karju (»Prijazen gospod je bil župnik, debel in rdeč, in smehljal se je«) ne le bolj realistična, razumljiva, ampak tudi bolj povedna in dramatična. Poslednji prizor (Jernejeva pravica), razplet in sprostitev tako dolgo stopnjevane in zatego-vane napetosti, pomeni prav gotovo zelo kočljivo in težko dobro rešljivo nalogo za režiserja in scenografa; ne bi si upal trditi, da smo v tej uprizoritvi takšno rešitev dobili. Za odločilni prodor do glavnega viška v katastrofi in sprostitvi je nekako zmanjkalo sil. Ta višek bi bil lahko monumentalen kakor vse dotedanje, lahko pa se njegova notranja dramatičnost izživi v zunanjem dogajanju za oči in če že, potem se tudi poštenega požara ne bi bilo treba ustrašiti, vsaj na prostem ne. Tako pa je bila rešitev polo-! vična in razblinjena zategadelj, ker se je množica, glavni nosilec ! učinka v operi, nosilec njene ide-| je, v tem odločilnem prizoru ne-| nadoma razplahutnila v čredo ipanično begajočih ljudi: zasnova se je torej prelomila, množica je prešla v novo vlogo - katero? V nasprotju s koncem pri Cankarju 'stoji tu Jernej trdno, skala sredi razljutenih valov: on je postal torej sam simbol množice, toda ostal je od njega tudi res samo simbol, zakaj njegova osebna je k temu povsem upravičevala. Ven- škoh poletnih igrah slovi kot ena naj dar je znal ponekod izkresati, kjer značilnejših in najprivlačnejših točk mu je pevec na odru nudil oporo za dubrovniškega festivala že več let, to tudi čiste muzikalne učinke. pravzaprav od začetka te največje Pevcl-igralci so bili Izvrstni, ta s "žt poudarkom na dramatični, drugi na iz^Slgih rfzlogov iŠt muzikalm plati. Lepo ravnovesje med cieljska prva letošnja predstava tega obema tema dvema faktorjema je Shakespearovega dela je imela' nam-vzdrževal vseskozi Friderik Lup- reč skoro značaj premiere, saj so bile ša (Hlapec Jernej), ker je bil pevsko malone vse vloge zasedene z novimi odličen in je igralsko izvedel vlogo igralci. Namesto dosedanjega dolgo-ne z rutino, marveč z vživlianlem ln letnega interpreta naslovne vloge toplo izrazitostjo. Janez Lipušček Veljka Maričiča, ki je prvi igral vlo-(Gostačev) je oblikoval svojo vlogo od tienk noiTPoir nnihnii {_ n4/mnnn m i njavi nad Dubrovnikom, nastopa le-klino?!, rt.iha. tla tl ”3eneK» muzi- tos v te;j vlogi prvak jugoslovanske-alnega duha, zlasti on je s svojo kre- ga dramskega gledališča Jovan Velii-f opoz ’ te v delu le neka čevič, kralja Klavdija pa igra član globlja, samozakonita muzikalna vse- ljubljanske Drame Stane Sever. Na-bina, neodvisna od njegovega literar- stop Severja v nedeljo v Dubrovniku nega in idejnega ogrodja, čista muzi- je bil hkrati tudi prvo njegovo go-kalna kvaliteta, brez kakršne pač no- stovanje na dubrovniškem festivalu, beni glasbeni stvaritvi, pa tudi operni Na n°vo so zasedene tudi vloge pr-ne. ni sojeno dolgo živlienie- tako na ve®a grobarja, prvega Igralca in vlo- ; sa bosta v Dubrovniku odprti dve lije obenem izoričal za Ha §a Ofelije, v kateri je Marijo Cmo- ; kovni razstavi m sicer: razstava se- je več kot samo imeniten !L,. n, bori in Ireno Kolesar zamenjala igral- j dobnega jugoslovanskega slikarstva L. LrfL ™ imeniten pevec - da ka Hrvatskega narodnega kazališta j in razstava fotografskih dokumentov »na pristno muzikalno nrav. La d ko Dubravka Gal. Od startih interpretov o sintezi likovnih umetnin. o r o š e c (župan) je dal kot vselej ob »Hamleta« so ostali le Viktor Starčič izvrstni pevski pripravljenosti kljub kot Polonij, Marija Cmoborii kot kra-kratki vlogi in skopim možnostim z ljica in nekateri drugi, ki nastopajo nezatajljivim odrskim talentom pristen v manjših vlogah, dramatičen lik. Prav isto velja tako DVOMESEČNA POLETNA SEZONA po pevski kot po igralski plati za REŠKEGA GLEDALIŠČA Slavka Štruklja (gospodar). Ga- Reško gledališče »Ivan Zajc« je z šper Dermota (jezični dohtar) je. nastopom na opatijskem festivalu četudi bržčas bolj z igralsko inteli- 13', i"1«3 Pričel° sY°j° dvomesečno ._____________‘ , poletno sezono. V tem času bo re- genco kot močnim doživljanjem vloge, sko gledali«ee gostovalo po raznih svoj nastop glasovno in mimično do- krajih hrvaškega Primorja in Istre, bro gradil in dal fantaziji poslušalca- skupno nameravajo uprizoriti okrog gledalca dovolj hraniva za pretresljivo 30 predstav in koncertov v Senju, učinkovanje prizora. Danilo Mer- Rabu, Malinskl, Lošinju, Krku in v lak kot župnik ni imel hvaležne na- krajih, medtem ko tudi do- loee snričo nrnhiematične re*n*k« ra- bršen del repertoarja letošnjega pr-loge spnco problematične režijske za- vega opatiJskega festivala zavzemajo snove svoje vloge in to Je morda vpli- nastopt reškega gledališča. Program valo, da njegov celotni nastop ni na- gostovanj v tej poletni sezoni obse- pravil močnejšega vtisa. - Delež pev skega zbora ni lahak. Spočetka Je pel zbor nekam nejasno, vsaj v izgovar- ga operi »Ero z onega sveta« in »Prodano nevesto«, balete »Ohridsko legendo«, »Čudežni mandarin«, »Polov- SLAVKO JANEVSKI PRIPRAVLJA FILM ZA FRANCETA ŠTIGLICA Makedonski pisatelj Slavko Janev-ski, pesnik, avtor prvega makedonskega romana, pisec scenarij ln režiser filma »Sonce izza rešetk«, ki ga bodo letos prikazali na puljskem festivalu, pripravlja scenarij za celovečerni umetniški film. Naslov filma' naj bi bil »Angeli zla«, realiziralo pa ga bo makedonsko filmsko podjetje »Vardar-film« letos ali v začetku prit-hodnjega leta. Film bo režiral Fran-' ce Štiglic, ki je režiral tudi prvi makedonski film »Volčja noč«, ki Je zanj prav tako napisal scenarij Slavko Ja-nevski. javi, v nadaljnjem ’pa, kar se tega *?eer„ G1?* ter framl n*« t “ »Hamlet«, »Dundo Maroje« in druge. tiče, določno razumljivo ln je s tem | PROGRAM II. MEDNARODNEGA izpolnjeval eno od bistvenih zahtev te | KONGRESA LIKOVNIH UMETNIKOV opere. po podatkih, ki jih prinaša Bilten RAFAEL AJLEC “ mednarodnega združenja ( likovnih IZ MODERNE GALERIJE Puljski festival se je pričel p ^ričgj n^b« pa? Jf' ■Jcot sem napisal, rešiti nekaj miselnih žargonskih D, iuUl aip j1, °Oniemet, ki je dovtipov. Razen tega je celotno t)e/.e’ do so h ir takšne delo slabo igrano. V njem ni niti t0,?.e9a d-plan r!}ornarji deležni ustrezne atmosfere niti tiste l * StueZ L««J«snejeL — osnovne ubranosti, ki je pogoj, da ki }e*• Zg0dhn°a filma »Samo je neko delo vsaj še znosno, če koneVe<^a po « x .s*ep* deklici, že ne umetnina. Film naj bi bil filma t °J>eTaciii na poskus filma s sodobno temo, ki mern,rju brez nn f tudi ob ie pa SQdobna le po tem, da se e °brabljP„n ^0 tolikšne ljudje v njem imenujejo tovariši > da je ne more in da se zaključi na hidrocentra- MUetič ima v filmu »Zenica« (UFUS) eno glavnih vlog | li, ki je menda Jablanica. Ze ob prvi predstavi smo se srečali s trdim in že nekoliko poudarjenim dejstvom: z vprašanjem naglice, v kateri izdelujejo naše filme nekateri filmski avtorji. Napovedovalec je v areni poudaril, da je režiser Bauer edini naš režiser, ki je doslej vsako leto nastopil na Puljskem festivalu. To pa sedaj ni odlika, temveč pomisleka vredna napaka v načinu umetniškega dela in ustvarjanja. Prej ali slej bodo morali sprevideti tudi naši filmski avtorji, da improvizacija ni v prid kakovosti filma. Tudi oba kratka filma, ki so ju prikazali za uvod: »Cvet in ogenj« podjetja Zagreb in »Polet nad močvirjem« nista presegla jugoslovanskega povprečja. »Polet nad močvirjem« odliku nekaj monumentalnih motivov, kljub temu pa ta film ni stilno enoten in se v njem mešajo elementi Igranega in kulturnega filma, zavoljo česar je bil deležen ostre kritike v inozemstvu, kjer ni dobil nobenega priznanja in kar je bilo v našem listu pomotoma objavljeno. Prvi korak in IV. Puljski filmski festival ni presenetil. Bojimo se, da IV. filmski festival jugoslovanskega filma v Pulju sploh ne bo presenetil. F. BRENK ' J* 4 AV," 7 £ "y Alf Olsson (Švedska): Potepuhi (bakrorez) NOVE KNJIGE IN REVIJE Prejeli smo v oceno: LETOPIS SLOVENSKE AKADE- •JQSIP STRITAR: ZBRANO DELO. MIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI. Osma knjiga. Uredil in z opombami Sedma knjiga. 1958. Uredil akademik \ opremil France Koblar, »Zbrana dela Milko Kos. Založila Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti v Ljubljani 1957. Strani 231 + (V), 8° BOREC. Glasilo Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Letnik IX, julij 1957, štev 7. Odg. urednik Bojan Ajddč. FILMSKA KULTURA. Jugoslo-venski časopis za filmska pitanja. Broj 1, urednika Fadil Hadžič in Ste-vo Ostojič (odg. urednik). Izdaja No-vtasko izdavačko poduzeče NIP. Zagreb 1957. EKONOMSKA REVIJA. Glasilo Zveze ekonomistov Slovenije. L. VIII, slovenskih pesnikov in pisateljev.« Izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani 1957. Strani 488 + (IV), 8°. ROK ARIH: Zato. Zbirka »Feniks« št. 7 (urednik Ivan Skušek). Založilo Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica« Cankarjeva založba v Ljubljani 1957. Strani 185 + (II), 8°. JOŽE PAHOR: OTROK ČRNEGA RODU. (Crni Robinzon). Roman. Oprema in ilustracije Apollonio Zvest. Iz-! dala založba Lipa v Kopru 1957. Stra-! ni 174 + (IV), 8«. | ERNST THEODOR AMADEUS | HOFFMANN: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Prevedel Herbert GrUn. i štev. 2. Ljubljana 1957 Urednik Sta Ilustriral ln opremil Vladimir Lako- i ne Krašovec, i vič. »Princesa Brambilla« z reproduk- I KNJIGA 57. Glasilo slovenskih za- cljami Callotovih bakrorezov. Izda iožb, Leto V, štev. 6. Za slovenske ?>~ki ?n.j‘žni„ *av(£LJ! Ljubljani založbe izdaja Cankarjeva založba v daja Bibliofilska iz- Ljubljani. Odg urednik Ivan Skušek. Dr M CERNlC* SLOVENSKI * CORRESPONDANCE FRAN- ZDRAVSTVENI BESEDNJAK. Zalo- 211& Državna založba Slovenil«* v Presentation par Radivoj F. MikuS. Ljubljani 1957. Strani 707 + (I), 8» I f f,1 bI D}o ff?V "s t ran ?Ž V VOJISLAV ARSENIJEVIC: DA- LJubUani 1957. Strani 156 + (IV), 8°. -t^ii- r FILM. Ilustrirani filmski mesečnik. Letnik VII, 1957, štev. 7. Izdaja založniški oddelek podjetja za promet s filmi »Vesna film« v Ljubljani. Urednica Mija Stefe. OBJAVE UNIVERZE V LJUBLJANI. Stev. 8, Izdaja rektorat univerze v Ljubljani. Urejuje odbor, Strani 66 + (II), 8°. NASNJA SEVERNA AFRIKA, »Politična knjižnica«, izdajata »Kultura« v Beogradu in Cankarjeva založba v Ljubljani (urednik Puniša Petrovič) Zvezek št. 23. 1957. Strani 57 + (III), 8". MANICA LOBNIK; ROSA NA PAJČEVINI. Roman. Opremila'Nadja Furlan. Založila Založba Obzorja v Mariboru 1957 Strani 378 + (IV), 8°. VOJNOVIČEVA DRAMA NA DUBROVNIŠKIH IGRAH Tretji teden dubrovniških poletnih Iger so uprizorili dramo Iva Vojnoviča »Na taraci« v režiji dr. Branka Gavelle. To delo, ki predstavlja tretji del Vojnovičeve Dubrovniške trilogije, so pripravili v čast stoletnice pesnikovega rojstva. Njegov spomin so počastili tudi z veliko razstavo o njegovem življenju in delu, ki je bila nedavno odprta. Dramo »Na taraci« so uprizorili igralci dramskega ansambla dubrovniških, poletnih Iger v starem dubrovniškem narečju na letnem gledališču v dubrovniškem predmestju Gružu. Občinstvo in kritiki so si edini v tem, da je Vojnovičeva drama doslej najuspešnejše dramsko delo na letošnjem dubrovniškem festivalu. KITAJSKO LUTKOVNO GLEDALI- 1 SCE PRIDE V JUGOSLAVIJO V začetku avgusta pridejo, v Beograd na tridnevno gostovanje znameniti kitajski lutkarji, slavni umetni^ ki kitajskega gledališča senc in lutk. V Jugoslavijo prihajajo po uspelem gostovanju v Franciji, Švici 'lin Madžarski, po gostovanju, ki je navdušilo ljudi v državah vzhodne, kakor zahodne Evrope. Gostovanje, na katerem se trenutno kitajski umetniki lz Pekinga raude, Je drugo gostovanje tega gledališča v tujini. Na tej turneji so doslej obiskali Francijo, Švico, trenutno se mude v Madžarski, po gostovanju pri nas pa odidejo v Sovjetsko zvezo. REHABILITACIJA IVANA BUNINA V SOVJETSKI ZVEZI Odkar je bil ruski književnik Ivan Bunln, Nobelov nagrajenec, ki je živel od 1920. leta v emigraciji v Parizu, nedavno doma rehabilitiran, v Sovjetski zvezi znova tiskajo njegova dela in jih z velikim zanimanjem bero. Zaradi tega zanimanja je prišlo tudi do zbiranja gradiva za njegovo biografijo. V ta namen se je književnik Lev Nikulin nedavno dalj časa mudil v Parizu, kjer je zbiral graoivo za Buni-novo biografijo. Nikulin je v Parizu obiskal Buninovo vdovo, ki mu je dala rokopise nekaterih najbolj znanih del svojega moža, Kakor je znano, je Bunln poleg romana -Vas- napisal tudi romane »2ivljenje Arsenjeva-, »Gospod lz San Frančiška-, ki ga je imel za svoje najboljše delo. ln druge, mno- * go novel in pesmi. Poleg drugega je znan tudi njegov esej o Levu Tolstoju, ki ga nekateri cenijo kot najboljšo študijo o tem velikem ruskem pisatelju. MEDNARODNA FOTOGRAFIJA V BENETKAH Po zgledu svoje znamenite mednarodne umetnostne razstave, ki se pod imenom >Biennale« ponavlja vsako drugo leto, je letos v Benetkah odprta prva dvoletna razstava mednarodne fotografije prav_ tam. Razstavo so organizirali s podporo sloveče fotografske revije >Camera«. sodelovalo je pa tudi benečansko fotografsko društvo La Gondola. Razstava je obsegala najboljša dela 45 slovečih fotografov iz raznih držav in naj hi bila predstavljala prerez današnje fotografije na svetu. Prireditev je bila-v Napoleonskem traktu kraljevske palače ob Markovem trgu. g S “ ' N TOREK, 30. JULIJA 195^ C TELESNA KP L T U R A j-- • REYKJAVIK, 29. julija. (Reuter). Na svetovnem študentskem šahovskem prvenstvu je prvo mesto osvojila reprezentanca Sovjetske zveze s 43,5 točke od 52 možnih. Na drugo mesto so se uvrstili bolgarski študentje s 37, na tretje pa Cehi s 36 točkami. Sodelovalo je 14 reprezentanc. 0 MOSKVA, 28. julija. (TASS). Na športnih igrah v Moskvi so v okviru svetovnega mladinskega festivala na nogometnem turnirju odigrali naslednje tekme: Vzhodna Nemčija : Cejlon 14:0, SZ : Sudan 6:1, Albanija : Severna Koreja 4:1, Kitajska : Libanon 11:1, Romunija : Sirija 4:1, Madžarska : Fin- • SAN REMO, 29. Jul. (Reuter). -Na teniškem tekmovanju mladincev do 21. leta za »Pokal Galea« Je Italija premagala Madžarsko s 4:1 in se tako uvrstila v finale, ki bo v Vichyju. Drugi finalist je . Jugoslavija, ki je premagala Nizozemsko s 5:0 • MONTEVIDEO, 29. Jul. (DPA). -V Montevideu je Urugvaj v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo premagal Paragvaj z 2:0 <1:0). Ta tekma ni bila odločilna za plasma v tej skupini, ker se je Paragvaj že uvrstil v finale. • BEOGRAD, 29. julija. - Komisija za pritožbe pri Nogometni zvezi Jugoslavije je na današnjem sestanku zavrnila sklep komisije za tekmovanje NZJ v zvezi s kvalifikacijsko tekmo za vstop v zvezno ligo med Radničkim in »Borovim« (2:1) in določila, da se igra nova tekma. S tem je -Borovo« dobilo spet precejšnje upe, da se namesto »Splita« uvrsti v zvezno nogometno ligo." 0 OPATIJA. 29. jul. S hitrostno dirko na progi pri Preluki (30 km) je bil končan VI. Jadranski rally, ki je na njem sodelovalo 40 dirkačev lz 11 SE SEST DNI' DO MEDNARODNIH LJUBELJSKIH DIRK Motorji in dirkači pripravljeni Se šest dni torej In po lju- riji 125 ccm. Tod se bodo srečali motorjih, Švicarja Lttthija (ZUndapp) beljski stezi bodo zabrneli motor- Nemec WUnsche z MV motorjem, Av- startali še Jugoslovani Podberšek, nd in avtomobilski stroji. Prijave stritjca Bressnik (Ruma) im Schmol- Pintar, Tlaker, Draksler, Cejovič, udeležencev so že zaključene, pri- zer (Puch SL), Bolgar Todorov (če- Andjelie, Konjevič, Mockovič, Fleis reditelji pričakujejo le še dva ali ška Zbrojevka) ter Jugoslovani Ce- in Janoš (vsi Puch Tomos), Stagljar, tri pomembnejše tuje dirkače, rič, Cibaiek (TOMOS SVSS), Oblak Pavlovič in Radovanovič, tokrat pa (med njimi tudi Hillebrandtovega (Ducatti), Valeriljan Bratina (Taurus), sta se prijavila tudi drzna Bosanca tekmeca v kategoriji prikolic, Raderiič, Križan, Sandor in Zivkovič Sulunahpašič in Popovič. Zasedba bo Schneiderja) in vse bo torej pri- (vsi Puch SV) ter edina ženska tek- v tej kategoriji najmočnejša, najkva- i movalka na teh dirkah, Mara Brati- j litetnejša pa bo vsekakor v katego-] na (MV Augusta), ki je že lani vzbu- : riji 350 in 500 ccm. V kategoriji 350 ccm ! dila splošno pozornost in žela pri gle- i bo nastopil rekorder Orsario z motor-dalcih precej odobravanja. : jem Horex Rezident ter njegova ro- V nacionalni kategoriji 175 ccm | jaka Vratsch (Horex GS) in Volzwin-se bodo.meriM med seboj Jugoslovani kler (Tomos), Jugoslovana Mačan ni Pintar, Cerlč in CifoaSek, najmoč- (AJS) in Levaja (Veloccete), v kate- pravljeno. nejša »jugoslovanska kategorija« pa je 250 ccm, Tu bodo mimo Avstrijcev Inzkoja, Fritzerja, Jochana na Puchih, Pucherja in Zehrerja na Tomosovih goritl 500 ccm pa vsi trije omenjeni Avstrijci, njihov rojak Ninaus (Ariel) ter Jugoslovana Saletniik (Gillera) in Barbarič (Norton). DANES ZAČETEK VII. ŠAHOVSKEGA PRVENSTVA SLOVENIJE TOKRAT V LAŠKEM Danes popoldne se bo začel v Laškem zaključni turnir za letošnje VII. posamezno šahovsko prvenstvo Slovenije. Na tekmovanje se je od 23 upravičencev prijavila naslednja osemnajsterica: mojstri: Puc, Ger- mek, Lešnik in Longer; mojstrski kandidati: Stupica, Crepinšek, brata Natalin in Jordan Tomšič, inž. Krivec, Šiška, prof. Hočevar, Guzel, Borut Hočevar, Miišura, Vavpetič, Kržišnik, dr. Smigovec in I. kategomik V Tržišču so že vsi »bojno raz- Kobler. Iz več ali manj upravičenih Letošnji zmagovalec na mednarodni kolesarski dirki »Tour de France«, Franco* Jacques Anque-til, je po 20 etapah in 4465 prevoženih kilometrih v 24 dneh postal milijonar. Za prvo mesto v Na I. Je zmagal V. Pirc, na n. Pirc skupnem plasmaju je namreč in Germek, na m. inž. Vidmar na prejel 2,000.000 francoskih fran-IV. Trampuž in Puc, na V inž. Z. T . v _ _ _ Gabrovšek. Na lanskem prvenstvu so razen tega pa še po 200.000 delali i,—4. mesto Grosek, Hočevar, i frankov za vsako etapno zmago Prelnfalk in Stupica. Po pravilniku jn vrsto praktičnih daril raznih Je postal prvak Grosek. Letos bo v .. primeru delitve odigran dvoboj, tro- I tovarn za uspehe v posameznih boj ali četveroboj. etapah. na prvenstvu ne bodo so- [ držav V skunnpm nlacmain nrvn . - so ze vsi »Dojno raz- Kobler. mesto osvojil frankfurtski avto moto zacilskega rcibor^na^dlfVrazlogov **“ ~ klub Hopfen, L5wi in Sonsedlitz) z **** zadnjega delovali Pilrc, inž. Vidmar ml., Prem- , 38,5 kazenske točke pred Jugoslavijo P^^alca Prenočišča so pnpravlje- falk in mojstrski kandidati Cuder-(Vukovič, Malerič, Vidmar) 182 kazen- na p5Ye man, Malešič in Grosek. skih točk. Med posamezniki Je prvo Slovenj namle Dotrd/f da teč^io Posamezna kola prvenstva bodo mesto osvojil Zahodni Nemec Hopfen zadjl 1? vsak d811 od 15.30—20.30 v prostorih slo^rie6 .ŽF&kSM ^tela Henke. uvrstil na četrto opremljene s pozlačenimi ploščicama V spomin si velja priklicati zrna- • BEOGRAD M ul - v nonov- 550 že Plavljene za zmagovalce v govalce dosedanjih šescih prvenstev, ljenem tekraovan]ud voJk bra k^ar- °®grana V LJuWjank ja za državno veslaško prvenstvo je danes doooldne ori arfi ribanim na dovolj sreče pri izbiri' nagrad. Prav Savi pri Beogradu zmagala posadka b^is^rade 1^vt.omo“' Crvene zvezde v času 8:03,0 minute. Si iT p na“ Drugi je priveslal na cill čoln Mia- ^ nekoliko popestrila eno- dosti (Zagreb) 8:28,5. Ostali finalisti zt>lrko Pio^vinastiih pokalov in niso startali. , iroreJ- # VRNJACKA BANJA, 29. julija. I VSTOPNICE 2E PRI SAP-TURIST V predzadnjem, XII. kolu. državnega BIROJU ženskega šahovskega prvenstva so bili Nogometa ni, glavne atletske pri- doseženi tile rezultati: Stadler : Savič reditve so za nami in tako ostajamo Uar : Balaban 0;1» Vukovič : brez pomembnih športnih dogodkov. Bočič 0:1, Timofejeva : Ljiljak 1:0, Zato se suče pogovor v zadnjih dneh Svarcer : Kazakova prek (dobljeno za med ljubitelji športa le o tem, kako slovensko prvakinjo), Radenkovič : bodo obiskali Ljubelj. Eni z vlakom, Kitonič 1:0, Vinceljak : Lazarevič prek. drugi s kolesi ali s kakršnimkoli pre-i?XnVe._pred zma8°)- Prekinjeni par- voznim sredstvom. Zato nas je za-tiji sta brez nadaljevanja predali Ra- nimalo, kako je kaj s prodajo vstop-denkovitfeva proti Ročičevi ln Kaza- nic. Zanimiv Je bil odgovor, ki smo kova proti Timofejevi. stanje po xn. ga dobili pri SAP-Turist biroju: kolu: Lazarevič 11 (1), Stadler 9 (1), Vstopnice imamo že nekaj časa v Ra^nkovlč 8,5, prodaji, vendar še ni pravega odziva. Balaban 7,5 itd. Zadnje kolo bodo udeleženke odigrale jutri. I ▼ VSEH KATEGORIJAH POLNA V prekinjenih partijah Iz prejšnjih ZASEDBA *°lje Lazarevlčeva premagala najprej O prikoličarjih smo že spregovo- Stadlerjevo, nato pa še Vineeljakovo. rili. Povemo naj še, da bo vsa tuja Svajcerjeva ln Vukovičeva sta remi- elita tekmovala v obeh kategorijah z zirall, medtem ko Je Kazakova lzgu- motorji do 500 in nad 500 ccm. Pa Dila proti Vukovičevi in Stekarjevl. začnimo najprej pni. najnižjih katego- Knnpr Snanskpffa slnffa tyju. Olimpijska zmagovalka Dawn ™ Sloga Fraser je preplavala 100 jardov v času »nintS™ n V P rt a ^ J ,,ovesa svetovnega rekorda 55,5 med-enkrat odločno prepovedala vse mo- tem ko je bi, njen dosedanji rekord goče načine španskega sloga metanja 561. Tudl njena rojakinja Lorralne kopja Zveza Je uradno sporočila svo- Cra Je plava)a bJ0lJe od rekorda jim članicam, da je dodala pravilom na 230 za 5 seku'nd: 2;4o,5. Oba tole dopolnilo: rezultata pa zaradi vzrokov, ki jih »Kopje je treba le nad rMjo poročila ne omenjajo, ne bosta mogla ali nad zgornjim delom ki drži biti priznana kot uradna svetovna re- kopje. Ne sme se ga metati z vrte- korda. njem. Pripomba: prepovedani so vsi neortodoksni načini metanja kopja. Honved spet zmaguje Najboljši letošnji rezultat sltvi V Dresdenu je madžarski nogo- diva Na atletskem tekmovanju v Mo- Nenavaden P0^^C6»4- Ameriška plavalka wick, ki je znana kot, .kujala plavalka, bo 5. avgusta s plavati Bristolski preliv. Komisija bo pregledala ivel» Mednarodna nog» FIFA Je določila komiSUo. aago-12. do 17. avgusta P,ref‘iem, U . metna igrišča na Svedsk tekm9 bodo prihodnje leto *‘^“verlstvo.__ za svetovno noerometno p cia metni klub Honved kot sparringpart ner premagal B reprezentanco Vzhod- je evropski prvak v metu kla- za svetovno nogometno P lit . Mihail Krivonosov, postavil le- tej komisiji Bodo sodeloval^) k«1 tošnji najboljši rezultat na Svetu v I ni FIFA: Ernst ThomeOTit (Svic*" r________-o— — ic.i disciplini z metom 6«,15 m. Na! predsednik, Kurt G.®s?IKarel ne Nemčije z rezultatom 6:2 (4:1). Za istem tekmovanju sta Cernobaj ln Stanley Rous (Anglija). wassj Madžare so dosegli gole: Machos 3, Bolotnikov izenačila sovjetski rekord (Nizozemska), Ottormo “ . Ka). Tichy 2 in Boszik. v skoku s palico z rezultatom 4,50 m. lija), Holger Bergerus (»Y Rekordi v ZDA Na plavalnem tekmovanju v Cort-Iandu Je ameriški plavalec Breen dosegel nov svetovni rekord v plavanju na 1 miljo s časom 19:3«,5, kar je za 4,4 sekunde bolje od dosedanjega rekorda. Avstralski plavalki Fraser in Crapp sta se prav ta}co izkazali na plavalnem tekmovanju v Poncea Cl- STANE VIDMAR Dež in neprostovoljno kopanje značilnosti prvega dne svetovnega prvenstva v kajak-slalomu na umetnih »brzicah« Eiskanala urni zamudi) moški v enosedežnih kanujih. Nepričakovano Je zmagal -Vzhodni Nemec Schubert (384,4 točke) pred rojakom Zimmermannom (397,7) ,in Francozom Tochonom. Ceha Beneš ln Hradll sta se uvrstila na peto oziroma sedmo mesto. Mrzle valove Je pobliže spoznalo devet tekmovalcev, med njimi tudi dosedanji svetovni prvak Jlrasek (CSR). Pred dnevi je angleški tekač Derek Ibbotson dosegel nov svetovni rekord v teku na eno miljo s časom 3:57,2 minute, kar je za 0,8 sekunde bolje od prejšnjega svetovnega rekorda Avstralca Johnyja Lan-dyja. Ibbotson je 25-letni inženir elektrotehnike. Z lahko atletiko se je začel ukvarjati pred devetimi leti. Tako je klub Rogerja Bannistra dobil spet novega člana (v tem klubu so včlanjeni le tisti, ki so, kot ustanovitelj kluba, pretekli miljo pod 4 minutami. Clanl kluba imajo za razpoznavni znak posebne samoveznlce). Hkrati je bil ta tek doslej edino tekmovanje, na katerem so kar štirje atleti tekli pod 4 minutami: mimo Ibbotsona še olimpijski zmagovalec De-laney, svetovni rekorder na 1500 m Jungwirth in Anglež Wood. ■ Staneta Vidmarja ni več. Kdo isc-i med prijateljev in pripadnikov te-lesnovzgojne organizacije ga ni po-| znal vsaj po intenu?' Njega, telovadca, tekmovalca, načelnika, vaditelja, i vzgojitelja. Mlajši so morda res ve-I deli o tovarišu Stanetu le malo. Toda I starejši vedo prav dobro, kakšen pionir telesne vzgoje Je legel v grob. Stanetovo ime je prvič odjeknilo, ko si je kot 19-letni mladenič L 1912. na in., vsesokolskem zletu v Pragi priboril prvenstvo med vsemi Jugoslovanskimi telovadci. Njegovo dejavnost je prekinila prva svetovna vojna. Ušel je iz zasovražene avstrijske vojske in v Italiji organiziral skupaj z dr. Pivkom jugoslovanski dobrovoljski odred, ki je častno izpolnil svojo nalogo. Po končani vojni Je bil leta 1919 izvoljen za načelnika slovenske sokolske zveze, hkrati pa so ga jugoslovanski Sokoli izbrali za svojega prvega načelnika. Tudi po prvi svetovni vojni je še tekmoval In dosegel odlične uspehe na mednarodnih telovadnih tekmah leta 1922. v Ljubljani in leta 1926. v Lyonu. Kasneje je svoje delovanje osredoto- „ „ , ... na morf 611 na vzgojo voditeljskega kadra, na odbil, ker je vedel, nast0piti tekmovanjih pa Je sodeloval kot sod- organizacija odločno nik in svetovalec. «°cialne F Stane Vidmar Je biil tudi v vodstvu močne organizacije »Slovenskih bojevnikov« iz prve svetovne vojne, ki pa je bila v veliki nevarnosti, da postane privesek klerikalnega političnega tabora. Stane je to nevarnost OBILICA »KOPANJA« Za enosedl so takoj startali moški. ___________________________________________ dvosedi. Zanesljivo sta zmagala Vzhod- — ---------- na Nemca Friedrich-Kleinert (440,3) pred rojaki Dick-Hafner (545,1) ln . Brendel-Grosswieg. Ostali favoriti so , . re'emo po Prvem c*e,u J161*1” “kopanju«, saj se Je marsikdo ske napovedi sicer niso ugodne, toda se danes morali zadovoljiti s slabšimi teKmovanja?_ izmed favoritov pošteno prevrnil. zdaj se Je že nekoliko zjasnilo. Ce bo mesti. Od 24 nastopajočih dvojic jih ,?d.ni Nemci so se v celoti po- jutri lepo vreme, potem znajo biti Je 10 zavozilo v vodo namesto v cilj. »».-juh 1 • iNEMCI kazali kot zelo dobri kajakaši in ka- končni rezultati precej drugačni. Ju- Med temi je bila tudi naša dvojica, P°kya^u niiistl, saj so se skoraj povsod uvrstili tri bodo namreč kalakaši vozili dva brata Bernot, medtem ko sta Košir - tako organizatorji kot tudi gle- na prva mesta. Od Cehov smo priča- teka, ocenjevali pa bodo le boljšega, in Dvoršak prišla na 12. mesto. mnogJ izmed tek- kovali več, prav tako pa tudi od za- Zaradi tega še ni nič izgubljenega, tudi Prav žalosten Je bil pogled na me- lj!?)???Z n^’ hodI|onernšklh kajakašev. za tiste, ki se danes nlro uvrstili. Sane dvojice v kanujih.'Izmed ”l0 na- ugocinl vremenski pogoji krivi števil-stopajočlh se jih Je 7 prevrnilo. Tako Toda jutri Je še en dan. Vremen- sta po prvem dnevu prišla na prvo mesto Sluc-Sulcova, na drugo Nf6-Pacherova (vsi CSR) in na tretje, hkrati zadnje mesto, Francoza Thesler-Bonand. Kot zadnja so dopoldne vozila še moštva v kanujih. Prvo mesto so osvojili Vzhodni Nemci, druga Je bila nepričakovano Zahodna Nemčija, medtem ko je bil dosedanji svetovni prvak - moštvo CSR - šele peti, tik pred zadnjeplasiranimi Francozi. Tudi v moštveni vožnji kanujev — dvosedov so zmagali Vzhodni Nemci pred Avstrijci, medtem ko so se Cehi morali Svetovna nrvaltinin Rialnnirho. *pet zadovoljiti s petim mestom svetovna prvakinja Sisingerjeva p„ končanem dopoldanskem delu (Vzh. Nemčija), ki je v Tacnu prvenstva smo vsi upali na izboljšanje osvojila prvo mesto, Je tokrat vrlim*na, saJ Je bilo dve url odmora. končala v valovih in ni prispela karV^nn^a^ej*'”8"1 * do cilja SVETOVNI PRVAKINJI V VALOVIH Naš dopisnik UROŠ AMBRO- Popoldne je bilona sporedu tek- ZlC. član Brodarske zveze Slove- kajakašev (F-l). Prve so se nije, nam Je iz Augsburga poslal ? m Pokazale ženske. Zal se Je tudi drugo pismo, ki Je datirino s 27. ^ Prevrnilo kar 9 tekmovalk od 19 julijem. Ker Je bilo poročilo nem- nastopajočih. Vzhodnim Nemcem se ške agencije s svetovnega t>rvcn- novno nasmehnila srefta, saj so *tva v kajak-slalomu na divjih vo- 5°*® * JlY2lPf,8?,LiP^V,a dah zelo skopo, bo naše bralce za- Seidel Med tistiml, ki so se oko- nlmalo, kako Je prišlo do neuspeha 1)8 ®’ ‘ud* ^‘^ni prvakinji naših tekmovalcev na tem prVen- - Av^rijka SchwinRl (1953) in Nemka gtvu. Bisinger (1955) v Tacnu. Naj začnem kar sredi današnjega, SLABŠE OD PRIČAKOVANJA prvega dneva V. svetovnega prvenstva Nas Jugoslovane Je najbolj zani- v Augsburgu, kajti nekako opoldne mi mala vožnja kajakašev. Takoj naj poje kolega, športni novinar iz Nemčije, vem njihov plasma po prvem dnevu: dejal: Zadel 11., Stoviček 19.. lllja 22., Bone -Skoda, da dežuje, ves slalom Je - prevrnil. Vsekakor smo že dane padel v vodo.« pričakovali veliko več od njih. Res Je -Ne,« sem ga popravil, -ni padel da so nekateri tekmovalci pred n.il/ni slalom v vodo, ampak voda nanj.« vozili izvrstno, toda poudariti moram Velikanske količine vode so nam- da so naši fantje vozili pod svojim1 reč danes padle na nas. Deževalo Je sposobnostmi. Nabrali so sl vse prevet-od šeste ure zjutraj pa neprenehoma kazenskih točk. V tej kategoriji Je bilr do pete ure popoldne. na startu 47 tekmovalcev, prevrnil' NtuBifjitnvAm nvm pa ,e Jih ”• Do Jutri Je na Prver' NEPRIČAKOVANA OVIRA mestu Vzhodni Nemec Blelig. Dež je v mnogočem škodoval! or- Tudi v moštveni vožnli se naši niso ganizacija se Je zatikala, gledalcev je najbolje -odrezali« Pristali so šele n? bilo malo, na tekmovalce pa Je ta pre- petem mestu za CSR, Zahodno in sneti dež toliko vplival, da Je marši- Vzhodno Nemčijo ter Svlco, pustili pa kdo vozil slabše, kot bi zmogel. za seboj Avstrijce, Pollake, Belgijce Prvi so šli na progo (po enoinpol- in Francoze. Tacen? Ne, pač pa najtežji del proge Eiskanala v Augsburgu. Na sliki: Vzhodna Nemca Klelner in Friedrich sta bila med redkimi, ki se pri teh umetnih vratih nista »okopala«. To jima Je prineslo zasluženo prvo mesto v kategoriji dvosedežnih kanujev vsem, ki teptajo socialne . ših bojevnikov. rtvrstil Sel pa Je še dalje. dslte med utemeljitelje Prve nelovo te v Sloveniji —' zveze ce. ljudstva. so v Leta 1935. 24. novembra, lju podpisali z8°dovinsk jji^li o skupnem delu tiska bojevn ^ f marksističnih organizacij- ,eV8i t Je najbolje razumel in oc .y4ejn Ke slovenski proletariat, prfavv sv£ rudarji, Le-ti so se rove ln začeli gladovno st t g6 vih sta bila med rudarji* st5” nerudarja, Stane Vidmar ^ Florjančič. ^ „nrai to^*_ Med okupacijo je nio Vidmar občutiti težke ur ^ p8 cije v Italiji, več kot l*w prebil v Ječi kot talec. v0.jiii n]». Tudi po drugi ^etovni v°Jjn0 ifr govo zanimanje za javnost rul Ponehalo. na«, „ spremljal delovanje ,Z’ teicin0V?oi8e' deloval kot sodnik pri a rn18^.m in svoje izkušnje prenašal« en Njegovo življenje je ft dolg delaven dan, Poln,“ ne t>' .Lj-bi storil, kar bi mogel, če plo« lezen pretrgala niti njeg nega življenja. _______________ OBVESTILO gl »Partizan« SlovcnU® a[1), v članstvo društev -ogre*’® Ljubljani, naj se udeleži P gta. našega zaslužnega tov* telj' neta Vidmarja, nekdanJeg movalca, prvaka, zve/n j„arodi'1D nika in sodnika na me« tekmah. . refc, Pogreb bo danes, v 17. uri z 2al. ^ Lombik favorit Kranj, 29. Julija. — .£®£no«"!fiJjl dne se Je začelo V. nan mednarodno tokmovsnje L0l''p,. Kranja«. Na njem »odeluleJ pU»»J* iz Budimpešte, Semperit aei T »Ljubljana«, »Opatija« ‘nm dvoboJuJ-i glav. V prvem današnjem g j:3. . Lombik premagal s.ernP^,rEel 0r je zmage za Madžare 1® icnsK*11 v«* dve pa Vnrkonyi. ^L^gnc«. te-Lombik premagal . ,aVne smo pričakovali od naše \jn prezentantke Terečikove, Je proti Jancsovi v tretjem n , gUtilla zogo, nato pa Je ta niz 22:24. v0(ii *iJ je Ob času poročanja v KeTn K ljana« proti Lombtku « premagala Jancsa z ... Varkony!Ja ln Bfaun8.,^ lflrah sodeč po dosedanjih 'S vont pri moških in ženakanj Presenečenje pa lahko fL.gpijefl0 štvo »opatije«, ki Je Barlovlčem ln osmanagiccn* •LJUDSKA PRAVICA. 7 dnevne novice POIZVEDBA cesti T reda UiS*h1957 ob 18'45 Je na žrtev promptnf vasJo Slivnica bil Jesar. Kolesar u?Sr? e neP°znan ko-k°stanjevih lao * okrog 3u let' tega obraza Smnega P°d°lSova- čeljusti ima’ stJrerin?0 h 72 cm’ v zgornJ1 na levi row l1 ,?!a zoba 12 nlk,a' rokah je skloni? Jiklast Prstan, po Vec' diuelh Vdi Je fizlfinl dela-°blečen le h?i 1 zna^ov nima. Pumparic^ žametne h>afe - no srajco siwt?i« ^.rV,e’ riav° navad-n°gavics 'dnVn? i dolge hlače triko, Jl2ke fevlio Srt \,in obut v žepni robec!' 3e lmel le riav že doka^°nh’r K,faterlm Be Je Peijal, je h«, gonUno ti,®110’ rdefie barve, brez Ponesrefipni ?.a je b™zirano Wci v Marihnr,, * v sPl°^r>l bolniš-v omotičnem Qto6 -vec!no v nezavesti. !?ena. Iz kTterth ]U lzgovarJa razna bl Wl Sličen se da sklepati, da venja vas' enu “Korošec - Sloji* spozna/ nn ^ r,Ved, B<>leze^ „Ča ®.rozdno gnilobo. ^r°pimo z o SL ■ če §rozde P°-*azavega ^azstopino kalijevega Sj®. da miin r'=, ®kr.°Pivo pripravimo Vroie vode raztopimo v nekaj litrih Sfedpisane ’ ilu .Pa razredčimo do «tropimo ie » ?**. (koncentracije). Ji61"** pri ten? ®rozdih ob lepem vre-škL temeliito noiJ*321!110’ da Srozde Sr°Pivo nj rtp Poškropimo tako, da se plesen „ "otraniost grozdov, Ktreb‘ Skroni?Bn"^pre;i P°3avlia- Po m; ne dobimn n,]e,večkrat Ponovimo. Slf' lahko n?inr!,a( ega mazavega 2,?* Iz navadni 0,5% Škropivo htevajte nri mila- Mazavo milo nr, ln°gradnifc^miStl:*skih zadrugah. ?.°sPore nl ikij Nevarnosti od pero-Wopitj vinnorS? tega ni potrebno bomo pravSi ' V Primeru potreba SkropfjenjaSnc| objavili čas zad' v i2wS1T,L0 Čebelarjem daSlna ?OMn,hnnh 25' d0 27‘ lul«a *e o ,so čebele ^ °Pazovalcev objavila, s,Jem Pornčin ovno brale na hoji. pu^lske dofin0. s Pohorja, Zgornje Sf?ote. HnSSlL ’ ^ogaško-rakitniške so 2°sa in Kn* Trnovskega gozda, k^n‘folni Danil eSa’ Dne 27 juli:>a on yja da drU‘ en Hm Vsal? rt' V razdob1u 10 do '■•'7i.i3.all vsakt rt pokladamo po » jlh Potisnemo pod učln£!?llčeve Std™«nam ga dajemo se r!SJe dra»n« *ke- Suhi sladkor P°Javiia ne, dalje časa, ne da bi nevarnost ropanja. ^etijsm lngtltut Sl0venlje SpLOSN?AVNl ODBOR gradbenega »Pv{ P0DjETJA moiie« - Ajdovščina izpisuje mesto |avneqa inženirja Z naJmaniit!i!®radbenl inženir ?Perativi L etno prakso v l2Vaianip J1,3 P°°blastilom za Nadenj nizkih visokih Komf P° dogovoru- • lnovan?5tno novo družinsko J, Zl3?- vseljivo v novem- »FLEX*- dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj »FLEX-, če hočeš kvaliteto. Idealno čisti mastne madeže. »ULTRAGIN« - šport krema je prvovrstna mastna krema. Tudi tvoja koža potrebuje hranive snovi, ki jih vsebuje »ULTRAGIN« - šport krema. SAMO ENA JE ORIGINALNA VESTI 17. KRANJA KINO »STORŽIČ«: ameriški film »Upornik« V glavni vlogi Gary Cooper in Patrizia Neal. Predstavi ob 18 in 20. LETNI KINO »PARTIZAN«: ameriški barvni film »Štirje Jezdeci«. Z BLEDA ILIRI1A KREMA ZA ČEVLJE fVJflptnoocrrt; Dežurna lekarna Torek, 30. julija: lekarna »Melje«, Meljska c. 2. KINO »PARTIZAN«: amer. barvni film »Caj za dvoje«. »UDARNIK«: francosko-italijanski barvni film »Nana«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 31. julija ob 20: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Izven. Četrtek, 1. avgusta ob 20: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Izven. CEI JSKE VESTI »METROPOL«: angleški film »Ma-dlena«. v glavni vlogi Ann Tood. »UNION«: ameriški barvni film »Bitka v soteski«. KINO Ameriški film »Selina«. V glavni vlogi Jane Wyman, Sterling Hayden, Nancy Olson, Martha Hyer in Steve Forrest. Predstavi ob 18 in 20.30. j Vesti z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo Ima na Jesenicah dr. Franc? Nose. Gosposvet-j ska cesta. KINO 1 »RADIO«: češki film »Kavarna ob glavni cesti«. Predstavi ob 18 ln 20. Danes zadnjič. »PLAVŽ«: ameriški barvni film »Houdini«. V glavni vlogi Tony Cur-tis in Janet Leigh. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjič. rrcjTi 'trnom.! KINO »DELAVSKI DOM«; Jugoslovanski film »Zasledovanje«. 12 MURSKE SOBOTE KINO »PARK**«: ameriški film »Bell Star-sova hči«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Ruth Roman in Georg Mont-gomery. PARTIZAN SLOVENIJE sporoča žalostno vest, da je umrl njegov zaslužni član STANE VIDMAR Pogreb ljubega tovariša bo v Ljubljani, v torek, 30. julija 1957 ob 17. uri z Zal. RADIO LJUBLJANA Spored za torek, dne 30 julija 1857 Poročila: 5.05, 6.00, J.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci (pisan glasbeni spored) — vmes ob — 6.30—6.40 Reklame — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob — 7.30—7.45 Cicibanom — dober dan! — (Peter Likar; Domišljava kapljica) — 8.05 Igra pihalna godba Ljudske milice — 8.35 Zbori in solisti v zabavni glasbi — 9.00 Utrinka iz literature — Smiljan Rozman: Skrivnost Tomaža Marena — 9.20 Slike iz albuma orkestr. glasbe —10.10 Melodije iz filmov —11.00 Za dom in žene — 11.15 Od menueta do balade — 12.00 Slovenske narodne in umetne pesmi — 12.30 Kmetijski nasvet;:: — Ing. Marjan Munda: priprava beljakovinske krme za perutnino — 12.40 Johannes Brahms: Madžarski plesi — 13.15 Pisan operni spored — 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev, igra Mariborski instrumentalni ansambel, poje baritonist Miro Gregorin — 14.20 Radijski leksikon — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Radijski roman — Erih Koš: Kit — imenovan tudi Veliild Mak — XII. — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Športni tednik — 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov — 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Koncert Ljubljanskega komornega zbora — 20.30 Radijska igra — Honore de Balzac: Neznana mojstrovina (ponovitev) — 21.22 Igrajo veliki zabavni orkestri — 22.15 Plesna glasba — 23.00—23.15 to 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). n. program 14.00 Melodije v gosjem redu — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25—16.00 Klavirske in violinske skladbe jugoslovanskih skladateljev — 22.15—23.00 Nočni koncert. DROBNI OGLASI SPREJMEMO žensko delovno silo za čiščenje voz. Zglasite se na upravi Električne cestne železnice - re-miza. 2488-z TURISTIČNO PODJETJE PUTNIK SLOVENIJA, direkcija v Ljubljani, Titova c. 12, razpisuje delovno mesto za pomožnega referenta v oddelku za Inozemski turizem. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: fakultetna ali dovršena srednješolska izobrazba z obveznim znanjem francoskega jezika. Prednost imajo kandidati, ki obvladajo strojepisje in več tujih jezikov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Kandidati so lahko tudi začetniki. Pismene prošnji je vložiti osebno v tajništvu podjetja vsak dan od 8. do 9. ure, najkasneje do 3. avgusta 1957. 2490-z KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Ameriški film »TUJEC ME JE POKLICAL« Tednik: F. N. št. jo. Predstave ob 17, 19 in 21. V glavni vlogi Bette Davis ln Shelley Wlnters. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: kitajski film »Prehod čez reko Jang-ce«. Tednik: F. N. 30. Predstavi ob 19 ln 21. KINO »VIC«: ameriški barvni cinema-scope film »Komanči«. Tednik. -Predstave ob 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30 do 11 In 14 dalje. KINO »SOCA«: ameriški film »Moj vohunček«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: ameriški KINO »SLOGA« Ameriški barvni film »Dimni signal« Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. film »Strah«. Predstava ob 20.30. -Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI - KINO LM, Kotnikova 8, predvaja amer. barvno risanko »Pe-pelka«. Predstavi vsak od ob 10. in 15. url. KINO »LITOSTROJ«: Italijanski film »Plašč«. Tednik: F. N. št. 28 Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjič. KINO »TRIGLAV« Mehiški film »Rdeča Konga« V glavnih vlogah Pedro Armendarlz in Maria Antonieta Pons. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. «anovantrtno novo * u> zacnt rseliivo v 8°tovl]eno. 2477 Rektor univerze v Ljubljani ln dekan tehniške fakultete univerze v Ljubljani sporočata, da je dne 28. julija 1957 po daljši hudi bolezni preminil DR. ING. MATIJA ŽUMER BEDNI PROFESOR NA RUDARSKO-METALURSKEM ODDELKU TEHNIŠKE FAKULTETE Ohranili ga bomo v toplem spominu. Pogreb zaslužnega člana predavateljskega zbora bo v torek. 30. julija 1957 ob 16.30. Dekan: DR. ING. DUŠAN AVSEC Rektor DR. BOŽIDAR LAVRIČ KINO »SISKA« Italijanski barvni film »ATIL A« V glavni vlogi Anthonny Qulnn in Sophla Loren. Predstave ob 16, 18 to 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes ln Jutri. Vsem poslovnim prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl ALEKSANDER MARINKO direktor Trgovskega podjetja »KASTA« Jesenice Nepozabnega ln nenadomestljivega pokojnika bomo ohranili v častnem in neizbrisnem spominu. _ Na zadnji poti ga bomo spremili v torek popoldne, dne 30. julija 1957, izpred hiše žalosti, Pod gozdom, na jeseniško pokopališče. Kolektiv Trgovskega podjetja »KASTA«, .JESENICE '°PQrdova ROLAND BERRV Zgubil odiPriŠil0 po(Jjette na kant, moj mož bilo n^t6malPa za velike kletke. Najhuje ■ londonciri mu te odpovedal naročila Vat- ^‘‘ClOncU x- , . u uupuveuai iiaruuua gn Ptifje kiett Vft- Mož je začel izdelo- SD?mia* DreH f’ te pa niso Me tako v denar. D- ženilo Mn* ,' leti se nenadoma vse ftino”1 Vee tožil S\r J? Vrnil s P°tovania. P°tem kt£ Je n i i .v^no je bil dobre volje in a]'J Preselili ^ rnl Je tvezel, da se bomo ‘Kdaj ie‘v Ameriko.« Začetki 1°! 8 te Poti?« je vprašal Wilton. t aria. Skorai h da proti koncu fe- **eel govoritTantedna,ga nl bil°' Ko je p0‘ ii; otrecu . Preselitvi v Ameriko, sem »h-v- Konec lnt prec*s°dkov in pomislila na lo- tCev Pred mVVa se ločila- To bUo pet la ^>ton in r?°ževo smrti°.-' '^aS mož 1p hi? .St,a se Pomenljivo spogledali vem« i at v Parizu, kajne?« Dri.?1 Poved’al t- sovor*'a mlada žena. »Nikoli ‘Pravic ._ Katn gre. naročil mi to kov^!.gre’ narofi> mi je le, naj mu ftio* Warner r S pa te bilo tudi vse.« Rh° odsotnostio ^0r( ? .AU 3e bU ta med Wh°nda 1-kdai Pri vas?« pu *tvi ,1e prtSo] '?lala' “Ne. Dva dni po moževi ni^,.en kot vedno r °k Bil ljubezniv in 1 °e šla v bIphPvsa 'i6 bil° nte(?a. bi takrat dahšče. Imela sem ca rada kot dobrega prijatelja, potem pa sem bila rahlo užaljena, ko ga nenadoma ni bilo več. Po tistem moževem potovanju je prišel le trikrat na obisk, potem pa je izginil. Nič več ga pisem videla, tudi slišala nisem ničesar o njem, dokler ...« Spet si je z dlanmi zakrila obraz in nekaj časa tiho sedela. -Kdaj ste ga spet videli?« Rhonda je spustila roke. »Približno pred dvema tednoma,« je trudno povedala. »Na sprehod sem šla, pa je nenadoma stal pred menoj. Nekoliko hladno sem mu odzdravila, saj ni dal cela tri leta glasu od sebe, on pa me Je prosil, naj mu oprostim, češ da ni njegova krivda. Takrat je moral na vrat na nos odpotovati v Južno Ameriko in mi je večkrat pisal, pa ni dobil odgovora. Domnevam, da je moj mož prestrezal njegova pisma.- -Saj vam ni pisal,« jo je prekinil komisar. »Warner Ladworth je bil tri leta v dortmoor-ski ječi.« Mlada žena je široko razprla oči. »Ni mogoče!« se je začudila. »Zato torej! O tem mi ni povedal niti besede. Ljubezniv je bil in prijazen kot prejšnje čase, vendar se mi je zdel nekam dlrugačen. Navzlic vsemu pa... Bila sem tako sama, nikogar nisem imela, že sem začela razmišljati, da Je morda Warner tisti mož, ki mi bo prinesel srečo. Vselej je lepo govoril z menoj, pred štirimi dnevi pa mi je nenadoma telefoniral. Bila sem že v postelji in mati tudi... Kar naravnost me je vprašal, ali se hočem poročiti z njim. Ustrašila sem se in sem rekla: Ne! Potem sem odložila slušalko. Vedno govorim resnico, ničesar ne olepšujem. Kasneje mi je bilo žal, obžalovala sem svoj kratki odgovor, on pa tega ni več omenil, ko sva se naslednjega dne sešla v Zelenem parku... Tudi jaz nisem več omenjala najinega nočnega razgovora. Predvče- rajšnjim pa je stal v parku zraven motorja s prikolico in me povabil na kratko vožnjo. Pripovedoval mi je, da namerava kupiti hišo, in me »je prosil, naj si jo ogledam. Sla sem z njim, pa me je pripeljal sem.« »Ta hiša je njegova že pet let,« ji je pojasnil komisar. -O tem nisem imela niti pojma... Komaj sva prišla v hišo, je pokazal pravi obraz. K sebi me je stisnil in je bil tako divji, da sem se ustrašila. Z nevezanimi besedami je vpil, da ne bom nikoli izvedela, kaj vse je storil zame. da bi mi zagotovil lepo življenje. Vpil je, da me ljubi in da me mora dobiti in da mi ne bo nikoli več dovolil oditi. Osamljena sem bila ob tem njegovem izbruhu, sedela sem na kuhinjski pručki in se nisem mogla ganiti. On pa je tekal kot neumen iz sobe v sobo. Potem je stopil k meni ter mi stresel v naročje kup draguljev in briljantno zapestnico in spet kot iz uma govoril o svoji ljubezni in da mi ne bo dovolil oditi.« Mlada žena je pogledala kvišku; groza ji je sijala iz oči, ko je šepetaje nadaljevala: »Spoznala sem nakit, počasi se mi je začelo jasniti. Ko je prišla policija k meni po Albertovi smrti in me izpraševala, so mi pokazali tudi barvne posnetke nakita, zaradi katerega so v Parizu umorili nekega draguljarja. Uropano tobačnico je imel moj mož pri sebi, ko so ga našli mrtvega, zdaj pa sem imela v naročju še ves preostali nakit. Warner Ladworth je klečal pred menoj. Ko mi je postalo vse to jasno, sem ga sunila od sebe in stekla iz kuhinje. Vsa iz sebe sem se znašla na stopnicah, zbežala sem po njih in se zaprla v sobo, kjer ste me našli. Z zadnjimi močmi sem zaloputnila vrata za seboj in obrnila ključ v njih.« »Uboga punčka,« je rekel višji inšpektor Cra-ne, ki se je kar topil od sočutja. Mlada žena se je zgrozila: »Bilo je... Bilo je strašno. Ladworth je stekel za mano in se zaletel v vrata. Mislila sem, da bom znorela od strahu. S pasom svojega plašča sem privezala ključ na kljuko, potem pa sem zrinila pred vrata vse premične dele starega pohištva. Nato sem odprla okno in opazila, da sem samo sebe ujela: v oknu so močni križi. Strašno je bilo. Nisem imela kaj jesti in niti kapljice vode. Ves včerajšnji dan sem stala pri oknu in prisluškovala, ali bo kdo prišel mimo. S klici bi ga opozorila nase. Pa ni bilo nikogar, le ponoreli Ladworth le stal pred mojimi vrati in grozil ln prosil in klel. Sinoči sem nekoga slišala na vrtu, pa je bila tema. Bala sem se, da se Ladworth plazi pod mojim oknom.« »To je bil Frogget,« je zamrmral Wilton. »Kar nadaljujte!« »Mnogo nimam več povedati,« je Rhonda Ingram pospremila svoje besede z vzdihom olajšanja. »Tudi drugo noč nisem spala v svoji ječi, preveč sem se bala. Danes proti poldnevu je bil Ladworth spet pri vratih, skušal je vdreti, pa mu ni uspelo. Potem sem slišala, kako je vrtal les, in sem umirala od strahu. On pa je rekel: Ce me ne spustiš v sobo, bom poskrbel za to, da tudi ti ne prideš ven. Na vrata sem pritrdil močan zapah, zato se nikar ne trudi! - Nikoli ne bom pozabila ledenega tona njegovih besed, ko je nadaljeval: Zdaj moram na pot, zvečer pa se bom vrnil. Svetujem ti, bodi pametna! Če ne boš, bom razbil vrata na kosce, ti pa boš končala tam, kjer je končal tvoj mož. — Potem je šel. Slišala sem, kako je zaprl vežna vrata, videla sem ga, ko je odhajal v plašču in klobuku. In potem... Potem ste prišli vi. Potem ste prišli vi!« Vsa izčrpana se je Rhonda Ingram zleknila po usnjenem divanu in zaprla oči. »Naj jo kdo odpelje na glavno postajo v Dun-stablu,« je rekel Wilton. 621 - Kulturni. Casoplsno-taiotniSko oodjetje -ljudska pravica«. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 8, telefon 3M-I81 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 ln «e#M 22 j/, Trubarjeva 24. telefon «1-881 In 22-4B1 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon a Takšnole ograjico na j nem štedilniku si je izmist1 , Anglež. Nazobčana reč iz ne snovi ali pločevine naj D prečevala majhnim n Ijanje po vročem štedilniku Rojstvo in smrt zvezd Nagrado 15.000 kron za najboljši švedski roman je prejela letos 23-letna študentka igralske umetnosti Catherine Berg za svojo prvo knjigo »Babici«. Ocenjeval- j na komisija je posebej pohvalila i opise dveh mladih ljudi, ki se vi osamljenosti najdeta, to pa je lirična osnova romana, ki je po mnenju švedskih književnih kri- j tikov zares umetnina. Sodobna astronomija se ukvarja predvsem z vprašanjem, kako nastajajo in umirajo zvezde. Odmirati začno, ko porabijo vse zaloge goriva, in postanejo »temni Nekaj novih spoznanj o vsemiriu tako preprosto, saj takšnega ali podobnega dogajanja na zvezdi ni mogoče spremljati, ker traja mnogo milijonov let. Znanstveniki ga rešujejo posredno z opazovanjem skupin zvezd, ki so na Se o raku in kadilcih Nenavadno prijateljstvo je sklenil Wally Ker z Nove Zelandije: vsak dan ob določenem času ga pride »obiskat« k bregu riba, ki jo kaže posnetek, da sprejme iz njegovih rok svoj dnevni obrok. Zdaj seveda tudi njo že spremljajo »znanke«, ker jim je nemara všeč »brezplačna oskrba« Britanski odbor za medicinske raziskave je sporočil, da je ka-| jenje tobaka edina zadovoljiva | razlaga za podvojeno število ! smrtnih primerov za rakom na j pljučih v Veliki Britaniji V spo-| ročilu je rečeno, da velja ta ugotovitev za zadnjih deset let, saj ! imajo prav za to razdobje najbolj natančne statistične podatke, j Znanstveniki so baje ugotovili, da i umre vsak osmi strastni kadilec j za rakom na pljučih, medtem ko J znaša to razmerje pri nekadilcih ena proti tri sto. j Sporočilo omenja tudi to, da se je v zadnjih 25 letih tako v Veliki Britaniji kakor tudi v drugih deželah znatno povečala smrtnost za rakom na pljučih. Pri celotnem številu umrlih je Spanje daljša življenje razmeroma le malo primerov, ki so jih povzročili činitelji v zvezi z industrijsko proizvodnjo. Po mnenju tega odbora je največ smrtnih primerov posledica znatnega naraščanja kajenja cigaret. jtoU- rabi 12 odstotkov čine vodika, šele za .® ,n;ca. tf8 biti tako imenovana st jj pr®‘ začne pospešeno UP,0L,„lu 1^ ., nstnin gorivo in km i ostalo »tone v pefa^ VendarUPto ^rašanje Pni fazličn!h ra/'Vojnjh, stopnjah, nji- I no milijoninko zalog energije. Pri So“posamežne' zvezde hovo starost pa določajo tako, da ] takšni hitrosti bi se zaloge goriva zaradi razlik v gm0*1 ”s',tr skušajo dognati, kolikšno količino j izčrpale čez milijon let. Ker vse steje niso na enaki stop goriva še ima posamezna zvezda j takšne zvezde vidimo na nebu, 'jega žarečega razvoja, in s kakšno hitrostjo izgoreva, j sklepajo znanstveniki, da so na-____________________________’ — Po današnjih domnevah na- ! ?tale ,pred man^ kakor milijonom staja energija na zvezdah iz spre- minjanja vodika v helij. Znanstveniki poznajo količino vodikovih atomov na določeni zvezdi, za vsako posamezno zvezdo pa so tudi že ugotovili hitrost porabe te energije, tako da je mogoče določiti tudi starost takšne zvezde. Neposredno merjenje oddaljenosti zvezd in obsega njihove svetlobe kaže, da porabijo posamezne zvezde vsako leto približ- V Sovjetski akademiji medicinskih ved se znanstveniki že cjolgo ukvarjajo z vprašanjem, kako bi podaljšali življenje. Poskuse delajo seveda še vedno le na živalih. Kot zanimivost omenjamo, da imajo v proučevalnem središču že 21 let starega psa, ki pa je še vedno pri močeh in popolnoma zdrav. To jim je uspelo z zelo preprostim sredstvom — spanjem. Znanstveniki so s posebnimi operacijami dosegli predčasno staranje pri opicah in miših. Pri vseh teh živalih so se že kmalu do operaciji pokazali številni znaki starosti: odpadanje dlake, izguba instinkta, splošna oslabelost, poslabšanje vida in popoln upad spolne moči. Ko pa so vse te »umetne« stare živali prestavili v okolje, kjer so lahko redno in dolgo spale, so skoraj vsi omenjeni starostni znaki začeli počasi izginjati. Domnevajo, da bi bilo to preprosto zdravilo učinkovito tudi pri ljudeh, čeprav je vprašanje, ki je zdaj nanje še težavno odgovoriti: Ali bi spanje samo po sebi podaljšalo ljudem življenje? Sivolasega francoskega politika Paula Reynauda, ki se uveljavlja v francoski politiki že vse od prve svetovne vojne ln je bil v dneh žalostnega propada francoske republike leta 1940 ministrski predsednik, so na Ažurni obali naučili nekaj spretnosti modernega smučanja po vodi. Ker je vedno telovadil, je 77-letni Paul Reynaud še vedno dovolj gibčen, da se lahko poskusi v novem športu. Posnetek kaže, kako trener pomaga Reynaudu v startni položaj let, to pa je v vsemirju zelo kratko časovno razdobje. Se zelo mlade in svetle zvezde je mogoče opaziti povsod v vesolju, kjer je mnogo kozmičnega prahu, kar kaže na to, da zvezde nastajajo iz oblakov prahu med starejšimi zvezdami. Astronomi domnevajo, da nastajajo nove zvezde, kadar se poveča gostota plina in prahu v takšnih oblakih, pri čemer se sprošča energija, plini in prah pa začno goreti. Toplota v središču se nenehoma veča, ko pa postane prostornina snovi milijardokrat manjša, kakor je bila v začetku, sta temperatura in gostota dovolj visoki, da lahko pride do jedrskih reakcij iste vrste, kakršne so ljudje umetno povzročili pri vodikovi bombi. Seveda ne pride do eksplozije, ker nova zvezda sprošča energijo postopoma. Kadar takšna atomska reakcija začne, se zvezda neha krčiti in v tistem trenutku se rodi stalnica. Velikanske količine materije se več ne širijo niti se ne krčijo, ker sta težnost-na sila in pritisk plinov v idealnem ravnotežju. Cim večja je masa zvezde, tem večja mora biti temperatura v njenem središču, da lahko pritisk vdrži v ravnotežju težnostno silo. Z razmeroma preprostimi računi se da ugotoviti, da se sestava zvezde postopno spreminja zaradi kopičenja helija, ki je »odpadli izdelek« pri jedrskem zgorevanju. To povzroča spremembe pri pritisku plina, zato se zvezde nekoliko povečajo in oddajajo več svetlobe. Ta proces lahko poteka vse dotlej, dokler zvezda ne po- Brez besed MAŠČEVANJE jii Neki pisatelj je.0. K"0jo K delih pogosto omenjal niJi, vorno ženo. Znanci so za 'j . se ji hoče tako maščevaj^ navadno klepetavost, mu je žena rekla: je tena remu. , f.ar ->Kmalu bo deset > rain se poročila. Kako bo vala to obletnicoP« , ; /n^ >Predlagam enominu,n ji je odfloooril mož. »«-ryy »Sestra, jaz sem bil Pred TOREK 30 JULIJA 1957