KAKO BO POTEKALO VRAČANJE ODVZETEGA PREMOŽENJA, ŠE NE VEDO NATANČNO
Če se bo slovenska vlada držala svojega programa, potem lahko
parlamentarno razpravo
o predlogu zakona o privatizaciji
pričakujemo vsaj v začetku maja.
Kot kaže, pa bo treba dalj časa
počakati na zakon
o denacionalizaciji.
Za oba pa so značilna silno različna mnenja, ki ne sledijo vedno politični razmejitvi med oblastnimi in opozicij-skimi strankami. Če v zakonu o priva-tizaciji nekateri vidijo poskus podr-žavljanja in prisilne razlastitve tistega dela lastnine, ki so jo ustvarili delavci predvsem z nizko ceno svojega dela, se v zvezi z zakonom o denacionaliza-ciji spopadata država in razlaščeni lastniki premoženja. Prva je namreč z zamislijo o vračanju na ta ali oni način odvzetega premoženja pred skoraj nepremostljivimi težavami. Po-leg tega, da se je znašla v navzkriž-nem ognju temeljne predpostavke, da mora popraviti krivice ne da bi pov-zročila nove, nima od kje vzeti de-narja za predvidene odškodnine. Tako se je okrog predvidene denaci-onalizacije ustvaril splet zelo različnih skupin pritiska. Med njimi je daleč najmočnejše dobro organizirano in vplivno Združenje lastnikov razlašče-nega premoženja. Te skupine na ra-zlične načine, predvsem skozi stran-karske kanale. skušajo uveljaviti svoje posebne interese. V Mostah ta-kega združenja ni, je pa zato organizi-rano na ravni mesta Ljubljane.
To, da združenje v občini ni organi-zirano, ne Domeni, da se v občinski
hiši v zvezi z denacionalizacijo nič ne dogaja. Predvsem se s temi zadevami ukvai-jata sekretariat za občo upravo in sekretariat za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano. Oba zaenkrat le zbirata zahtevke za vrnitev premože-nja, ki jih posamezniki vlagajo na podlagi javnega poziva, in jih poši-ljata republiški vladi. Za konkret-nejše delo, pravijo, še nimajo podrob-nejših navodil kako in kaj, sicer pa je tudi zakon še v fazi osnutka. Pravo delo pričakujejo nekako v jeseni. Po-buda je torej na strani nekdanjih last-nikov. kar je tudi težnja predlaganega zakona. Toda če bo ostalo pri reši-tvah, zapisanih v osnutku zakona, da bodo morale posebne občinske komi-sije na prvi stopnji reševati posa-mezne primere, potem je nujno zbrati dovolj natančno in pregledno lastnin-sko dokumentacijo ne le stanja iz leta po vojni, pač pa tudi med vojno in pred njo. Lahko bi rekli, kar obsežno delo, ki ga bi bilo seveda najbolje opraviti še pred sprejemom zakona. Največ ga bo seveda imela služba za premoženjske zadeve.
Jasno je, da nekdanji lastniki ozi-roma njihovi pravni nasledniki ne ča-kajo križem rok. Tako sta oba ome-njena občinska sekretariata do 1. aprila že prejela štiristo zahtevkov za začetek postopka za vrnitev premože-nja. NajveČ jih je v zvezi z vrnitvijo kmetijskih zemljišč in gozdov (302), kar je tudi razumljivo, saj po katastru iz leta 1982 kar tretjino občinskega ozemlja predstavljajo rodovitne povr-šim. Pri zahtevah za vrnitev obdelo-valne zemlje očitno ne gre za velike
površine, saj je ta večidel že zdaj v za-sebnih rokah. Podobno velja tudi za gozdove. Preostali zahtevki pa se na-našajo na poslovne prostore, dele sta-novanjskih hiš in proizvodnih obra-tov. Del teh zahtev je že dokumenti-ran z ustreznimi dokazili, pri drugih gre le za priglasitev.
Informacije o teh vlogah menda ščiti zakon o osebnih podatkih, zato so na občini zelo previdni pri dajanju izjav. Vseeno je jasno, da kakšnih velikih primerov, ki bi vzburjali domi-šljijo ljudi, v občini ni. Bolj gre za take, ki po materialni vrednosti ne predstavljajo bog ve kakšnega de-narja, so pa občutljivi zaradi drugih stvari. Ena takih je zagotovo spomin-ski kompleks Urh, za katerega je bila v občinski skupščini že dana pobuda, menda izvira od sostrskega župnika, da se vrae cerkvi. V zraku je tudi vprašanje cerkvene lastnine v Polju in na Kodeljevem. Tamkajšnja salezi-janska cerkev je bila namreč tudi last-nik zemljišč v bližnji okolici, menda je bil v njeni lasti tudi kino. Kaj bo torej zahtevala cerkev, je še skrivnost. Da gre za občutljivo zadevo, ki jo ljudje povezujejo z delovanjem njenih izpo-stavljenih posameznikov med okupa-cijo na tem področju, govori tudi dej-stvo, da odgovorni v občini o teh za-devah neradi kaj določnega rečejo.
Pri vračanju stanovanjskih kom-pleksov tudi ne gre za velike stvari. V glavnem so to deli individualnih hiš ob prometnicah, denimo ob Zaloški, ki so se sčasoma spremenili v po-slovne prostore. Morda bi utegnilo postati zanimivo, če se bodo oglasili
dediči živinskega trgovca Predoviča, ki je bil lastnik stanovanjskih hiš v da-našnji ulici Vide Pregarc v Selu. Last-nik menda edinega večjega stanovanj-skega prostora v občini, kot je znano, je postala veliko naselitveno področje šele v zadnjih dvajsetih letih. Ob že-leznici pa je bil Presl. Oče zdaj zelo poznanega mestnega ministra za ko-tnunalo Janeza Lesarja je bil lastnik hiše ob Zaloški, kjer so zdaj delavnice za prizadete. Če je bila vložena zah-teva za vrnitev, nam ni uspelo izve-deti.
Podobno velja tudi za dediče naj-lepšega kulturnega spomenika v ob-čini; graščine Kodeljevo. To je leta 1701 kupil Peter Codelli, trgovec iz Bergama, ki je dal centralno stavbo s kupolo poslikati Frančišku Jelov-šku. Njegove freske so še danes ohra-njene. Kar zadeva proizvodne obrate, so se menda že oglasili dediči dela Saturnusa, ki je pred vojno izdeloval pločevinasto   embalažo.   Direktorja
Arba iz Podgrada pa so le opozorili naj pazi, kako gospodari. Pri drugih predvojnih tovarnah ne bo večjih te-žav s prelastninjenjem, saj so bile v večini njihovi lastniki nemške ali avstrijske družbe in so po vojni pri-padle jugoslovanski državi. Spre-membe lastništva ne pričakujejo niti v Papirnici Vevče. Nekateri celo go-vorijo, da je lastnik tujega kapitala v njej tudi solastnik firme Leykam iz Gradca, ki je 1. 1870 od dotedanjega lastnika kupila Trpinčevo družbo.
Brez skrbi so tudi v podjetju Givo, ki ima sedež v graščini v Selu. V tem gradu je avstrijska vojska leta 1810 uredila žrebčarno, kasneje jo je prev-zela tudi jugoslovanska vojska. Po vojni je bil tam poboljševalni dom.
Iz napisanega je mogoče razbrati, da v gospodarskem pogledu z zako-nom o denacionalizaciji ne bo prišlo do velikih lastninskih premikov v ob-čini. Morda to pomeni, da tudi večjih težav ne bo.        JOŽE POGLAJEN