Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečna L 110 Poštno ček. račun: štev. 24-12410 Za inozemstvo: Mesečno L 190 ; Leto IV. - Štev. 32 Gorica - 7. avgusta 1952 - Trst Izhaja vsak četrtek ZA JASNOST POJMOV Poslanstvo našega lista, ki se naziva »Katoliški glasa, do danes še ni vsem, jasno. Upali smo, da je naše dosedanje pisanje, skorajda skozi štiri leta, dovolj izpričalo naše stališče v političnem izživljanju zamejskih Slovencev. Zadnje čase pa smo se prepričali, da še vedno vsi ne razumejo našega stališča, zato smo prisiljeni zopet to poudariti. Najprej moramo izjaviti, da naš list ni glasilo nobene izmed naših političnih strank, ampak samo slovenski katoliško-kulturni obzornik, kateri s katoliškega in slovenskega vidika presoja dogodke, ki se vršijo doma in drugod. S tega vidika smo tudi pred kratkim obsodili °ba najbolj vidna eksponenta nabrežinske skupne liste, Terčona in Škerka, ki sta v boju za županski stolček zlomila slovensko skupnost, naslonivši se na komuniste. Pa to je le sporadičen slučaj, poreče kdo. Vso dobo, odkar naš list izhaja, smo s svojim pisanjem izpričali, da velja naš boj vedno in povsod: 1. svobodomiselnemu in materialističnemu pojmovanju življenja; 2. vsakemu komunizmu, bodisi v mednarodni obleki, bodisi — v slovenski obleki; 3. da stoji naš list v obrambi katoliške vere in Cerkve: 4. da nastopa v zaščito narodnih pravic slovenske manjšine v zamejstvu. Početkom smo zapisali, da smo računali na razumevanje. Dejstvo pa je, da nas mnogi vendarle ne razumejo. kar se je pokazalo ob zadnjih volitvah na Tržaškem. — So glasovi, ki nas prištevajo tistim, ki se zbirajo okrog SDZ; drugi nam očitajo, da držimo z OF, tretji smatrajo naše pisanje sovražno za SKSZ. Kaj je resnica? Poglejmo stvari do dna! SDZ je politična stranka, katere narodni in protikomunistični program, v kolikor ga do danes poznamo, ni bil od nas, kot tak, nikoli napaden. O F v Trstu in drugod je politična stranka, katere celotni politično-kulturni program obsojamo kot ne-srečo za naš narod. Kominformiste obsojamo iz istih razlogov in poleg tega še kot laško nacionalistično stranko. Slovenske neodvisneže ne štejemo kot stranko, ker nimajo podrobnega programa ne organizacije. SKSZ v Trstu je stranka, katera ima izrecno krščanski politično-kulturni program ter se zadnje čase močno uveljavlja na Tržaškem m ima mnogo mladih in agilnih delavcev, ki zbujajo zavist pri nasprotnikih. Nismo politično glasilo, toda kdo nam more prepovedati simpatije do te krščanske stranke', dokler bo svoj program izvrševala? Govorili smo jasno besedo, ki velja za Trst. Upamo, da nas bodo to pot vsi razumeli. Ital- politiki V naši državi so veliki politiki šli na počitnice. De Gasperi se je umaknil v svojo vilo v Val Sugana, Scelba je že pred njim odšel v Švico, predsednik republike Einaudi letuje V/ Val d'Aosta, ostali vodilni politiki so se umaknili kamorkoli pred poletno vročino. Samo socialkomu-nisti ne počivajo. Nenni se je pravkar vrnil iz Moskve, kjer mu je Stalin podelil posebno nagrado za mir; Di Vittorio pa pripravlja s pomočjo CGIL velike stavke. Prva bi morala biti ona železničarjev v četrtek. Razne oblike hladne vojne med Zapadom in Vzhodom Na Daljnem Vzhodu, na Koreji, je že več ko leto dni položaj docela okostenel. V zadnjem času je avia-cija Organizacije združenih narodov sicer zelo živahna in, če le vreme dovoljuje, skoraj vsak dan ostro napada razne industrijske in prometne centre na raznih mestih Severne Koreje in zlasti električne naprave ob reki Jalu. Amerikanci živo bombardirajo nasprotnikove postojanke iz dveh razlogov, in sicer predvsem zato, da bi Kitajcem izbili iz glave misel na kakšno novo ofenzivo, in zato, da bi omehčali njihovo trmo in končno vendar o-mogočili sklenitev resničnega miru na Koreji. Že pol leta je edina točka, ki preprečuje sklenitev premirja in miru na Koreji, vprašanje vojnih ujetnikov. Kitajci namreč zahtevajo, da jim Amerikanci izročijo vse ujetnike, Amerikanci pa so pripravljeni, da jim izročijo le tiste ujetnice ,ki se hočejo prostovoljno vrniti domov, nočejo jim pa izročiti ujetnikov, ki se branijo vrnitve. Stališče Amerikancev, ki nosijo glavno breme in vso odgovornost za vojno Združ. narodov proti severnim Korejcem in Kitajcem in za njimi stoječemu Kremlju, je popolnoma pravilno. Kitajcem in Rusom pa gre za prestiž, ker nočejo priznati pred vsem svetom, da je več ko polovica vojnih ujetnikov proti njim. Morda gledajo tudi v bodočnost in vedo, da bo v vseh vojnih spopadih na njiho- vi strani vedno mnogo ujetnikov. Saj se spominjamo na več milijonsko maso ruskih vojakov, ki so se prostovoljno udajali Hitlerju v prvem letu vojne med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Če pa pride do nove svetovne vojne med Kremljem in Zapadom, bodo bežali izpod bolj-ševiške knute kar celi satelitski narodi, pa tudi milijoni in milijoni Rusov. Prav to je tudi glavni vzrok, da se Kremelj skrbno izogiblje vsakemu konfliktu, ki bi mogel povzročiti tretjo svetovno vojno. Zato se ne moremo čuditi, če tvori prav vprašanje vojnih ujetnikov glavno in edino oviro za sklep resničnega premirja na Koreji. Večkrat zadenemo ob trditev, da so za Zapad »pete kolone«, zlasti komunisti v Itali- Dinamika Srednjega Vzhoda Srednji Vzhod pa je prešel zlasti v zadnjih 14 dnevih v polno politično dinamiko, vretje. Nihče ne more vedeti v naprej, kako se bodo dogodki, zlasti v Perziji in v Egiptu, pa tudi v Tunisu, razvijali. Kralj Faruk je zaradi novega političnega vretja že izgubil svojo krono in sedaj živi življenje navadnega meščana na lepem otoku Capriju. Perzijskemu šahu se je pa krona na glavi do sedaj le zamajala, ni mu pa zletela še z glave. Mladi šah, ki je danes pravi ujetnik svojega ministrskega predsednika Mossadeka, morda celo zavida svojega sodruga in sorodnika Faruka. Saj ne sme odslej sprejeti nobenega diplomata brez Mossadekovega predhodnega dovoljenja, ne sme se razgovarjati z nobenim perzijskim politikom o političnih zadevah. Parlament pa je izglasoval v preteklem tednu zakon, ki daje Mossadeku popolno diktatorsko oblast za šest mesecev tudi na gospodarskem in finančnem polju. Kljub vsej diktatorski oblasti pa je Mossadekova vlada izredno šibka in to zaradi tega, ker imajo glavno zaslugo, da je prišel on zopet na vlado, komunisti. Njihova stranka, ki se imenuje Tudeh, je bila prepovedana, sedaj pa komunisti od Mossadeka zahtevajo, da jih nagradi s tem, da jim dovoli javno obnovo Tudeha; poleg tega pa zahtevajo, da jih sprejme v vlado, če se to zgodi, se bo Mossadeq v kratkem času znašel v krčeviti borbi s komunisti za oblast v Perziji. Na drugi strani je Mossadekovo stališče proti komunistom otežkočeno tudi zaradi tega, ker je on eden najbogatejših Perzijcev, ki sploh ne more misliti na resne socialne reforme, ki bi mogle državo rešiti pred težkimi potresi. Razume se, da bo Kremelj izdatno in vsestransko podprl svojo »peto kolono«, in zato moremo trditi, da je danes Perzija prva država, ki je najbolj izpostavljena komunistični nevarnosti. Stojimo pred dejstvom, da morejo in morajo Mossadeka odslej podpreti le Amerikanci in Angleži, če hočejo preprečiti komunistično revolucijo v Perziji, ki bi imela ogromne politične in vojaške posledice na celem Srednjem Vzhodu. Angleži in Amerikanci se že več dni krčevito posvetujejo med seboj, kaj je treba storiti, da se prepreči večje zlo. Mossadekov sin si je že nabavil vozno karto, da odpotuje v Ameriko; listi so sicer pisali, da pojde v Ameriko sam Mossadeq, ta pa v tem prevažnem razdobju perzijske politike ne more zapustiti ____i i . , ne- —X - - O C J C koliko pomiril. Pred nekaj dnevi pa je francoska vlada tuniškemu glavarju predložila obljubljeno re- po- O J 1-------------------- -"i-j uxjiji.au ic* formo v podpis. In tedaj se je zgodilo čudo, da je bej svoj podpis odklonil, čeprav je generalni rezident vsaj skrito namignil na možnost njegove odstavitve, ki so jo nekateri francoski listi izrecno zahtevali. Toda starega lisjaka so dogodki v Teheranu in Egiptu izučili. Faruk je tron izgubil, šahu se je krona močno zamajala, Sidi el Amin pa je hotel svojo rešitev s tem, da se je povezal s tuniškimi nacionalisti. Na tihem in tajno je sklical, ne da bi mogla francoska policija kaj zvedeti, tuniške »generalne stanove«, ki naj odločijo, ali se predlog francoske vlade sprejme ali ne. To je bej storil, čeprav ve, da so Francozi 1943 odstavili njegovega predhodnika Moncefa. Toda zaradi njegove ozke povezanosti z generalnimi stanovi, ki so francoski reformni predlog soglasno odklonili, ie mož znat- no okrepil svojo politično hrbtenico in to pot francoska vlada bržkone ne bo tvegala skrajnega koraka. Sicer pa bej morda le namerava pridobiti na času, ker je med tem indijska vlada izjavila, da bo na zborovanju zveze narodov v oktobru mesecu predložila tuniško vprašanje, da o njem razpravlja in ga reši. Stanje v Egiptu Tu je stanje nekoliko drugačno, odgovornost za novi politični prevrat je v Egiptu prevzela vojska. Dočim je vlada odpravila vse plemiške naslove paš in bejev, je pa uvedla nov slavni naslov maršala za poveljnika svoje vojske. Vojska pa je zaenkrat napovedala splošno čiščenje v državi in če hoče ta program zares izvesti, bo imela zelo veliko dela, ki bo dolgo trajalo. Zato stopa vsaj za nekaj časa zunanja politika v Egiptu nekoliko v ozadje. Edina politična stranka, ki vsaj deloma zasluži to ime, je stranka Wafdistov, ki jo vodi Nahas paša. Ta mož je začel najostrejšo borbo proti Angležem zaradi sueškega kanala in Sudana. Njegov program je: Angleži morajo ven iz Sueza in Sudana. Zaradi januarskih in februarskih strahotnih nemirov sta on in njegov notranji minister morala zapustiti Egipt in Nahasovo mesto ministrskega predsednika je zasedel njegov veliki politični nasprotnik Ali Maher, ki ga je pa tudi Nagib ob prevratu pozval na vlado. Nahas paša se je takoj po kraljevi abdikaciji vrnil s svojim notranjim ministrom v Egipt. Sedaj vodita svojo stranko kot predsednik in tajnik. Svoj ostri program proti Angležem sta obnovila v celoti. Na drugi strani bi pa rada zopet prišla na vlado. Zato sta zahtevala, da vlada takoj skliče stari parlament, ki ga je Faruk razpustil. V tem parlamentu pa imajo Wafdisti ogromno večino. Da bi dobila Nagiba na svojo stran, sta ga v imenu stranke ob svoji vrnitvi zelo laskavo pozdravila kot velikega rešitelja in osvoboditelja Egipta. Poleg tega sta prevzela pred vso javnostjo nase obveznost, da bo stranka sama sebe očistila in izpljunila iz sebe vse nevredne elemente. To pa bi bilo pravo Sisifovo delo, ker ima stranka v svoji sredi ogromno število pokvarjenih elementov in bi morala najprej tudi sebe obglaviti in zagrešiti nad seboj samomor, če bi svojo obljubo hotela zares izpolniti. Kajti izven dvoma je, da nosita tudi ona dva velik del odgovornosti za strahoviti poraz egiptovske vojske proti Izraelu v Palestini. Poraz Egipta v tej vojni pa je bil glavni vzrok, da je Nagib v imenu vojske izvedel hitri in dramatični prevrat. Zato se morda ne motimo, če ugotavljamo, da je zvezda Waf-distov vsaj zatemnela, če še ne u-gasnila, v trenutku, ko je padla Faruku krona z glave. Proti Faruku in njegovi dvorni kamarili je Waf-dizem izgledal napreden pokret, proti novim političnim silam v E-giptu pa pomeni reakcijo in se je znašel v vlogi grešnika ter obtoženca. Prvo politično rundo je Nahas paša v borbi z Ali Maherjem že izgubil. Parlamenta Maherjeva vlada za enkrat ni sklicala, pač pa je sama že imenovala regentski svet, ki bo .vladal Egipt mesto kralja, dočim je wafdistična stranka izjavila, da more regentski svet imenovati le parlament. Vlada pa je sklenila, da bo bodoči parlament regentski svet le potrdil. Japonske ugotovitve Pod naslovom »Rdeči brez krinke« prinaša japonski dnevnik »Nip-pon Times«, ki izhaja v Tokiu, sledeče stvarno razmišljanje o moči, slabostih in neuspehih svetovnega komunizma. List piše: »Danes je svetovni komunizem razgaljen pred kritičnim javnim mnenjem sveta. Človeštvo se počasi vedno bolj in bolj zaveda zla, ki prihaja s komunizmom na svet. Tako veliko in vsesplošno je današnje razočaranje nad njim, da niti njegovi sijajni uspehi v preteklosti ne morejo prekriti strahotnih porazov in neuspehov, ki jih doživlja danes v svetu. Največjo škodo prinaša današnjemu komunizmu dejstvo, da prihaja človeštvo do najtočnejše podobe življenja v državah, v katerih je komunizem na oblasti, od ljudi, ki so sami živeli pod to oblastjo, a so bili toliko srečni, da so mogli uiti iz rdečega »raja«. Ta življenjska stvarnost je sedaj razgaljena pred kritičnim javnim mnenjem. Sedaj je postalo jasno, da rdeča tiranija z enako strogostjo udari po vsakem, pa naj bo bogat ali revež, nilad ali star, delavec ali izobraženec, kakor hitro pride do trdnega položaja. Še več. Svet danes ve, da se v trenutku, ko pride komunizem na oblast, zažene celo in najprej proti onim, ki so mu pomagali na poti navzgor. Svet pa je tudi spoznal ves notranji značaj svetovnega komunizma, nepoštenost, skrajno sebičnost in nesocialnost komunistične stranke kot take v borbi za oblast, v kateri je nasilje in umor najbolj vsakdanje orožje njenih bojevnikov. Vse to danes svet ve in že dolgo nič več ne pričakuje od komunizma kake rešitve za človeštvo.« atpcdi#d določil, naj se na praznik sv. Jožefa opravijo skupne molitve za nesrečne verske razmere v Rusiji in naj se molitve, ki se molijo po sv. maši opravljajo v isti namen. NEPRISTRANOST SV. OČETA In ko je izbruhnila zadnja svetovna vojna, pravi sv. oče, smo napravili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi se vsi narodi združili kot prijatelji in bratje ter da bi skupno sodelovali v dosego večjega blagostanja. Nikdar ni prišla iz naših ust le ena beseda, ki bi se zdela lahko krivična ali trda za eno ali drugo stran vojnih nasprotnikov. Res je, da smo obsodili vsako krivico in kršitev prava, a napravili smo to z vso previdnostjo, da bi ne poslabšali položaja zatiranih narodov. In ko so z neke strani pritiskali na nas, da bi odobrili vojno zoper Rusijo, nismo na to nikoli pristali. ZA SVOBODO IN PRAVICO Ko gre za obrambo vere, resnice, pravice in krščanske civilizacije, takrat seveda ne moremo molčati. Naše misli in naše stremljenje gredo za tem, da bi bila vsa ljudstva vladana na podlagi pravice in ne s silo in orožjem in da bi vsako ljudstvo uživalo civilno in v&rsko svobodo ter da bi v mejah svoje domovine doseglo složnost, mir in take delovne razmere, da bi si mogel sleherni človek pridobiti primernih sredstev za vzdrževanje lastne družine. Naše besede so namenjene vsem narodom, torej tudi vam, ki ste nam vedno pri srcu in katerih potrebe bi radi olajšali po svojih močeh. Kdor ne ljubi laži, ampak resnico, ve, da smo bili do vseh vojskujočih se držav nepristranski in ,da smo to večkrat z besedo in dejanjem dokazali. Z gorečo ljubeznijo smo objemali vse narode, tudi tiste, katerih voditelji se priznavajo za sovražnike apostolske stolice, kakor tudi tiste, kjer sovražniki božji divje nasprotujejo vsemu, kar je krščanskega in božjega. Mi ljubimo z iskreno ljubeznijo vse narode ter želimo preskrbeti vsakemu zemeljsko blagostanje in večno srečo. Zato smatramo vse narode, četudi bi se ti med seboj bojevali ali prepirali, za svoje nad vse drage brate in ničesar ne želimo in ne prosimo od Boga kot njihovo složnost, pravice in resničen mir in vedno večje blagostanje. OBSOJAMO ZMOTO, A LJUBIMO ZAPELJANE Ni dvoma, da smo obsodili in zavrgli, kot je naša dolžnost, zmote, ki jih podporniki brezbožnega komunizma oznanjajo in širijo, toda tistih, ki so v zmoti, nočemo odbiti od sebe, ampak želimo, da bi se vrnili k resnici in na pravo pot. Prepričani smo namreč, da vam morejo te zmote prinesti le neizmerno gorje, ker ne jemljejo vašim dušam samo nadnaravnega razsvetljenja in najvišje tolažbe, ampak vas tudi oropajo človeške časti in svobode, do katere imate kot državljani vso pravico. POD MARIJINIM VARSTVOM — GOTOVA ZMAGA Znano nam je, da hranijo mnogi izmed vas « notranjosti svoje vesti krščansko vero in da bi to svojo vero, ki je edini temelj družabnega sožitja, radi tudi javno izpove-dali. Znano nam je tudi, in to nas navdaja z velikim upanjem in tolažbo, da ljubite in častite z veliko vnemo mater božjo Devico Marijo in njene svete podobe. V samem Kremlju stoji tempelj, ki je bil nekoč posvečen Mariji vnebovzeti, ki je pa danes žal odtegnjen službi božji. Ta tempelj govori dovolj jasno o ljubezni vaših prednikov in vas samih do božje Matere. Mi pa vemo, da ne more izginiti upanje na rešitev tam, kjer se obračajo srca z iskreno in gorečo pobožnostjo do prebl. Device Marije. Naj si ljudje, četudi bi bili še tako brez- božni in mogočni, še tako prizadevajo, izruti iz človeških src sveto vero in kr- ščansko čednost, in naj poskuša satan še tako podpirati ta brezbožni boj, vendar * peklenska vrata ne bodo zmagala, če vas bo Marija vzela pod svoje mogočno varstvo. Ona je namreč ljubezniva in mogočna mati božja in naša mati in še nikdar se ni slišalo, da bi se bil kdo k njej zatekel in bi ne bil deležen njenega mogočnega posredovanja. Ne nehajte je torej goreče častiti in ljubiti ter klicati na pomoč z besedami, ki so pri vas ze od nekdaj v navadi: »Le tebi, najsvetejša in najmočnejša božja Mati je bilo dano, da si vedno uslišana.«. KRALJICA MIRU - PROSI ZA NAS! Skupaj z vami, se obračamo do Nje tudi mi s prošnjo, da bi se versko mišljenje utrdilo in okrepilo med narodi Rusije; da bi se vse javno in zasebno življenje vrnilo k evangeljskim naukom; da bi posebno katoličani vztrajali pred napadi brezboštva če treba, tudi do smrti; da bi se vrnila dolžna svoboda vsem ljudem, posebno pa Cerkvi, ki ima od Boga naročilo, da poučuje ljudi v verskih resnicah in v krščanskih čednostih; da bi slednjič zavladal pravi mir v vaši ljubljeni domovini in na vsem svetu. Naj se naša ljubezniva Mati ozre z dobrotnimi očmi tudi na organizatorje aktivnih brezbožnikov in naj razsvetli njihov razum z nadnaravno lučjo in naj jih s pomočjo milosti božje privede k zveličanju. POSVETITEV NARODOV RUSIJE BREZMADEŽNEMU SRCU MARIJINEMU Da pa bodo naše in vaše molitve tem preje uslišane in da vam damo dokaz naše posebne naklonjenosti, posvečujemo, kakor smo že storili za ves svet, narode Rusije brezmadežnemu Srcu Marijinemu z živim zaupanjem, da se bodo po Marijini mogočni priprošnji uresničile naše in vaše želje, kakor tudi želje vseh dobrih ljudi, da bi namreč pravi mir, bratska složnost in prava svoboda zasijala vsem ljudem, posebno pa sv. Cerkvi, in da bi Kristusovo kraljestvo, ki je kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravice, ljubezni in miru, slavilo zmago ter se trajno utrdilo. Opomba: To je, kakor rečeno, le izvleček glavnih misli iz papeževega apostolskega pisma. Podnaslove smo dodali za lažji pregled vsebine. Stara pesem iz Prage Po poročilih iz Prage je sodišče v Brnu obsodilo na prisilno delo nekega duhovnika, dve redovnici pa na zaporno kazen 20 let. Obtoženi so bili, da so nudili streho skupinam reakcionarjev, da so organizirali teroristična dejanja in da so vršili vohunsko službo po nalogu Vatikana. Kongres kat. akadem. na Dunaju Katoliške akademske organizacije v Avstriji bodo imele dne 12. septembra t. 1. na Dunaju kongres, katerega tema bo: Resnica vas bo osvobodila. Med govorniki bodo nastopili Gertrud vol Le Fort in pater Robert Groshe. Zadnji bo imel predavanje: O navzočnosti krščanskega duha na univerzah. Kongresa se udeleže številna zastopstva katoliških organizacij na Dunaju- Brezbožne šole Kakor poročajo bodo v začetku šolskega leta 1952-1953 na Poljskem odprli nove šole, ki jih bo vzdrževala tako zvana Družba prijateljev mladine. To je komunistična ustanova, ki vodi brezbožne šole v deželi. Takih šol je v sami Varšavi že trideset. Namen teh šol je vzgojiti mladino v brezbožni marksistični ideologiji. Deportacije na Madžarskem Antonv Nutting, angleški podtajnik za zunanje zadeve je izjavil v spodnji zbornici, da bo v kratkem od britanske vlade predloženo Združenim narodom poročilo o deportacijah madžarskega prebivalstva. Izjavil je, da je bilo med 21. majem in 20. julijem lansko leto deportiranih iz Budimpešte nad 24.000 oseb; pretekli mesec so pa zopet izgnali iz Budimpešte stotine družin, češ da morajo izprazniti vojaško važne cone. Te deportacije ljudstva, je dejal britanski minister, kršijo klavzulo mirovne pogodbe z Madžarsko, ki se nanaša na človeške pravice. Tako je prav! Zaradi odločnega posega nadškofa iz Santa Fe msgr. Byrnejo so organizatorji preklicali napovedano lepotno tekmo, ki naj bi se vršila v Albuaquerque v Novi Meksiki. Prelat je nastrožje prepovedal katoličanom udeležiti se te tekme. Zagrozil je, da bo tistim, ki se ne bodo pokoravali, odklonjena podelitev zakramentov, družinske očete pa je pozval, da prepovedo svojim hčerkam udeležiti se tekme. Poroke in razporoke v Angliji Državna komisija za poroke in razporoke ze več let skriva točne podatke o porokah in razporokah v Angliji. Zadnje statistične podatke je objavila 1. 1934. Britanski katoliški tisk sedaj energično zahteva, da se objavijo ti podatki. Vsi listi poudarjajo, da ima ljudstvo pravico zvedeti resnico. Sv. oče v Castelgandolfu 19. preteklega meseca ob šestih zvečer je sv. oče zapustil Vatikansko državo in se odpeljal v svojo poletno rezidenco v Ca-stelgandofo. Praznik sv. R. T. na Poljskem Po vsej Poljski so proslavili praznik sv. Rešnjega Telesa na najbolj slovesen način. Običajnih procesij se je udeležila velika množica vernikov, ki so s petjem nabožnih pesmi in molitvijo pozdravljali Evharističnega Kristusa. V Varšavi so bile slovesne procesije v cerkvi sv. Aleksandra, Stanislava Kostke, v cerkvi Odrešenika in mnogih drugih cerkvah v središču in na periferiji mesta. Od generala do duhovnika Briga dni general Harrv Golding, ki je d° nedavnega član kontrolne komisije na zasedenem ozemlju, je bil te dni po-svecen v stolnici v Bristolu v duhovnika. Kako je z nemško mladino Katoliško združenje Volkswartbund potrjuje v eni svojih publikacij z naslovom »Nenravnost in zaščita mladine«, da se ne-nravnost med nemško mladino vedno boij širi in predstavlja veliko nevarnost Volk swartbund omenja, da je problem nenravnosti mladine težak in obširen in da je vsako zboljšanje -možno samo s sodelovanjem organizacij za zaščito mladine šol in vzgojnih zavodov. Lakota na Koreji Msgr. Caroll predstavnik ameriške škofovske konference v južni Koreji, je v tiskovnem uradu v Washingtonu izjavil, da je na Koreji milijone ljudi, ki trpe strašno pomanjkanje. Msgr. Caroll, ki skuša izvesti uspesn*( akcijo v pomoč tem izstradanim ljudem, je navajal primer, da je od 50.000 bolnikov, ki jih ima na mesec bolnica v Fusanu v oskrbi, 75% takih, ki so oboleli zaradi pomanjkanja hrane. Za katol. univerzo v Lublinu Ob priliki zaključka akademskega leta 1951-1952 katoliške univerze v Lublinu in ob pričetku tečajev na isti univerzi je pri-rnas Poljske, msgr. Wyszynski, poslal poljskemu narodu poseben poziv, ki je bil prebran v vseh poljskih cerkvah, s katerim naproša katoličane, da darujejo svoje prispevke za kritje stroškov univerze, ki se, kakor znano, vzdržuje izključno od prostovoljnih darov. Katoliška univerza v Lublinu je edina katoliška univerza v Vzhodni Evropi. Izjave sv* očeta o beguncih Visokemu komisarju Združenih narodov za begunce je dal sveti oče dne 27. maja t. 1. v privatni avdienci tole izjavo : »Med mnogimi težkimi in žalostnimi problemi, ki jih ie ustvarila vojna, je o-stal eden, kljub organiziranim naporom, ki so bili v namenu njegove rešitve storjenih v preteklih letih, še vedno predmet velike zaskrbljenosti. To je problem beguncev, tistih naših bratov, ki so morali pod pritiskom političnih dogodkov zapustiti svoje domove in svojo domovino in prositi gostoljublja in sredstev za življenje v tujih državah. Če se zanimamo za njihovo usodo, hočemo s tem dati samo nov izraz našemu stalnemu zanimanju, ki smo ga vedno imeli za njihovo žalostno stanje, i„ da dokažemo stalno podporo svete stolice, ki jo nudi pohvalnemu delu raznih mednarodnih organizacij, ki skušajo olajšati njihove težke življenjske pogoje. Zalo najtopleje priporočamo nedavno iniciativo Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, po kateri naj bi se ustanovil poseben fond z namenom, da se z njim oskrbe z najnujnejšimi človeškimi potrebščinami listi hegunci, ki se zaradi skrajne bede ne morejo vzdrževati, medtem ko čakajo na svojo sistemizacijo. Naša stalno budna skrb za te toliko preizkušene člane človeške družine nas priganja, da pozivamo vladne oblasti in organizacije za socialno pomoč in podporo, da z vsem srcem sodelujejo in podpro to nadvse hvalevredno iniciativo in se velikodušno odzovejo temu, v današnjih dneh tako nujnemu pozivu. Ko to delamo, smo prepričani, da tisti, katerim so pri srcu krščanske vrednote in svoboda, zaradi katerih večina teh beguncev sedaj trpi, ne bodo ostali neobčutljivi spričo njihovega težkega trenutnega položaja in brezbrižni za bodočnost teh beguncev.« Skupno tržaško romanje v Padovo-Benetke v ned. 31. avgusta S G O SIP O D A RISITIV O Ker se zdi, da bo skupno tržaško romanje v Padovo-Benetke veliko, zato redno o tem pišemo in gotove stvari tudi ponavljamo. Danes sledeče : 1. Romanje se vrši nepreklicno v nedeljo 31. avgusta. Iz Trsta odpelje posebni vlak ob 6,15. Do kolodvora in zvečer do domu naj si vsaka vas (ali po več skupaj) sama oskrbi prevoz. 2. Vožnja z vlakom je za vsakega potnika 1.000 lir. Prijavite se tako: Vsi Tržačani v trgovini Fortunato, ulica Paganini št. 2; vsi podeželski romarji se prijavite pri svojih domačih duhovnikih. Ko se prijaviš, oddaj denar in v mestu svoj točni naslov. Posameznik lahko prijavi več oseb. 3. Vsi, ki imate neitalijansko državljanstvo, oddajte ob prijavi vse svoje osebne podatke (očetovstvo, kraj rojstva, št. osebne izkaznice itd.). Vsak tak potnik m&ra seveda sam ob prijavi to izrecno povedati, sicer ga bodo v Tržiču vrnili. 4. Vpisovanje se zaključi povsod 15. avgusta. Po tem dnevu naj nihče ne sprejema novih prijav. 5. Vodstvo romanja prosi dušne pastirje, naj po uvidevnosti vse to V ponedeljek 4. avgusta so se v glavnem mestu Finske Helsinkih zaključile olimpijske igre, ki so za več kot dva tedna pritegnile nase glavno pozornost sveta. Letos so se olimpijske igre drugič igrale po končani drugi svetovni vojni. Zopet smo videli zbrane vse narode sveta v lojalnem, poštenem tekmovanju med sabo, ne da bi si grozili ali se zmerjali, kakor se tako rado dogaja, kadar se zberejo na mednarodnih posvetih politiki in diplomati. Športna misel je ona zdrava ideja, ki danes še edina druži narode in jih spominja, da so »ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi«. Zato so hvalevredna taka srečanja in dal Bog, da bi se za športniki pobratili tudi politiki, ki vodijo usodo narodov. V Helsinkih, pri simpatičnih Fincih, so se zbrali zastopniki 49 narodov. Vsakdo je skušal, da pošlje tja najboljše, kar je premogel. Tako se je v Helsinkih zbral cvet sodobnih atletov. Pravijo, da jih je bito, kar moških in žensk, 10 tisoč. Najmočnejši zastopstvi sta poslali sovjetska Rusija in Združene države. Toda tudi ostale države so se skušale postaviti, kolikor jim je bilo mogoče, saj danes zmaga na športnem polju ima tak pomen kakor zmaga na bojnem polju. Letos je na olimpijskih igrah prvič nastopila tudi Sovjetska zveza. Prejšnjih iger se namreč ni nikoli udeležila. V ta namen so se Sovjeti dobro pripravili m poslali v Helsinki ne samo številno, temveč tudi dobro izvežbano zastopstvo. Posebno so se odlikovale sovjetske ženske, ki so odnesle številne zlate kolajne. Sprva Je sploh kazalo, da bo Rusija kot narod odnesla prvo mesto. Proti koncu pa so Sovjete prekosili Amerikanei tako, da so ti kot narod na prvem mestu z največjim številom zmag. Takoj za njimi pa pridejo Rusi in za Rusi Ogri. Mala Ogrska je presenetila vse s svojimi odličnimi športniki, ki so se uveljavili v vseh športnih panogah. Omeniti moramo še posebej, da so Ogri zadnji dan odnesli Jugoslovanom zmago v nogometu z 2 proti 0. Na 4. me- PIERRE L’ERM1TE: Nespametni svet Homan iz druge svetovne vojne XXVII. Vso noč sem mislil na to stvar. Bil sem razdražen; zato sem prešel v napad. Ker sem vedel, kaj se je zgodilo za našim hrbtom, sem vprašal gospodično Chan-tal pred vsemi kolegicami, kako gre očetu. »Slabše,« je odvrnila z očitajočim pogledom, ker sem prelomil obljubo, katero sem ji bil dal, da pred drugimi ne bom kazal zanimanja zanjo. »Morda ne bo nobenega napada več!« sem rekel. Gospodična Chantal je zmajala z glavo > »Nobenega upanja si ne delam. Gremo nasproti operaciji, zaradi katere bo izgubil govor. Raka je dobil v kolonijah. Že navadni rak je neizprosen, toliko bolj pa rak iz vročih krajev.« »Ali pa ste popolnoma gotovi, da je bolezen rak?« »Gotova,... ker imam analizo in nasprot- svojim ljudem oznanijo in razložijo. TRŽAŠKI SLOVENCI! Izvedeli smo, da se udeleži našega skupnega romanja več cerkvenih zborov. Naj jih bo čim več! Cilj našega skupnega romanja je tako lep, da bo prav vsak zadovoljen. Naj se prija- vi veliko cerkvenih zborov! Na romanju in izletu mora biti veselo, zato zlasti pevci prijazno vabljeni! Izrecno pa omenjamo, da bomo imeli pri sv. maši v Padovi samo skupno, ljudsko petje. Nikakor ni mogoče, da bi v tako veliki baziliki nastopil posamezni zbor. Med romarji, ki so se že prijavili, je veliko zadovoljstva tudi zato, ker bomo obiskali grob patra Leopolda v Padovi. Pater Leopold je Hrvat po narodnosti. 30. julija je bila desetletnica njegove svetniške smrti. Sedaj se vrši proces za njegovo proglasitev blaženim. Ali ni zelo pomembno, da bomo v velikem številu prosili Boga za novega slovanskega svetnika?! Zato vabimo vse naše zavedne vernike, naše može, fante, našo inteligenco, vabimo naše brate hrvatske narodnosti, pojdimo vsi na veselo božjo pot prosit Boga za našega novega svetnika! stu je Švedska, na 5. pa Italija. Italijani so s svojimi uspehi lahko zadovoljni, saj so pustili za sabo vrsto drugih narodov, n. pr. Fince, Čehoslovake, Francoze, Nemce, itd., ki so znani kot izborni gojitelji športa. Jugoslavija je zasedla 22. mesto. Jugoslovani so se odlikovali posebno v nogometu in v vaterpolu. V nogometu bi bili z malo bolj odločno in pogumno igro lahko odnesli prvo nagrado, saj so prejšnje dni igrali veliko bolje. Zastor nad 15. olimpijado je torej padel. Čez 4 leta, če ne pride kaj hudega vmes, bodo olimpijske igre v Avstraliji. Upajmo, da bo do tedaj svet našel pot do trajnega sodelovanja in razumevanja ne samo v športu nego tudi v mednarodni politiki. Pater Pij in sv. oficij V Italiji in tudi zunaj nje je zelo znan pater Pij iz Pietralcine v južni Italiji Mnogi so ga že obiskali in odšli od njega z najrazličnejšimi vtisi. Eni ga imajo za svetnika, saj pravijo, da nosi rane Kristusove. Trdijo celo, da so se na njegovo priprošnjo izvršila čudežna ozdravljenja. Časopisi so o tem že marsikaj napisali. Drugi pa so se od p. Pija vračali z drugačnimi čustvi. Marsikaj jim tam ni ugajalo in tudi na patru samem so opazili marsikaj,' kar niso mogli odobravati. Kljub temu je osebnost kapucinskega patra zbujala veliko pozornost in dogodki z njim v zvezi so našli številne ljudi, ki so jih opisali. Tako so nastale številne knjige, ki opisujejo življenje in osebnost p. Pija in razne dogod-ke z njim v zvezi. Sv. Cerkev se o p. Piju do sedaj še ni izrekla. Kaj je resničnega o njegovih ranah in o drugih čudnih dogodkih z njim v zvezi, o tem Cerkev ni dala do sedaj se nobene izjave. Vsakdo sme zato verovati, kar se mu zdi. Toda literatura, ki je nastala o p. Piju, je pa začela presegati no analizo.« Vsa pisarna je pozorno poslušala. Nadaljeval sem bolj naglas; izrekel sem sicer naravno, a težko misel: »Bog vedno lahko stori čudež.« »Nedvomno! Toda čudež je vedno zelo redka izjema!« »Tu na zemlji ne more biti drugače.« »Če pa upanje na ozdravljenje obstoji samo v pričakovanju čudeža, je pač malo...« Kljub temu sem vztrajal: »To je malo, a vendar je. Že to daje moč, če lahko mislite, da vas utegne doleteti taka sreča!« »Sreča! Le kakšno srečo prinaša življenje!« je rekla mladenka z glasom, polnim žalosti. »Rajši se vdam božji volji... Izgubila sem mater... Izzgubila bom očeta... Fiat!« Vzela je šestilo in zopet začela delati. Prepad žalosti, ki ga slutim na dnu srca tega otroka, mora biti zelo globok. Rad bi ji še bolj pomagal. Toda potem bi jo še bolj izpostavil ljubosumnosti drugih. Kljub resnosti razgovora sem, medtem ko sem govoril, slišal molk. vse meje dostojnosti. Zato je najvišja kongregacija sv. oficij a dne 23. julija postavila na indeks prepovedanih knjig naslednje spise o p. Piju: Argentieri Domenieo, La prodigiosa storia di P. Pio (1951). Apollonio Donato, Incontri con P. Pio (1951). Fiorentini Guido Greco, Entita meraviglio- sa di P. Pio (1949). Lotti Franco, P. Pio da Pietralcina (1951). Camilleri Carmelo, P. Pio da Pietralcina (1952). Pedrali Gian Carlo, Ho visto Padre Pio (1918). Delfino Sessa Piera, P. Pio da Pietralcina (1950). Trabueco Carlo, II mondo di P. Pio (1952). Vse zgoraj omenjene knjige so torej na indeksu prepovedanih knjig in jih verniki ne smejo brez posebnega dovoljenja svojega škofa brati ali posojati ali hraniti. Kdor bi to storil, bi se pregrešil zoper jasno cerkveno prepoved. Zakaj je sv. oficij obsodil zgoraj omenjene knjige? Razlogov za obsodbo sv. oficij nikoli ne navaja, temveč se sklicuje vedno na cerkveni zakonik, v tem primeru na kan. 1399. Ni pa težko ugotoviti, zakaj je zadela knjige, ki govorijo o p. Piju, ta težka obsodba najvišjega cerkvenega sodišča. Če pogledamo v omenjeni kanon, najdemo pod paragr. 5 naslednje: »Po samem pravu so prepovedane knjige in knjižice, ki pripovedujejo o novih prikazovanjih, razodetjih, videnjih, prerokbah, čudežih, ali ki uvajajo nove pobožnosti, če tudi pod pretvezo, da so to zasebne, če se pri izdanju niso upoštevali kanonski predpisi.« Kanonski predpisi pa zahtevajo, da se knjige, ki razpravljajo o zgoraj omenjenih stvareh, predložijo v cerkveno cenzuro, predno izidejo. Knjige o p. Piju, katere omenja sv. oficij, spadajo v vrsto knjig, ki govorijo o čudežih, novih prikazovanjih, razodetjih, videnjih in podobnem, zato bi morale imeti predhodno cerkveno dovoljenje. Poleg tega se v o-menjenih knjigah večkrat izdajajo kot resnični čudeži dogodki, ki so zelo dvomljive vrednosti in katerih sv. Cerkev ni potrdila. Vsled tega je razumljivo, da branje takih knjig ne more ugodno vplivati na bralca niti utrjevati v njem pravo vero. Nasprotno, kritični bralec ima večkrat vtis, da so bile knjige napisane zato, da zbujajo radovednost s pripovedovanjem čudovitih dogodkov, razodetij, prerokb in podobnega, ne da bi sc brigale za njihovo resničnost in verodostojnost. Zato take knjige škodujejo veri, ker ji jemljejo ugled posebno pri drugovercih in kritično usmerjenih ljudeh, dobre vernike pa zavajajo v lahkovernost in v zmote. Vsled tega je sv. oficij opozoril vse vernike o pogubnosti omenjenih knjig o p. Piju. Verniki pa naj poslušajo glas sv. Cerkve in se njenih prepovedi držijo tako, da omenjene knjige uničijo. Ne bodo imeli prav nobene duhovne škode, temveč samo dobiček. Cenzor Nesreča na Višarjah Ko smo zaključevali današnjo številko lista, nam je došla žalostna vest o hudi nesreči, ki se je zgodila na Sv. Višarjah. V nedeljo po sv. maši se je podal 14-letni Ervin Ape, doma iz Žabnic, pod Lovce na Črno peč. Tam je, Bog ve kako, prišel do ročne granate, ki jo je že prej vojaštvo iskalo, a ni moglo najti. Fant se je z granato verjetno hotel poigrati, ko mu je v rokah eksplodirala ter odnesla obe roki in ga tudi po ostalem telesu močno ranila. Prenesli so ga v Žabnice, kjer je v materinem naročju kmalu nato izdihnil. Pokopali so ga v torek ob obilni udeležbi šolske mladine in letoviščarjev. In molk te pisarne je bil poln nelepih stvari. XXVIII. Ko se m danes zjutraj odprl okno, je bilo nebo oblačno; snežilo je p0. malem v lahnih snežinkah, ki so pokrile naravo z belo odejo. Nekaj časa sem obstal pre(j tem zunanjim očiščenjem od vse zemeljske umazanosti. Velike smreke v parku so bile podobne mračnim nagrobnim stebrom, ki so se veličastno dvigali nad pokopališčem stvari. Užival sem ta mraz... to umirjenje... smrt vsega. Majhna tašcica je sedla na železno ograjo na balkonu, da bi izprosila mrvico kruha. Tedaj sem z ravnilom naredil v snegu velik prazen prostor; nato sem tja natresel drobtine kruha, ki mi je ostal od zajtrka. Takoj je iz te narave, kjer se je zdelo, da je vse mrtvo, priletela množica ptičkov. Vsi so našli, ne da bi se kavsali, svojo mrvico, ki jim je zadostovala za življenje tistega dne. Agrarna reforma v Italiji bo najbrže tekom dveh let izvedena, posebno na podlagi nove odredbe, da ne padejo pc\d agrarno reformo vzorna veleposestva, ki so dobro organizirana in dobro obdelana. — Bolj počasi gre z agrarno reformo v Siciliji, kjer ima o tem odločati avtonomna sicilijanska vlada. Za izvedbo agrarne reforme mora država izdali ogromno število milijard ker je potrebno marsikje zgraditi vsa prometna sredstva, vsa poslopja, vodovode, itd. tei dati novim posestnikom potrebno orodje, živino, semena in umetna gnojila ter jim plačevati še dnino vse dokler se ne postavijo na lastne noge, kar pa gre navadno preko prve žrtve. Marsikje pa se je zgodilo, da je novi posestnik prodal semena in umetna gnojila, za zemljo pa se mnogo ni brigal. Zato je potrebno premostiti vst polno težav. Šiba božja: kobilice Poznamo jih in tudi vemo, da delajo Škodo, a k sreči pri nas jih je malo. Kjer pa nastopajo v velikih masah, jih je na milijarde. Kamor jih oblak zanese, lam v kratkem času izgine vse zeleno z njiv in dreves. Nastopajo pa večkrat v oplazih, ki so tudi 10 km dolgi in par km široki. In letos je na Jutrovem pravo leto kobilic. Začetkom tekočega leta so se kobilice pojavile v Vzhodni Afriki. V prav kratkem času so preletele razdalje od več tisoč km in se razdelile preko francoske Somalije, Eritreje, državice Aden, Jemena, Saudove Arabije, Egipta in Jordanije, Izraela (Palestine) in Sirije, Iraka, Irana (= Perzije) in Pakistana (-muslimanska Indija). Po nekaterih vesteh razsajajo tudi v Rusiji, in sicer v Turkestanu in Sibiriji. Mnoge države so same začele in uspešno vodile boj proti kobilicam, druge pa so klicale na pomoč. To pomoč je organizirala FAO (Mednarodni kmetijski in prehrambeni urad), ki je dobil podporo v osobju, aeroplanih, tovornih vozilih, zastrupljeni vabi (zastrupljene otrobi), strupih in otrobih predvsem od ZDA, potem od Anglije, precej tudi od Rusije, Turčije in drugih držav. Posehen odbor strokovnjakov vodi borbo proti kobilicam in iz-gleda, da z velikim uspehom. Pravijo, da je bila letos od kobilic ogrožena 1/3 vsega človeštva, ki bi tako bilo pognano v bedo in lakoto, iz česar se bi gotovo izcimila vojna. Ker vodi FAO borbo proti kobilicam po celem svetu, je upanje, da bodo kobilice enkrat za vedno zatrte: kjer jih uničijo, bodo morali ozemlje držati pod kontrolo, ker so lahko tam zaležena jajčka, iz katerih se izležejo nove kobilice. Cene žita in kruha v Italiji v letu 1952 Državna vlada je določila te dni, da bo plačevala stot (kvintal) novega žitnega pridelka, ki ga bodo kmetje izročili v državno shrambo, po 550 lir več kot do sedaj. Pridelovalci so po svojih organizacijah sicer zahtevali naj jim zvišajo ceno žita za 1000 lir pri kvintalu, a da bi potrošniki ne bili preveč obteženi in da bi ne trpelo državno ravnovesje glede valute in njene stalnosti, so po dolgih študijah prišli ministri do sklepa, ki deloma upošteva upravičeno zahtevo kmetovalcev, od druge strani pa ne obteži občutno konsumentov. Računajo namreč, da se bo kruh podražil okrog 8 lir pri kilogramu. — Potrošniki Ne da bi se kavsali! Medtem ko sem še premišljeval o vsebini teh petih besed, se je taščica, kateri se je zdelo, da sem jo spričo drugih nekoliko zanemaril, vljudno postavila predme ter vprašala, ali imam morda še košček kruha zanjo. Vrgel sem ji kos skorje, ki mi je bil ostal v roki. Toda taščica se je bolj približala; zdelo se mi je, da njene črne očke pravijo: »Prosim, rajši sredico!« Ubogal sem jo; nato se pa nisem mogel ustavljati želji, da bi si ogledal za- sneženi park. Šel sem do majhne razpadle kapelice, ki je nekdaj v teku stoletij dajala zavetje molitvam naših davnih prednikov. Slikovito je bila pokrita s snegom: zgrajena je bila v romanskem slogu. Zidovi so bili prevlečeni z zlatosvetlim mahom. Prijetno jo je bilo videti, ko je stala tam kot stara grajska gospa iz nekdanjih dni. Čeprav je razpadala, vendar je bila lepa in je klicala k duhovnosti. tega seveda ne bodo veseli, a pravično je, da tudi pridelovalec- pride do višjega plačila za svoj trud in riziko dela. Gospodarski minister je tudi izračunal, da so delavci morali v letu 1914 delati pri dnevni plači 1 lire na kmetih 28 dni, ako so si hoteli kupiti 1 kvintal žita; v letu 1938 so že v 10 dneh zaslužili dovolj za isti nakup, in v letu 1952 jim zadostuje le 9 dni dela za to. — Industrijski delavci pa so še mnogo najboljšem. V letu 1911 so zaslužili po 2 liri in pol na dan, v letu 1938 po 30 lir in v letu 1952 okoli 1200 do 1400 dnevno, tako, da jim je treba delati le 5 dni za en kvintal žita. — Ti vsi ne bodo hudo občutili malega poviška pri ceni kruha. Poznalo se bo pa to v gospodarstvih upokojencev in nižjih uradnikov z nižjo plačo. Treba se bo omejiti v drugih prostovoljnih izdatkih, ki niso tako potrebni ko vsakdanji kruh, ali so pa docela nepotrebni. — Kmetovalcem pa le privoščimo njih povišek, saj je itak znano, da so oni, ki prehranjujejo vso državo, navadno najslabše poplačani za to. Soča voda je cvetela Če bi rekli: naša Soča je šumela, bi nas kdo razumel, a da je cvetela, je skoraj neverjetno. In vendar je bilo tako. V soboto, 2. avgusta, so imeli kopalci v reki proti Štandrežu in Sovodnjam veliko zabavo, kor je voda prinašala cele pletenice belih in rdečih nageljev. Seveda so jih hiteli loviti in spravljati na suho. Mnogo tega cvetja je naslednji dan zaljšalo domače hiše in tudi cerkvene oltarje. Kako je do tega prišlo ? Gre po mestu govorica, da je tisti dan bila tako nizka cena nageljem na goriškem trgu — menda 3 lire za en e vet — da so jih oni, ki so blago pripeljali na trg, raje z ločniškega mostu v Sočo pometali, kakor jih za tako ceno prodajali. Tako pač teče trgovina, en dan dobro, drugi dan prav slabo. Saj ni to prvi slučaj. Izpred prve svetovne vojne se spominjamo, da je mož pripeljal češnje na trg. a ker so mu ponujali sramotno ceno, par krajcarjev za kg, je prosil vojake nekdanje vojašnice na Travniku, naj mu odprejo glavna vrata na dvorišče. Tja je nato zapeljal češnje in jih sesul na kameniti tlak z voščilom: »Bog vam žegnaj!« Zaprta slov. kolonija V Ukvah je Dijaška matica iz Gorice imela kolonijo za slovenske otroke. Otroci so bili tam že ves mesec julij, ko je nenadoma prišel z videmske prefekture ukaz, da morajo kolonijo zapreti, ker nimajo zdravniškega dovoljenja. Nič niso pomagali protesti DFS pri videmskem prefektu in drugod. Otroci so se morali v torek vrniti domov. Zaprtje kolonije je imelo svoj epilog tudi na seji goriškega mestnega sveta v soboto. Tu je namreč svetnik Pavlin predlagal, naj se zaradi zaprtja kolonije v Ukvah pošlje protestna brzojavka videmskemu prefektu. Seveda je bilo zopet kot bi dregnil v sršenovo gnezdo, posebno ko se je svetnikii Pavlinu pridružil še g. Rudi Bratuž z mnenjem, da je postopanje videmske prefekture zoper slovensko kolonijo le politična mahinacija zoper Slovence. Končno se je občinski svet izrekel, da v zadevi ni pristojen. ŠIRITE NAŠ LIST J Tik nje pa je kot ostro nasprotje stala velika zgradba iz valovite, zarjavele, skrivenčene grobe pločevine; bila je polna stare železnine, ker je prej spadala k tovarni. Za pogled je bila grda in srcu ni nič povedala. Ko sem se vračal, sem mislil na na-sprotje med tema dvema starima. Ena je nastala iz verskega ideala, drugo je zgradila industrijska korist. In čeprav sem človek številk in strojev, nisem razsodil v prid inženirjev. Tu in drugod so naš tehnični napor in naše standardizirane tovarne skoraj povsod pripeljale do uničenja vsega v naravi, kar daje življenju vsakdanji čar. Če bo kdaj izbruhnila vojna, bodo ljudje prestrašeni zuradi neznanskega uničevalnega orodja, ki ga znanost pripravlja za grdimi tovarniškimi zidovi. Drevo znanosti, o katerem govori prva knjiga svetega pisma, je v resnici drevo razočaranja. »Nobene iznajdbe več!« je zapisal Carrel, »kajti vse, kar odkrijete, se obrne proti vam.« 15. olimpiada v Helsinkih Z GORIŠKEGA ROMANJE V PADOVO-BENETKE v nedeljo 31. avgusta — za goriške vernike. Vabljeni smo, da se pridružimo Tržačanom. Priključimo se jim v Monfalconu (Tržiču). Redni vlak ima z romarskim vlakom zjutraj in zvečer lepo zvezo. Za nas bodo pripravljeni posebni vagoni. Potnina stane lir 1000.—. Javite se najpozneje do 15. avgusta in istočasno plačajte domačim gg. župnikom ali pa v Gorici v Dobrodelni pisarni. Nadaljnja navodila bodo dana v prihodnji številki Kat. glasa. Dekleta! Duhovne vaje za vas se bodo začele v Gorici v sredo 20. avgusta zvečer. Ob 6. uri bodite vse zbrane v samostanu pri uršulin-kah. S sabo prinesite rjuhe in preobleko za vzglavnik. Poleg tega seveda še mašno knjižico, rožni venec in svinčnik z majhnim zvezkom, da si boste kaj zabeležile. Domov se vrnete v nedeljo 24. avgusta zjutraj. Vzdrževalnino -— 2000 lir — poravnate ob vstopu. Ker je še nekaj prostih mest, ne mudite s prijavo. Lahko pišete na stolno župnišče v Gorici, Corte S. llario 7. Romanje na Sv. Višarje V soboto 16. in v nedeljo 17. avgusta priredi Dobrodelno društvo v Gorici romanje na Sv. Višarje s koriero. Odhod s Travnika v soboto zjutraj ob 8h. — Kdor se želi udeležiti, naj se zglasi v Dobrodelni pisarni do 13. t. m. vsak dan od 9. do poldne. Opozorilo Prispela je 6. štev. »Vera in dom« in 4. in 5. štev. »Duhovnega življenja«. Naročniki so naprošeni, da jih dvignejo na upravi »Katoliškega glasa«. Goriški „get“ bodo preuredili. Tako je sklenil goriški občinski svet na svoji zadnji seji v soboto. V zadevi je poročal odbornik dr. Polesi. Prikazal je najprej, kako je »get« nastal, in sicer v 15. stol., ko Židje niso smeli bivati skupaj s kristjani, temveč so imeli poseben nalašč zanje določen prostor. Tedaj so povečini pozidali sedanje hiše v ulici Tunisi, ki imajo zato prostore temne, vlažne, umazane, bolj podobne luknjam nego človeškim bivališčem. Zato je skrajno potrebno, da se ta poslopja poderejo, saj niso drugega kot leglo bolezni in nemoralnega življenja. Že večkrat so Goričani na to mislili, toda šele sedaj je občinski odbor izdelal praktične načrte, kako izvesti namero. Izvedli jo bodo takole: dedičem Donati, ki so lastniki za porušenje določenih hiš, bodo odplačali 34 milijonov odškodnine. Ti pa se obvežejo, da bodo drugje v Gorici pozidali hiše za kakih 50 novih stanovanj, v katere se bodo preselile družine iz ulice Tunisi. Kar bo ostalo še družin brez stanovanja, bo zanje poskrbela občina. Poleg odškodnine bo občina morala za stroške plačati še kakih 10 milijonov. Zato bo vzela posojilo 45 milijonov in s tem zagotovila preuredbo ulice Tunisi. Vendar pa z delom ne bo šlo tako hitro. Predno bodo uredili vse pravne in buro-kratične zadeve, bo preteklo nekaj let. Zato goriškega »geta« ne bo gradil sedanji občinski svet, kateremu že letos poteče doba življenja, temveč bo to dedščino zapustil prihodnjemu. Upajmo, da se dedščina ne bo prenašala iz roda v rod kakor se prenaša izpraznitev slovenskega sirotišča. Poslednja pot Vinka Vodopivca Kaj je bil Vinko našemu ljudstvu, je pokazala njegova poslednja pot. Množice so se zgrinjale od povsod. Bil je delavnik, bila je huda vročina, a ljudstvo je hotelo kljub temu izkazati čast svojemu ljubljencu. Z vlakom in avtobusi, na lojternicah in različnih vozeh, na kolesih so se pripeljali, mnogi pa prihodili. In vztrajali so do konca pogrebnih svečanosti kljub temu, da so zamudili vse redna prevozna sredstva. »Bomo že prišli domov,« so rekli. Kot smo že poročali, je Vinko umrl v bolnici v Vipavi. Maševal je zadnjikrat na dan sv. Cirila in Metoda, potem pa je legel. Odpovedala so vsa prebavila z mehurjem in obistmi vred. Kljub temu pa je bil dovolj dobre volje. Zavedal se je, da se bliža konee. To je tudi povedal prijatelju. Ko ga je ta vprašal, kaj naj sporoči znancem, je rekel: »Recite, da je sedaj slabo, a da bo že boljše.« Saj mu tudi je! Posebno slabo pa je bilo v petek, dne 25. julija, in Vinko je zaprosil za sv. po- potnico. Drugi dan so ga odpeljali v bolnico v Vipavo, kjer je umrl v torek, dne 29. junija ob 4. uri zjutraj. Iz Vipave so ga prepeljali v sredo dopoldne v Kron-berk in položili v župnišču na pare. Trume ljudi so kropile in molile. V četrtek ob 10. uri so Vinka prenesli v cerkev, kjer je bil slovesen rekvijem ob asistenci nekaj desetin sobratov. Popoldne ob 16.30 pa so se začele pogrebne svečanost. Zadnji pozdrav mu je izrekel msgr. Lojze Filipič, nakar so zapeli zbori. Najbolj je šla v srce Grilančeva »Tako umira pravični«. Pred cerkvijo je zapel žalostin-ko zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, združeni godbeniki pa so igrali žalostinke. In začel se je sprevod k sv. Trojici. Pravijo, da takega sprevoda ni bilo od pogreba goriškega slavčka Simona Gregorčiča. Nepregledna množica ljudi. Morje pred teboj, morje za teboj. Mnogo vencev, najlepši oni grofice Nico-lette Coronini, ki je tudi drugače darovala mnogo cvetlic, sveč, itd. Belooblečene deklice so nosile šopke in sveče. Desetinam sobratov je sledilo 6 mož in fantov, ki so nosili Vinka, za krsto so šli sorodniki s pokojnikovim bratom na čelu, potem pa prijatelji. Ženske so glasno molile rožni venec. Pri sv. Trojici, kjer je kronberško pokopališče, je le manjši del udeležencev bil na pokopališču, večina okoli. Po molitvah je izpregovoril gimnazijski ravnatelj Kre-tič kot oficielni govornik, sledil mu je zastopnik Glasbene Matice iz Ljubljane, nato zastopnik ljudstva in končno zastopnik zamejskih Slovencev. Potem so sledile razne žalostinke, zadnja »Gozdič je že zelen«, zaigrala je še godba, sonce se je začelo skrivati za Kalvarijo in ljudstvo se je začelo razhajati. Oglasila se je Vipavka in rekla: »Skromnega človeka smo pokopali, a bil je duševni velikan in dober kot otrok.« Vinko, sladko počivaj v Bogu! PS: Končno še to. Na obeh blokih, tako italijanskem kot jugoslovanskem, so šli zelo na roko glede predaje in prevzema vencev, cvetlic in sveč, kakor tudi drugače. Praznik v štandreški župniji Preteklo nedeljo, 3. avgusta, je bil ob 10. uri pred župnijsko sv. mašo umeščen na svojo novo župnijo preč. g. Stanko Stanič, kateremu je nadškof zaupal pastiro-vanje v tej predmestni ip z malimi izjemami še slovenski fari, odkar so na »Malih Rojcah« (Campagnuzzi) naseljeni verniki dobili svojo lastno duhovnijo in lastnega dušnega pastirja. Pomenljivi obred je kot nadškofov pooblaščenec izvršil g. dekan, msgr. Alojzij Novak, ki je novega g. župnika sprejel na cerkvenih vratih in mu zapovrstjo izro- čal ves delokrog njegovega delovanja začenši pri krstnem kamnu tja do tabernaklja in zakristije. Med peto sv. mašo novega župnika je dekan imel tudi cerkveni govor o tesni zvezi, ki veže župnika in njegove župljane. — Po končani sv. maši pa so novega župnika pozdravili farani, v katerih imenu je govoril cerkveni ključar g. Lutmana, za njim pa zastopniki fantov, deklet in otrok. Deklice pa so mu z venčki v rokah med ljubkim rajanjem izrazile v pesmici, kako so vesele njegovega umešče-nja. Vsem se je novi g. župnik ljubeznivo zahvalil in izrazil nado, da se bo versko življenje v njegovi župniji lepo razvijalo. V župnem uradu je takoj nato bila novemu župniku izročena uprava vsega premičnega cerkvenega in beneficialnega premoženja. Iskreno častitamo g. župniku in vsem Štandrežcem! S TRŽAŠKEGA Šempolaj Dne 2. avgusta je preminil v Šempolaju 50-letni g. Franc Legiša. Bolehal je že dokaj časa, iskal zdravja v bolnici, se vrnil domov v upanju, da bo kmalu okreval, a bolezen ga je nenehno glodala naprej, ga uničevala in ga končno strla. Pokojnik je bil dober človek, priden in uporaben za vsako delo, ustrežljiv komurkoli in dobrodošel v vsaki družbi prav zaradi svojega veselega značaja. Pogrešali ga bodo posebno šempolajski pevci, ker pokojnik je bil dolgo vrsto let odličen in soliden pevec Da je bil splošno priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Šempolajei in okoličani so ga v velikem številu spremili na njegovi žadnji poti in pevski zbor mu je v slovo občuteno zapel par žalostink. Dragi Francko! Dotrpel si, zdaj počivaj v miru in Bog naj Ti bo milostni plačnik. Težko prizadeti družini pa izrekamo iskreno sožalje. Bivanje slovenskih skavtov na Sv. Višarjah Pretekli četrtek 31. 7. se je zaključilo prvo skupno bivanje slovenskih skavtov. Lepo število fantov, okrog dvajset, iz Trsta in okolice se je bilo zbralo tam gori, daleč od doma, v bližini Marijinega svetišča in gorskih velikanov, s posebnim namenom : da bi se med seboj spoznavali in da bi obenem začeli spoznavati skavtizem ter naravo: knjigo, iz katere mora vsak skavt črpati snovi za svoje znanje, iz katere se nauči skavt ljubiti Boga in ceniti in spo-šovati vsa njegova dela! Precej jih je bilo iz Skednja, par iz Opčin, iz Doline, iz Rojana, od sv. Ivana in iz Saleža, a četudi so bili iz raznih krajev, so se takoj spoznali in se začeli ceniti in radi imeti, saj pravi eden izmed skavtskih zakonov: Skavt je vsem prijatelj in vsakemu drugemu skavtu brat! Pridno so poslušali, zlasti zvečer pri tabornem ognju, besede predavateljev, ki so jim razlagali zakone in so jih čez dan učili najrazličnejših reči: znamenj, raznih abeced, sledov, branja zemljevidov, kompasa, itd. itd. Kar naenkrat sta minila ta dva tedna, saj je bilo to bivanje tako raznoliko: od jutranjega umivanja pri mrzlem studencu, od sv. maše,... pa do večera, ko so trudni, a zadovoljni legali k počitku, z zavestjo, da so tudi danes storili dobro delo, ki se zahteva vsak dan od slehernega skavta. Lahko trdimo, da je bilo to prvo bivanje slovenskih skavtov res uspešno: res bi bilo škoda, če bi sedaj, po tem posreče- nem poizkusu zanemarili to vzgojno sredstvo, ki je tako hitro nase navezalo našo mladino, saj se tako ustvarjajo ne le pošteni, ampak tudi versko prepričani in narodno zavedni fantje! Devin - Nabrežina Prvi sadovi »slučajne« zveze med SDZ in kominformisti Dne 24. julija je bila prva seja novega odbora naše občine pod predsedstvom župana Terčona. Na njej je bil namesto g. Floridana postavljen na čelo javnih del voditelj kominformistov g. Visintin — Slavec. Postal je referent in obenem ravnatelj javnih del. Tako so agnelettovci izročili delavstvo pod oblast in vpliv kominformistov. Gre za približno 150 delavcev — volivcev. Pri njih nameščanju bo imel besedo Slavec, kar bo v korist njegovi pri volitvah poraženi stranki. Razen tega je bil Slavec določen za referenta tujskega prometa. Da bi pomirili ljudstvo, so agnelettovci doslej govorili: »Kaj se bojite? V odboru imajo naši 4 člane, kominformisti le enega. Občina ostane krepko v slov. narodnih rokah!« Začetek ni slab: tri važne funkcije so prišle v krepke roke kominformista Slavca. Ljudstvo je silno nezadovoljno. Odkritje orožja v Trstu Pretekli teden je tržaško prebivalstvo zvedelo za dogodek, ki je globoko vznemiril vse Svobodno ozemlje. V vili inž. Darija Doria, predsednika zveze tržaških industri-jalcev, upravnega svetnika Banke dTtalia, enega najvažnejših podpornikov nacionalističnega dnevnika »II Messaggero Vcneto« in vodilnega moža v taboru tržaških iredentistov, je zavezniška policija odkrila znatno zalogo novega za takojšnjo uporabo primernega — orožja. Vila, ki ima dva vhoda iz dveh različnih ulic, se je zdela policiji že dalj časa sumljiva. Dne 31. julija se je odločila, da naredi v njej preiskavo. Ob 8. uri in pol zjutraj se je ustavil pred glavnim vhodom avtomobil, iz katerega so stopili poleg policistov nekateri častniki angleško-ameriške vojske ter zahtevali v imenu postave vstop v hišo. Gospodarja inž. Dorie ni bilo doma, nahajal se je po opravkih v Milanu. Njegov posinovljenec 20-letni Puc — Wurmbrandt je sprejel nepričakovane in nezaželene goste predrzno in izzivalno. Rotil se je, da v hiši ni orožja, pozval policijo, naj kar preišče stavbo. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici SUMLJIVA KRPICA Spremil je častnike in redarje od sobe do sobe, tudi v kuhinjo in klet, toda preiskava je ostala brezuspešna. Policija je hotela že oditi, ko zapazi uradnik na mizi krožnik olja in poleg namočeno krpo: »Kaj ste ravnokar delali s tem oljem in krpo ?« »Čistil sem svojo Vespo« — se je fant odrezal. »Saj Vi Vespe nimate!« — ga je ulovil bistroumni policist. Fant se je zmedel in začel jecljati. Njegova zmeda se je še povečala, ko so ga pozvali, naj jih pelje na podstrešje. Tu so odkrili lepo zbirko: tri brzostrelke znamke Berretta, tri puške, dve pištoli, dva samokresa na bobenček, več sabelj, kakor jih uporabljajo v italijanski vojski, in primerno količino municije. Orožje je bilo bleščeče novo, negovano, takoj uporabljivo. Razume se, da so policisti mladega Puca odpeljali in vilo zastražili. V zvezi z zadevo je policija zaprla še dve osebi, a drži njuna imena v tajnosti. Ko je odsotni inž. Dario Doria bil ohveščen o najdbi v vili, je brzojavil, da se »takoj vrne«. Po nekaj dneh se je res javil tržaški policiji, ki ga je pustila na začasni svobodi do razprave. s SUMLJIVO OZADJE To ni prva zaloga orožja, ki jo je od- ' krila zavezniška policija v stanovanjih tukajšnjih italijanskih nacionalistov. V spominu je še najdba večje zaloge v hiši fašista Veniera. Fant je bil radi tega obsojen na 5 let ječe, a je na nepojasnjen način zbežal v Italijo. Zavezniki so zahtevali njegovo izročitev, toda italijanska oblastva so zahtevo odbila in mladi Venier se svobodno sprehaja po sosedni republiki. Jasno je tudi, da mladi iredentisti niso uporabljali orožja za to, da bi z njim plašili kokoši. Izvršenih je bilo par bombnih napadov na poslopje zavezniške vojaške uprave, na sedeže različnih organizacij. Najdba orožja v stanovanju iredentističnega prvaka in industrijalca Dorie je razburila prebivalstvo še bclj radi tega, ker je italijanski ilustrirani tednik »Incom« objavil pred približno enim mesecem članek, v katerem govori, kako se neki nacionalistični krogi bavijo z načrtom nasilnega prevrata v Trstu, približno tako, kakor je svojedobno D’Anunzio zasedel s skupino oborožencev Reko. »Incom« je dodal članku lažnivo vest, da bi si angleški zunanji minister Eden v slučaju oboroženega udara v Trstu opral roke kakor Poncij Pilat. Dovolil bi torej, da se mirovna pogodba pogazi ter Trst priključi Italiji s pomočjo malega krvolitja. Radi teh lažnivih vesti ni doslej nihče klical na odgovor malo-vestnih urednikov »Incoma«. Vznemirjenost ljudstva je razumljiva. Javnost pričakuje, da bo zavezniška vojaška uprava razsvetlila do zadnjih potankosti najnovejšo zadevo orožja. Važno je gotovo, da se najostrože kaznujejo mladi in razgreti nacionalistični zlikovci. Neprimerno važnejše pa je, da oblastva odkrijejo osebe, ki stoje v ozadju, osebe, ki v mraku snujejo načrte zoper obstoječe zakone ter vodijo nezrele mladiče na pot nasilja in zločina, ogrožujoč s tem mirno življenje vsega prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja. DAROVI Za SLOVENSKO SIROTIŠCE Gospodična Pavla Hvala namesto cvetja na grob gospe Avguste Bitežnik 2000; N.N., Gorica, via Mameli, 1000 in Kristina C. 500.— lir; g. Štekar iz Števerjana večkrat sadja. Vsem blagim dobrotnikom naj dobri Bog tisočero povrns S to trezno mislijo sem se vrnil k malim ptičkom. Še vedno so skakljali po snegu in pobirali še zadnje najmanjše drobtinice kruha, katere sem jih bil natresel na terasi. Šel sem v jedilno shrambo, da bi jim še dal. Toda vse je bilo zaklenjeno. Priznati moram, da sem bil tako strahopeten, da si nisem upal iti v kuhinjo, iz katere se je slišal hripavi glas stare kuharice, katero sem bil že našel tu kot star del pohištva; kuhala mi je po starem, a izborno, tako da jo moram pohvaliti. V tovarni so mojo kuharico imenovali samo »staro kljuse«. Je pa zelo pridna ženska... kmetica starega kova, precej groba, toda odkritosrčna, snažna; in ob nedeljah nikoli ne zamudi maše. Zelo jo bom pogrešal... Zaradi zdravja bo namreč kmalu zapustila službo. XXIX. Nekdaj sem bral kratko basen: Beli medved je šel za črnim medvedom... NAUK: Medvedje gredo drug za drugim, a si niso podobni. To velja tudi za kuharice. Dobil sem novo. Imenuje se Olimpija. Že sedaj pogrešam »staro kljuse«. Arlette mi je darovala zelo lep majhen alzaški namizni prt, ki je v veselih barvah predstavljal ples tamkajšnjih otrok. Ta prt sem imel rad, in sicer najprej zato, ker je bil lep spomin na sestro, ki mi je iz dneva v dan postajala dražja; potem pa tudi zato, ker je dajal jedilnici starega samca mladosten videz. Nekega dne je ta prt izginil; na njegovo mesto je prišel drugi, čisto navaden prt. Čez dva tedna sem ga zopet zagledal, ko sem sedel k mizi. Toda v kakšnem stanju, moj Bog! Klavrna cunja, ki je izgubila vso barvo, dobra kvečjemu za kako zakotno beznico. Seveda sem zahteval pojasnila. Ob takšni zahtevi je »nova« naredila ju-pitrski obraz: »Prt je bilo treba vendar oprati!« »Torej je odgovorna perica?« »Seveda! Lug, klor in druge take stvari nujno uničijo barvo!« »Nujno? O ne! Perica bi kljub temu morala biti previdna!« »Jaz ji tega ne bom povedala!« »Zakaj ?« »Ker bi sicer ne prišla več! Ta ženska nima rada takih opazk.« »Če je tako, bi pa lahko vzeli drugo perico.« »Ta bo naredila enako!« »Potem sem torej obsojen,« sem dejal z bridkim glasom, »da se vse moje lepo perilo brez usmiljenja razje in pokvari.« »Kako pa hočete drugače narediti?« »Morda bi se dalo.« »Jaz ne vem kako.« »No, takle prt ni velika reč. Ali ga ne bi mogli oprati vi doma ?« »Že vidim, kam pes taco moli. Najprej prt, potem prtiče... nato robce... in zakaj ne nogavice ?« Tedaj se je Njeno Veličanstvo ponovno obrnilo: »Gospod! Ali sem kuharica ali perica! Oboje hkrati ne morem biti. In končno more tudi perica zaslužiti svoj vsakdanji kruh. Jaz ji ne bom trgala kruha iz ust!« Olimpija je odšla in zaloputnila vrata. Vem, da se bo sedaj dva dni držala, ne-glede na rebrca, katera imam rad napol pečena, ki mi jih pa bo prinesla na mizo prežgana in suha. Tako me bo naučila, da se ne bom vtikal v stvari, ki me nič ne brigajo. Ta dogodek pomeni toliko kot kamenček v čevlju. Vendar tudi takšna malenkost moti človeka pri hoji. In vedno znova moram misliti na to, da srečavam povsod v tej tvornici, o kateri sem sanjal, da bo tako prisrčna, na isto brezbrižnost, ki je vedno pripravljena, da se izmaliči v sovraštvo. Živim v ozračju, ki je polno dinamita. Vsak posameznik je pod vplivom svojega časopisa, tovarišev in sindikata postal kot bomba, ki poči ob najmanjši opazki in najrajši takrat, ko človek najmanj misli na to. Kako razumem Alfonza Ligvorijskega, ki je z globokim vzdihom priznal: »Moj naj- večji križ je življenje v skupnosti. Mea maxima erux vita communis!« Če pomislim tedaj na skupnost, v kateri živim, skupnost sebičnosti, koristi, bogastva in kosti za glodanje, zavidam Robinzona in stare puščavnike, ki so v prosti naravi imeli opraviti samo z Bogom. Ta domača potrtost se me je držala ves dan do kosila, ki je bilo neužitno, kot sem pričakoval. Maščevanje je radost bogov in seveda v še večji meri boginj; torej je tudi Olimpijina radost. In kaj šele bo! To je bedasto, toda tako je. Danes sem sanjal, da je naš gospod župnik, ki povsod išče vesoljno ljubezen, poročil mojo kuharico z načelnikom oddelka za osebje; ne vem, ali je te sanje povzročila slaba prebava, ali pa me je slaba volja preganjala še v spanju. Oba sta se pretepala na vse pretege. Imela pa sta celo vrsto majhnih buldogov, ki so bili vsi enako popadljivi. (Nadaljevanje)