Naročnina	^ip^^^ ^^M^	fl^^MB	ftk	OH*. ^	^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub-
25 Din, inozein-	^^ ^gTU9U	W	Tiili^^^^	JI	Ijana
sivo — ne-	^^^^^^ Mam m!KU	^^^	■	^H^L g	iflw ™ 10.349 za
ce-	^^^^^^^ ^^m Mj^M	^^H flV	M	^HBM^fe f«^ M	^HHm HB 7563.
loletno za	H	ffiV JHV	^	M VAJ	J^V — Zagreb
inozemstvo 120 Din	At ^^B	^^m	M	fl^V
Uredništvo je v	^^ JLv	flB^^ JEL—m^JJ	^^^^^^ U prava: Kopita r-
Kopitarjevi uI.6/111	jeva6, telefon 2991
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna	2996, 2994 in 2050	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Angleži zopet pogrevajo vprašanje revizije
Nepričakovane intrige proti politiki Francije
Francoska diplomacija na deta, da pritegne Itatijo in Rusijo
»MBHHHMHli
Konkordat z Nemčijo
Kardinal državni tajnik Pacelld in nemški pod-Icancler Papen sta v četrtek zvečer, kakor se glase uradna poročila, podpisala konkordat sv, stolice z Nemčijo, čigar vsebina bo objavljena danes popoldne in sicer istočasno v Rimu in Berlinu. Za podrobnejša določila konkordata vlada, v cerkvenih in političnih krogih s.plošno zanimanje, ker dosedaj v glavnem vemo o njem le ono, kar nam je povedal ob par prilikah Papen, ki je konkordat po smernicah svoje vlade tudi parafiral.
Predvsem gre tu za državni konkordat, ki bo obvezen za celo nemško državo, torej ne kakor so bili dosedanji konkordati, ki jih je Cerkev sklenila s posameznimi deželami, Bavarsko, Prosijo, Badenom itd. Vsekakor bodo z novim državnim konkordatom dosedanji deželni koinkordati odpravljeni in odpovedani. Papen je tudi napovedal, da bo novi državni konkordat vseboval listo katoliških društev in organizacij, katere edine bodo v novih razmerah smele v smislu katoliške akcije še delovati. Naj je bila kaka katoliška organizacija še tako važna in za pozitivno vzgojo naroda zaslužna, vseeno bo morala prenehati s svojim delovanjem, ako na konkordatni listi ni navedena. Iz Papenovih izjav bi se tudi dalo sklepati, da bo ustanovitev novih katoliških organizacij zelo otež-kočena, če ne naravnost nemogoča.
Marsikdo se bo vprašal, kako je vendar mogoče, da sklepa Vatikan z Nemčijo takšen konkordat, kd je v primeri s prejšnjimi, do sedaj obstoječimi s posameznimi nemškimi deželami, dokaj neugodnejši. To vprašanje je bilo takoj po parafiranju marsikje v mednarodni javnosti načeto. Pisci o tem predmetu so opozarjali na nešteta brutalna preganjanja, katerim so v Hitlerjevem carstvu izpostavljene katoliške organizacije, duhovščina in Cerkev sama. Drugi, ki so pogodbi med Vatikanom in Nemčijo sicer naklonjeni, pa smatrajo, da morda ni bdi dobro izbran čas, da sklene Rim pogodbo s Hitlerjevo vlado par dni pozneje, ko sta bili razpuščeni obe mogočni katoliški politični organizaciji nemških katoličanov, to je Centrum in Bavarska ljudska stranka. Vsaj nekateri katoličani bi korak Vatikana utegnili napak tolmačiti.
Gotovo so o tem mogoča različna mnenja. Zdi se pa, da je Vatikan ravno radi tega, ker je proti-katoldško zadržanje vladajočih nacijev postalo vedno bolj grozeče, pohitel s konkordatom iz enostavnega razloga, da reši, kar se sploh da rešiti. Ko bi se Hitlerjevi stranka v versko političnih zadevah zaletela do skrajnosti, bi bila mnogo težja pogajanja tako za Vatikan, ker bi moral zahtevati obsežnih reparacij, kakor tudi za nemško vlado, ki bi težko utrpela umik in vsako, tudi navidezno ponižanje. Razvem tega pa more vršiti Cerkev svoje nadnaravno poslanstvo, kd ji je poverjeno od njenega božjega Ustanovitelja, mnogo lažje, ako so pravni odnosi med Cerkvijo in posvetno oblastjo jasni in pravno urejeni. Doslej je bil pravni odnos med državo in Cerkvijo v Nemčiji reguliran s po-edinimi deželnimi konkordati. Ti konkordatd pa niso vsi enako ugodni in precizni. Tako je na pr. bavarski konkordat za katoličane jako ugoden in dalekosežen, med tem ko konkordat s Prusijo vsebuje le nejcaj okvirnih postavk. Treba je tudi vpo-števati, da je vveimarska ustava, pri kateri je bistveno sodeloval tudi katoliški Centrum, zelo ši-rokogrudna in liberalna, načelno priznavajoč vsem verstvom svobodo in samostojno samoupravo. Končno so imeli katoličani močno oporo v mogočnih katoliških strankah, v Centrumu in Bavarski ljudski stranka, ki sta vodili Cerkvi prijazno politiko in politično garantirali nedotakljivost versko-cerkvenih zakonov. Teh strank danes ni več, njihovi voditelji pa so večinoma v ječah. Wei-marsko svobodoljubno ustavo bodo danes ali jutri narodni socialisti po lastnih izjavah temeljito spremenili in prikrojili svojemu pojmovanju državljanskih »svoboščin« tako, kakor jih oni razumevajo. Frejšnje avtonomne dežele so degradirane v province, čijih oblastva s« za obstoječe konkordate »ploh ne zmenijo, minister za bogočastje v pretežno katoliški Bavarski je celo protestant! Državna vlada pa more odkloniti vsako intervencijo, ker državnega konkordata doslej ni bilo, za obstoječe deželne konkordate pa misli, da je ne vežejo.
Takšno cerkveno-politično pravno stanje nemških katoličanov je tem nevarnejše, ker je pri sedanjem razpoloženju vladajočih nacionalistov pričakovati, da se bo pravni položaj Cerkve v Nemčiji morda še poslabšal. V mnogih katoliških krogih v inozemstvu ne izključujejo tudi najhujšega, celo krvavega preganjanja katoliške Cerkve v Nemčiji.
Zato se ne smemo čuditi, ako je bil od Papn-na ponudeni državni konkordat v Rimu ugodno sprejet. Čisto gotovo pa se v Vatikanu ne vdajajo pretiranim nadam in se računa tudi z možnostjo, da konkordat niti v teh skromnih oblikah ne bo izveden. Toda Cerkev si ni mogla nakopati očitka, aa ponudene pogodbe ni hotela sprejeti, kar bi Hitler vzel za povod še brutalnejšega preganjanja katolicizma. Zato je Cerkev podpisala konkordat — ki cerkvenim krogom vsekakor ne nudi mnogo veselja in zadoščenja — pač v upanju, da nemškim katoličanom v stiski sedanjih in bodočih dni vsaj nekoliko pomaga. Bog daj, da bi se to upanje izpolnilo! Chi vivra, verral
Zagrebška vremenska napoved: Stalno z naraščajočo oblačnostjo, toplo.
Dunajska vremenska napoved; Zapadnc severne Alpe: Vedno bolj oblačno, lepo vreme bo vedno boli ogroženo po zapadnih vetrovih. Večja verjetnost neviht. — Vzhodne Alpe: Najbrž še večinoma • ocnrt i.tt ,r mtn Vraiiovno npvih.fp — Dr,1 rfrvrl r\r* Kr.
« "---i----1-	— 111	----n—1 r" *
polagoma vedno bolj oblačno s toplimi nevihtami. Trajanje lepega vremena je do jutri zvečer mogoče, vendar ca ne več gotovo.
Pariz, 21. julija.
Francoska javnost je jako vznemirjena zaradi čudnega obnašanja, ki ga kažejo angleški krogi, ki so naenkrat začeli pakt četvorice, ki je bil 15. t. m. v Rimu podpisan, na jako čuden način tolmačiti.
Pakt naj prepreči italijansko-nemško vodstvo Evrope
Francozi nikakor ne pretiravajo pomena tako zvanega Mussolinijevega pakta. Oni dobro vedo, da s tem paktom ni konkretno rešeno še nobeno vprašanje, ki se tiče utrditve miru v Evropi. Štirje kratki členi tega pakta ne določajo bistveno ničesar drugega kakor to, da se Anglija, Francija, Italija in Nemčija obvežejo, da se bodo skupno posvetovale o vseh vprašanjih, ki se tičejo njih, posebno pa o onih, ki imajo za predmet ohranitev in utrditev miru na svetu. Da bodo ta posvetovanja do-vedla do pozitivnih rezultatov, zato so sklenile štiri velesile, d ase vsaj deset let nobena od njih ne bo posluževala oborožene sile, da reši katerikoli mednarodni konflikt.
Konkretno torej ni še ničesar rešeno in se bodo šele sedaj začeli med evropskimi velesilami razgovori, kako na konkreten način ozdraviti bolno Evropo. Francozi si čisto nič ne prikrivajo, da ima pakt veliko negativnih struui: da med velesilami ni nobene slovanske države, da odpira pakt vrata onim, ki bi radi dosegli revizijo versaillske mirovne pogodbe ali pa vsaj resno diskusijo o tem vprašanju, in da je pakt od Francije precej odbil Poljsko.
Vendar pa ima Mussolinijev pakt tudi več jako poziitivnih postavk. Zasigurana j" neodvisnost Avstrije, ustvarjena je podlaga za so; delovanje Italije in Francije v srednji Evropi in na Balkanu in predvsem je pričakovati od njega izboljšanja odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, giede česar se francoski politiki splošno udajajo nadi, da se bodo med Italijo in Jugoslavijo likvidirala vsa sporna vprašanja. Glavni plus tega pakta pa Francozi vidijo v pre-prečenju nemško-italijanske hegemonije v Evropi.
Italija naj se pritegne k s odelo-vaniu s Francijo
More se reči, da je bil to glavni motiv, da se je Daladier začel resno pogajati z Mussoli-nijem in da se je Jouvenel tako zelo prizadeval, da se pakt 6klene in podpiše. Danes ni prav nobenega dvoma več o tem, da si je Francija zasigurala od Italije obljubo, da revizionistič-nih teženj Nemčije in drugih držav ne bo podpirala, oziroma, da jih vsaj ne bo podpirala v protislovju z obvezami, ki sledijo iz versaill-skega pakta. Francija je zato tudi podpirala akcijo za vzhodni pakt, v katerem se je Rusija izrecno postavila iia stališče versaillske mirovne pogodbe in se obvezala, da ne bo dopustila nobene nemške akcije proti Poljski, pa tudi ne drugih poizkusov, da se spremeni sedanje teritorialno stanje v Evropi. V kratkem se pričakuje, da se bo med Francijo in Rusijo sklenila prava alianca, kakor je obstojala pred vojno, s čimer bodo revizionistične težnje popolnoma odrezane pri korenini. Italija sicer ne bo vodila protinemške politike, se je pa na vsak način odrekla protifrancoski politiki v srednji Evropi in Balkanu in bo skušala izboljšati svoje odnošaje z Jugoslavijo predvsem radi tega, ker jj tu Nemčija dela na gospodarskem polju veliko konkurenco. Iz vseh teh razlogov so v Parizu. kar se tiče pakta štirih, precejšnji optimisti.
Anglija se boji francosko-itaiijanske zveze
Ta optimizem pa je bil v zadnjem hipu zelo poparjen po čudnem obnašanju angleškega časopisja. Zdi se, da se angleški kabinet prav nič ne navdušuje za intimno sodelovanje med Italijo in Francijo, ki ga Francozi pričakujejo. To je stara angleška politika, ki se sedaj boji francosko-italijanske prevlade na kontinentu, in je zato naenkrat začela zopet proti vsakemu pričakovanju podpirati Nemčijo. Skoro vsi angleški listi so kakor na povelje začeli pogrevati vprašanje revizije evropskili meja, knkor da bi pakt četvorice pomenil važen korak na tej poti. »Manckester Guardian«, ki je zadnje čae naravnost besnel proti Hitlerjevi Nemčiji, naenkrat trdi. dn je izvajanje paktn nemogoče, ako se ne korigirajo versaillske pogodbe v korist Nemčije. Temu ne posvečajo pozornosti samo listi desnice, ampak tudi levica in v prvi vrsti organ ministrskega predsednika Daladiera »Re-publicjue«.
Simon pogreva revizijo
Največjo senzacijo pa je zbudila vest »Jour-nala de Genove«, ki prinaša neke zelo vznemirjajoče izjave angleškega zunanjega ministra Simona, preden je odpotoval na križarjenje ob južni Ameriki. Lisi trdi, dn je Simon izjavil, da podpis pakta četvorice pomeni za-
I četek mednarodne akcije za revizijo mirovnih i pogodb. Najprej bo tr°l>n urediti v n m Ca n j c meje med Nemčijo in Poljsko, drugo aktualno I vprašanje pa je, da se popravijo meje Madjar-ske. Po Simonovem mneuiu se ie oakt štirih
sklenil zato, ker je paragraf 19 pakta Zveze narodov, ki dopušča možnost revizije, praktično popolnoma iluzoričen.
V	Parizu pravijo, da je ta vest točna, čeprav jo bo Simon brez dvoma demantiral. To izjavo je podal v sporazumu z MacDonaldom, ki je čisto obupan zaradi fiaska londonske gospodarske konference, ki pomeni obenem njegov osebni poraz. MacDonald bi sc sedaj rad poskusil na polju revizije, da reši svoj prestiž.
Kaj bi Angleži radi t dogovor med Francijo in Nemčijo
V	Parizu pa so nejevoljni tudi zaradi tega, ker je predsednik razorožitvene konference Henderson začel delati propagando za sestanek med Hitlerjem in Daladierom. V Parizu pravijo, da je tak sestanek popolnoma izključen, dokler bo Nemčija minirala naprej evropski mir. Kljub paktu štirih Hitler dela z vprav peklensko vztrajnostjo na to, da uniči svobodo Avstrije. Kakor hitro bi Nemci to dosegli, bi začeli svojo fenzivo proti Češkoslovaški in drugim državam. Daladierova »Republinue« pravi, da se to gibanje ne bo ustavilo, dokler ne bo prišla na vrsto tudi Alzacija in Lorena.
Francija hoče preje sporazum z Italijo
Iz tega se razvidi, da bi Angleži radi, da bi se Francija sporazumela prej z Nemčijo nego z Italijo, dočim je v interesu Francije, da se
Zasiguranje evropskega miru
Dohod francoskega poslanika v Moskvi Al-phanda v Pariz pomeni najvažnejši mednarodni politični dogodek letošnjega leta. Alphandu, ki se bo kmalu zopet vrnil v Rusijo, bo sledil Litvinov, ki bo nadaljeval pogajanja s francosko vlado, za katera bo pripravil teren Alphand. Gre za sklenitev posebnega pakta med Rusijo in Francijo, ki bo zelo podoben pravi alianci. Istočasno pa se namerava skleniti podoben pakt med Rusijo in Poljsko, ki imata dozdaj samo pakt o nenapadanju, ter med Rusijo in Turčijo, ki sta tudi zaenkrat zvezani samo po paktu o nenapadanju, dočim bodo nove aliance imele pozitivna politična in gospodarska določila. Na ta način bi imeli pred 9eboj ogromno mrežo pogodb, in sicer pogodbe o nenapadanju med Rusijo in vsemi vzhodnimi državami, med katerimi je, kakor znano, tudi Jugoslavija, potem poseben pakt o nenapadanju med Poljsko in Rusijo ter tri politične pakte med Rusijo na eni, in Francijo, Poljsko in Turčijo na drugi strani.
Rusija se je vrnila k slovanski politihi
Znani nemški inženjer Basseches, stalni dopisnik dunajske »Neue Freie Presse«, ki že dolgo časa biva v Rusiji, objavlja nadvse zanimiv članek o popolnem preobratu politike ruskih sovjetov. Kovjoti — tako pravi nemški inženjer — so se vrnili k slovanski politiki bivšega carstva. Ne samo med skrivno rusko opozicijo, ki je demokratična in protinemška v principu, ampak tudi med ruskimi masami, se je prolinemško razpoloženje silno ojačilo. Razume se, da je tega kriv v prvi vrsti Hitler, ld je v svoji knjigi »Mein Kampf« dal tako odkritega izraza svoji protislovanski in protiruski mentaliteti. Sovjeti so prišli do tega, (la je boljše, nko se versaillska mirovna pogodba ne revidira, kakor če bi se revidirala v prid nemškemu imperializmu. Zaradi tega so se sovjeti postavili sedaj odkrito na stališče versaillskega pakta in ga branijo tudi v svojem oficielncm časo. pisju. Tako se je zgodil čudež, da je holjševiška Rusija postala konservativen faktor svetovne politike, ki garantira obstoječi status quo v Evropi.
Rusija garant miru v Evropi
Ta politika je jako posrečena, ker Rusije ni stala ničesar drugega, kakor Besarabijo, katere so se sovjeti popolnoma odpovedali, za kar so pa bogato odškodovani po političnem vplivu, loi ga zdaj sovjeti vršijo od Baltiškega do Črnega morja. Strah pred pohodom evropskega imperializma v boljševiško Rusijo je popolnoma izginiil in je oprodi 1 sovjete škodljive psihoze, ki je v mnogih ozi-rih zelo kvarno vplivala na njihovo notranjo politiko. S tem, da so sovjeti ustvarili popoln mir na svoji zapadni oziroma na evropski vzhodni meji. so naenkrat postali poleg Francije tako važen politični faktor Evrope, kakor je bila pred vojno carska Rusija. Rusija, ki Garantira za evropski mir, je naenkrat rešena svoje izolacije in čaka samo na to, da jo juridično priznajo še one države, ki je do sedaj še niso.
Rusi a bo shlenila posebne
—• iii7
punte
Glede tega se v Moskvi čujejo zelo resni glasovi od merodaine strani, da sc bodo kmalu gkle-
prej sestaneta Daladier in Mussolini. Z Nemčijo je mogoč razgovor samo, ko se bodo notranje razmere v Nemčiji kolikor toliko kon-solidirale. O problemih centralne Evrope in Balkana se morata poprej točno dogovoriti Francija in Italija, šele potem pride na vrsto Hitlerjeva Nemčija.
Nemčiji se ne sme preveč zaupati — tako pišejo tukajšnji listi — ne samo zaradi njene brezobzirne diktature in zaradi njene besne kampanje proti Avstriji, ampak tudi zaradi njenega tajnega oboroževanja. Nemčija izdeluje tanke, velike topove in letala ter organizira najvišji narodni obrambni svet. v delavskih taborih pa se vrši sistematična vojaška izobrazba. Tudi oficiozni »Temps« piše o tem, kar pomeni, da je stvar resna.
Torej že v začetku so se pokazale velike težkoče, ki jih vsebuje reševanje evropskih problemov v smislu pakta četvorice. Pakt bo rodil dobre sadove samo, če se francoski diplomaciji posreči, pritegniti Italijo popolnoma k sebi. V to je sedaj naperjena vsa delavnost francoske diplomacije, ki si pa hoče še prej za-sigurati pravo in polno zavezništvo Rusije.
Poincare ie zadovoljen s paktom
Pariz, 21. jul. tg. V »Excelsdorju« izjavlja Poincare, da je zadovoljen s paktom štirih velesil, pa tudi s tem, da se namerava Daladier med počitnicami sestati z Mussolinijem na Sredozemskem morju. Poincare pa se ni hotel izjaviti o Ljudeh, ki jih ne pozna, torej tudi ne o Hitlerju.
nilo politične in gospodarske pogodbe z državami Male zveze, ki bodo dopolnjevale že obstoječo po. godbo o nenapadanju. V Pragi je v to svrho že vse pripravljeno, dočim je v Belgradu in v Buka-reštu treba premagati še nekatere ovire, ki pa niso bistvenega značaja. V tem smislu pa pomagata Rusiji tudi francoska in poljska diplomacija. Sploh je Poljska danes prvi in najvažnejši zaveznik Rusije. Zanimivo je tudi obnašanje Rusije napram Japonski. Zadnji konflikt z Japonsko, ki je nastal zaradi ribarjenja ob obalah Kamčatke, so sovjeti rešili na ta način, da so popolnoma desa-vuirali svoje lokalne organe, česar sovjeti, ki veliko držijo na avtoriteto oblasti, niso še nikoli storili. S tem pa sovjeti zasledujejo samo ta namen, da opozorijo Ameriko, kako nespametno bi bilo. če se ne bi sporazumela z Rusijo in je ne bi juridično priznala, ker ima Rusija vsak čas na razpolago japonsko prijateljstvo. In v resnici se govori, da bo USA Rusijo priznala še letos in sklenila i njo pakt.
Tajna pogodba med Poljsko in Rusijo
Berlin, 21. jul. »Gcrmania«, glasilo ministra von Papena, je včeraj objavila poročilo o tajni pogodbi med Sovjetsko Rusijo in Poljsko, o kateri da je zastopnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Krestinski poročal v moskovskem Politbiroju. Po tem paktu bi Rusija in Poljska podvzeli skupne korake v primeru, če bi se iz pakta četvorice iz-cimile posledice, ki bi kakorkoli ogrožale obe dr-žavi-podpisnici tega pakta. V posebnem protokolu, ki bo te dni podpisan v Moskvi, so določene smernice, po katerih naj bi se vodila skupna borba proti imperialističnim namenom in šovinističnim tendencam Nemčije. Po izjavah Krestinskega v Politbiroju bosta obe državi vodili proti Nemčiji oster gospodarski boij. Seveda so berlinski diplomatski krogi vest demantirali in izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o tem dozdevnem tajnem paktu, ki da ga je »Gcrmania« kar iz rokava stresla. Vendar kaže konsternacija merodajnih krogov v berlinskem zunanjem ministrstvu, da mora vsekakor biti na vesti nekaj resničnega.
*
Stockholm, 21. julija, tg. Finska vlada je sklenila, da se tudi Finska pridruži pogodbi o nenapadanju, katero je sklenila Rusija s sedmimi sosednimi državami.
Gombos zopet v Rimu
Budimpešta, 21. jul. tg. Ministrski predsednik Gombos se bo prihodnji teden odpeljal v Rim, in sicer v spremstvu zunanjega ministra Kanye. V političnih krogih sklepajo iz tega, da je to potovanj« izredne važnosti. Bivanje Gombosa v Rimu Je do ločeno na tri duL
Boliši časi na vidiku?
London. 21. julija, tg. Splošno se smatra za cinintnin, H« «0	življenje d\iffa, ker
1 Angliji dosegli dohodki pošte višek in.7<.l milijonov funtov nad proračun, kar jo največji presežek, odkar oh«toja (»ošta..
Delo na alijanci med Rusijo in Francijo
Stran 3 -
-- »SLOVENEC«, dne 21 friHfc 1888. \
Oster protihitlerjevski hurz v
AvStrtji	Zadeva pomožen«* osoishe cerkve
Dana), 21. jul. tg. Najnovejši ukrep vlade proti hitlerjevcem je zasilna naredba, po kateri se lahko pristašem prepovedanih strank, torej posebno onim, kateri podpirajo narodne socialist«, brez posebne-ga svarila vzame obrtna koncesija. To bo veljalo predvsem za tiskarne in knjigarne.
Veliko razburjenje je nastalo na Koroškem, kjer je bil včeraj zaplenjen krščansko - socialni »Karntner Tagblatt«, ker je kritiziral koroško deželno vlado, da je izpustila iz zaporov tri narodne socialiste, ki so osumljeni, da so pomazali cerkev
v Bodendorfu na Osojskem jezeru. Narodni socialisti so obdolžili župnika in cerkovnika, da sta sama pomazala cerkveni zid s kljukastimi križi. Sodišče je zato uvedlo preiskavo proti župniku in cerkovniku in so jima celo odvzeli idtiske prstov, radi česar so katoličani na Koroškem skrajno ogorčeni. Dunajski heimvvehrovski večernik zahteva, da se mora celovški državni pravdnik kazensko premestiti, ker je radi te atere zaplenil »Kartn'.;r Tagblatt«.
Rooseveltove socialne reforme
Henry de Jouvenel
Poskus političnega portrela
N©w York, 21. julija, tg. Vlad« namerava postaviti blagovne in efektne borze pod kontrolo, da se preprečijo nepotrebna nihanja kurzov. čikaška borza je že sama odredila, da razlike V cenah v enem borznem dnevu za 1 pušelj pšenice ne sme prekoračiti 18 centov, za 1 pušelj korute pa 15 rantov. General Johnson, šef urada za obnova, sili n» to, da se zvišajo mezde, -krajša delovni čas in najamejo novi delavci, ker bo ameriško gospodarstvo stala v 30—60 dneh pred hudo krilo, ie veliko naraščanje ren ne bo v soglasju s primerno ivišano kupno mor j o prebivalstva.
Washington, 21. jul- AA. Splošna in prostovoljna listina, ki jo je podpisal Roosevelt, pomeni nekakšno pogodbo med delodajalci in Roosevel-tom. Po tej listini se delodajalci obvežejo, da se bodo od 31. avgusta do 31. decembra t. 1. ravnali po tehle določbah:
Otroci izpod 14 let se odpuste. Delo od 14 do
16 let trajaj maksimalno 3 ure. Nameščenci dobe 40 urni tednik kot maksimum, tovarniški delavci pa maksimalno 35 ur na teden. V nobenem primeru delavci ne smejo delati več ko 8 ur na dan. Magu-zini morajo biti najmanj 52 ur na teden odprti. Določba o maksimalnem delu nameščencev in delavcev ne velja za podjetja in obrate z dvema delodajalcema v mestih izpod 3500 ljudi. Izjema je dovoljena le v mestih z živahno trgovino. Maksimalni tednik ne velja tudi za posebne industrije, ki pa morajo nadurno delo posebej plačati. Plače nameščencev naj znašajo tedensko 12 do 15 dolarjev, mezde delavcev pa 14. Delodajalci se dalje obvezujejo, da ne bodo prodajali blaga po višjih cenah, kakor so bile 2. julija.
To listino industrije! lahko nndomeste z drugo, ki pa jo mora potrditi Roosevelt. To listino so poslali 5 milijonom nameščencev s prošnjo, da jo podpišejo.
Post ponesrečil?
Newyork, 2(. julija. 1. Ameriški letalec Post, ki se nahaja na poletu okoli sveta, je po neki vesti iz Fairbanksa strmoglavil nad Aljasko. Podrobnosti o tej nesreči še niso znane. Letalec Post je snoči ob 15.10 odletel iz Haba-revska na Aljasko. Meteorološka poročila so bila zelo neugodna, kjlub temu pa se je Post dvignil. Pred odhodom je izjavil, da ne more čakati na zboljšanje vremena, ker hoče za vsako ceno potolči rekord poleta okoli 6veta, ki ga je postavil leta 1930.
Letalec Mattera, ki je že v začetku meseca junija moral spustiti v zapadnem delu Sibirije in se nahaja sedaj isto tako na povratku
v Ameriko, se je moral spustiti 5 milj od Nome na Aljaski.
Ni ponesrečil, ampak je samo zablodi!
Newyork, 21. jul. (a) Po najnovejših vesteh z Alaske je letalec Willy Post, ki ga v Ameriki imenujejo najhitrejšega človeka sveta, pri pristanku v Fairbanksu pokvaril letalo, sam pa je ostal uepo-ikodovan. Bil je zelo nervozen in je pred pristankom 7 ur blodil nad Alasko. Post upa, da bo letalo popravil in da bo mogel nadaljevati in končati polet okrog sv«ta.
V Nemem nehaj ni v redu
Berlin, 21. jul. tg. Pruski ministrski predsednik Goring, ki je sedaj na dopustu na !Syltu, je imel danes tajno konferenco s pravosodnim ministrom Kerrlom. z državnimi podtajniki pruskih ministrstev, z voditelji policije in tajne državne policije. 0 namenu sestanka se do sedaj ni poročalo, vendar se doznava, da je Giiring prekinil it o j dopust in bo prišel v Berlin. Za jutri popoldne je sklicana izredna seja voditeljev SA in SS oddelkov v Berlin.
Giasovi o konkordatu
Rim. 21. julija, ž. Iz Vatikana poročajo, da sedaj z Nemčijo sklenjeni konkordat ne bo vplival na veljavnost drugih konkordalov. ki so bili sklenjeni z Bavarsko in Prusko. Dalje v vatikanskih krogih naglašajo izreden religiozni značaj novega konkordata, ki je tako važen dokument, kakor ga Vatikan še ni podpisal izza časa reformacije. Konkordat ni značilen s«mo po idejni vsebini, temveč tudi radi praktičnih posledic.
Žilnega sporazuma ne bo?
London, 21. julija, ž. Redakcijski odbor, ki je bil postavljen od držav, ki so interesirune na izvozu žita in v katerem zastopa podonavske države Madjarska, je imel snoči sejo, ki je trajala dve uri. Kljub dolgotrajni seji pa se ni mogel doseči sporazum med agrarnimi ln industrijskimi državami v vprašanju žita. Razgovori se bodo danes nadaljevali, čuje se. da so evropske države pripravljene, da se zavežejo, da ne bodo povečale produkcjje žitn preko sedanje količine, venrlnr pa odklanjajo druge zahteve agrarnih držav, posebno to, da zmanjšajo površino, ki je posejana s pšenico, kakor tudi znižanje taks za uvoz pšenice. Isto tako odklanjajo tudi sistem konfingentiranja.
Razkol v francoski socialistični stranki
Pariz, 21, julija tg. Vodstvo socialistične stranke je izdalo danes izjavo, v kateri odkrito grozi desnemu parlamentarnemu krilu z izključitvijo iz stranke, ker to krilo negira sklepe, ki so bili sprejeti na občnem zboru.
Slan e brezooselnosti
Ženeva, 21. julija. A A. V juniju je kazala brezposelnost tole sliko: Nemčija 5,039.512 brezposelnih (1932 v tem mesecu pa 5,582.220); Avstrija 320.955 (271.481); Velika Britanija v Severno Irsko 2,236.319 (2.821.840)s Francija 314. tisoč 242 (322,320); Italija 1,000.128 (968.446); Svobodna Irska 63.296 (35.870); Švica 57.163 (41.798); Češkoslovaška 730.182 (4G7.22H).
Letalska nezgoda
Pariz, 21. julija, tg. Pri Chalon »ur Mere »e je
vojaško letalo zapletlo v električni vod visoke napetosti, se vžgalo in padlo v roko Suippe. Vsi trije potniki letala so bili ranjeni, vendar pa so jih *e rešili.
Sicilska osveta
Rim, 21. julija, ž. V sicilski občini Ficcara se je na tajinetven način zastrupilo sedem članov kmetske družine. Ko je prišel zdravnik, je ugotovil smrt. Oblasti so izvršile takojšnjo preiskavo in aretirale član e neke druge kmetske družine, za katero mislijo, da je izvršila zločin.
Potres v Turčiji
Carigrad, 21. julija. AA. V okolici Smirnc je bil močan potres. 20 oseb ie ubitih. V Sniir-ni sami so se porušile mnoge niše. Potresni sunki šc trajajo.
Nov rekord
Helsingiors, 21. jul. (a) Znani lahkoatlet Isoholn J* postavil nov svetovni rekord v teku na 4 mibe. Progo je pretekel v 19 minutah in 1 sekundi, Do-
J .	i	i » ___-v, :____, „: . , m.	,
seuailfl rcnuiu je [lustiini «7. (antiaija	}Mji(sai
tekač Kusoczinski z 19 minutami 2.3 sekunde.
Ni. V. krali na PHtvičkih jezerih
Plitvice, 21. jul, AA. Danes popoldne nap a-vil Nj. Vel. kralj izlet z avtomobilom na Plitvi':ka jezera. Spremljal ga je adjutant general Pavel Piv-lovič. Kralj je povsod spraševal ljudstvo o gospodarskih razmerah. Na obali so se med tem zbrali številni gostje, ki so kralja navdušeno pozdravljali.
Nove volitve v delavske zbornice
Belgrad, 21. jul. 1. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravja je že dva dni konferenca delegatov vseh delavskih sindikatov, na kateri pretresajo nov volivni red za Delavske zbornice. Volitve bodo v začetku oktobra. Konferenci predseduje načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Jeremič, navzoč pa je tudi tajnik Jugoslovanske strokovne zveze iz Ljubljane Peter Lombardo.
Trgovska pogodba z Grčiio sklenjena
Atene, 21. julija, ž. Snoči ob 22 je bila podpisana grško-jugoslovansika trgovinska pogodiba. Pri tej priliki je minister za narodno gospodarstvo podal izjavo, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je prišlo do podpisa trgovinskega sporazuma. S tem je podan nov dokaz o obojestranskem razumevanju, da je potrebno čim tesnejše trgovinsko sodelovanje med obema državama.
Vilder in Jančikovič kaznovana
Zagreb, 21. julija. AA. Policijska uprava v Zagrebu je kaznovala dr. Toma Jančikoviča na 15 dni zapora, ker je dal v tiskarni »Grafika« natisniti posmrtni list za pokojnim Predavcem, v katerem opisuje to dejanje kot politični atentat, čeprav ga je izvršil Tomo Koščec iz osebnih nagibov. Dr. Tomo Jančikovič je že nastopil kazen. — Venčeslav Vilder, bivši narodni poslanec je bil lani kaznovan na 15 dni zapora, ker je prekršil zakon o shodih in društvih. Ker je obsodba poistala izvršna, je zdaj nastopil kazen.
Banovins^i uradniki v Belgradu
Belgrad, 21. jul. 1, Delegati banovinskih uradnikov, ki so prispeli žc včeraj v Belgrad, so v teku današnjega dne obiskali notranjega ministra Lazi-ča, prometnega ministra Radivojeviča, ministra brez listnice dr. Angjelinoviča in trgovinskega ministra Šumenkoviča. Oglasili so se tudi v kabinetu predsednika vlade. Delegacija je notranjega ministra obvestila o nameri ustanovitve Zveze banovinskih uradnikov, Kar jc notranji minister v principu odobril. Glede polovične vožnje je prometni minister, kateremu je delegacija predložila obširno spomenico, k! jo je podpisalo tudi 70 poslancev in senatorjev, zagotovil, da bo predložil zadevo komitetu ministrov. Radi tega je deputacija obiskala predvsem člana tega komiteta ministra Angjelinoviča in Šumenkoviča, ki sta zagotovila, da bosta storila vse, < -i pridejo banovinski uslužbenci nazaj do svoj:h pravic.
Popoldne je bila konferenca delegatov, na kateri so se obravnavala razna vprašanja, ki zadevajo banovinske uradnike in uslužbence. Predvsem se je govorilo o pomoči v gospodarskih zadevah teh ujlužbcnccv. Delegati so zvečer odpotovali iz Bel-grada.
Koliko se sme vzeti s seboj denarja
Belgrad, 21. jul. AA. Po najnovejši odredbi finančnega ministra se smejo z vidiranim potnim listom odnesti s seboj v inozemstvo plačilna sredstva, in sicer do Din 3000, ako je vizum polel,en za potovanje v Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo, Grčijo, Italijo, Madjarsko, Romunijo in Češkoslovaško, do 5000 Din pa, če je vizum podeljen za potovanje v ostale države, brez razlike, ali se potuje v eno ali več držav.
Uradne ure v Škofji Loki
V uradih sreskih načelstev ter sreske izpo-•dave v «korji Loki so uradne ure do L oktobra od pol 8 do pol 14.
Paria je edinstveno mesto v oblikovanju političnih alegorij. Težko bi vladal tisti, ki bi prisegal na francoski politični dognmtizem ln po njem uravnaval maksiine svoje politične ideologije. Če se iz dneva v dan prelivamo v različne kondratik-clje, je to le samo dokaz one sicer iskrene, toda politično tako platonske francoske mednarodne melanholije, ki je na vse strani radodarna z vsemi eliksirji evropskega humanizma, na trgu francoske notranje politike pa zmiraj v skladu s starodavno preizkušeno dogmo o francoskem političnem »bon sens-u«.
Henryja de Jouvenela sem imel priliko prvič opazovati na prosluleni trocaderskem kongresu I. 1931. Organiziral ga je takrat obenem z znanim angleškim pacifistom lordom Robertom Ceci-lom in z mladim ideologom angleške Labour Party Bakerjem, ki še danes kot osebni tajnik g. llender-sona predstavlja eno važnih gibal ženevskega ra-zorožilvenega zasedanja, Takrat je razjarjena množica francoskih nacionalistov navalila na tribuno kongresa, v par sunkih s tribune pomedla nekaj ministrskih predsednikov, ambasadorjev, senatorjev in poslancev s Časnikarskimi mizami vred. Pacifist in nacionalist llenry de Jouvenel je takrat z odpeto kravato in skoraj da raztrganim obrazom zdrvel v svoj avto. Takrat je po njegovih Izjavah utonila baje zvezda francoskega vodstva v zboru internacionalnega in pacifističnega bratstva. Francija da je zapustila tradicije političnega univerzalizma in zatajila svojo edino uspešno politično linijo.
Danes se g. Henry de Jouvenel vrača iz Rima v Pariz z najmočnejšim diplomntskim aktom, kar jih je ustvarila povojna evropska diplomacija. Bodočnost svojega bodočega političnega megijanlzma je zvezal s pogodbo z najmočnejšim nacionalističnim sistemom, kar jih danes nosi svetovna obla. Ustvaril je »pakt četvorice« v šestih mesecih, kakor je ob svojem nastopu službe v Rimu obljubil, zasigural jo Kvropi mir za bodočih deset let evropskih spletk in zapletljajev v znamenju izravnave nasprotij med drugo internacionalo in fašizmom, evropski kontinent pa razdelil tako elegantno, da Srednje Evrope in njenih težav diplomati v bodoče ne bodo trebali obravnavati več brez rokavic ali pa z nevšečninii brazdami na čelu.
I.
llpnry de Jouvenol računom francoske realne politike nikdar ni bil dobrodošla postavka. Pred leti je s svojo revijo »La Revue des VLvants« v francosko notranjo politiko začel rezati zanimive brazde, ki so bile nove; a ker niso bile originalne, v politiki političnega tribunstva ne morejo pomeniti mnogo. Mandarin dnevne politike, to se pravi vodja dobršnega dela kakega izšolanega političnega naroda more biti samo tisti, ki v originalnosti svojih političnih koncepcij nosi tako skoraj da sigurno hipoteko vsaj za četrt stoletja bodočega političnega razvoja. V svoji reviji pa je g. llenry de Jouvenel zagovarjal najbolj nerodne novosti za razvoj francoske notranje politike. Zagovarjal je čudno sintezo med krščansko demokratsko internacionalo, ki jo predstavljajo v Franciji demokratski popolarji, z drugo internacionalo — vse vsled slutnje prednosti moderne soeialne politike pred kulturnobojno misijo starih liberalcev tretje republike. Vsled premočne polence dinamizma francoskega internacionalnega modernizma je zagovarjal modernizem konservativiznia kot element bodoče uglasitve evropskih nacionalizmov. Komunistični ruski petletki je skušal postaviti nasproti ogromno petletko reorganiziranega evropskega kapitalizma.
Čudno zmes protislovij, ki so bila za francosko politiko tako nova in tuja, da bi mogla biti predmet oficielnega patenta čuvarjev francoske državnosti možu, ki iz kaosa Evrope za francoski politični trg lovi najbolj sumljivo kramo; ta šara pa ne nosi v sebi liikakih sestavin resne politične evolucije, ki bi kdajkoli v skladu z zakoni francoske individualistične tradicije mogla dobiti pečat oficielnosti.
II.
IIenry de Jouvenel je pa v soboto v imenu francoske republike oficielno podpisal »pakt četvorice«. Pakt blagoslavljajo danes celo nacionalisti okoli Leona Daudeta in Charlesa Maurasa, zanj bodo glasovali Marinovi desničarji in sporazum druge internacionale s fašizmom danes razdvaja najbolj organizirano in skoraj še edino stranko druge internacionale — francoske socialiste, ki se bodo na trenotnem kongresu razdvojili najbrž v dve skupini.
Zapustili tabor politične pravovernosti je v politiki zmiraj silno čudna zadeva. Ko človek slopi v krog trenotne politične herezije, si s tem ustvari oni začarani krog, kjer se v nujnem amalgamu raznih smeri kot v kaleydoskopu pojavljajo najrazličnejše politične komponente. Od osebne politične dispozicije je le odvisno, ali se tak novi prerok za-strmi v muziko barv politične relativnosti ali pa se reši v jasnost zavestnega političnega računa.
»Pakt četvorice« lahko nosi v sebi osnove ogromnoga političnega koncepta, ali pa se ob prvem brutalnem prerezu izciini kot veliki »bluff« nerazumevanja evropskega političnega hotenja.
V presojanje evropske politične opetovanosti, ki se vsaki diplomaciji zmiraj vsiljuje kot praktična učiteljica, se nehote vsiljuje primera med razpoloženjem, ki je 1. 1904 v Evropi sprejemalo sklenitev pakta »Entente Cordiale« med Anglijo in Francijo in okolnosti, ki danes spremljajo sklenitev pakta Četvorice". Takrat je v Franciji zavladalo v začetku ogromno nerazpoloženje proti
paktu anlante — na vseh šolah so se vršile bučne demonstracije, ln vendar je ta pakt deset let na to rešil osnove evropske demokracije in njenih bla-godati za nadaljnje obravnavanje evropske usode, v »paktu antante« je zmagal sporazum med francoskim demokratskim naprednjaštvom in angleškim konservativnim liberalizmom proti pruskemu principu dinastičnega absolutizma.
»Pakt četvorice«, ki danes prinaša v Evropo sporazum med univerzalizmom francoske tendeiue in Hitlerjem, predstavnikom nacionalnega imperializma, je navidezno tolika diplomatska herezija, ki lahko omami še tako silne politične lirike kot sta Henrv de Jouvenel in Paul Boncour, kaj šele — g. Eduard Herriot.
III.
Misticizem je v politiki zmiraj zelo hvaležna poteza v vsaki okolnosti. Kadar je politična stiska največja, je vsak politični »čredo« že nekaj vreden. Položaj vseh narodnih mas v Evropi je danes tako pretresljiv, da za nobenega politika ni prav nič nečastno, če včasih zaigra vlogo običajnega — mežnarja.
Bodisi da so danes nekateri revolucionarni po kreti v Franciji iskreni ali ne — gotovo je, da so danes vsi zelo blizu notranji alii zunanji revoluciji. Sai je svojo vero v rusko revolucijo danes izpovedal tudi že genialni pesnik francoske buržuazne dekadence — Andre Gide. 6e bolj sumljiva pa postane stvar takrat, če se za revolucijo navdušujejo pristaši Leona Daudeta in Charlesa Mauraga. Njihov sodrug Bernanos že nekaj časa sem izdaja revolucionarno revijo, ki jo naziva z zanimivim naslovom »Reakcija«. Reakcija na vse, če tudi v obliki, revolucije. V Marinovi desnici se dalje pojavljajo pojavi, ki so v pravovernosti »pseudokato-liškega« konservativiznia še mnogo bolj sumljivi nego-li Ribesovi demokratski popolari. Na skrajni levici se je že izvršil revolucionarni razkol med Trockisti in Stalinisti in zastopnici druge internacionale, socialisti se pravkar prerekajo, ali naj ostanejo razredno revolucionarci ali pa le stanovsko melanholični.
Če že hoče ves svet in vsakdo biti revolucionaren, zakaj si ne bi potem tudi diplomacija dovolila majhnega izleta v začarani svet revolucije. Da diplomacija nikdar ni bila originalna, je stara stvar, če pa v trpljenju in nesreči lahko marsikomu pomore brisati solzo obupne brezciljnosti, bo vendorle ta ali oni usmiljenemu diplomatskemu samaritanu vzkliknil: »Bog plačaj!«
llenry de Jouvenelu in Paul Boncouru lako ni treba hiteti z definiranjem svojega bodočega političnega programa. Ne eden ne drugi, ni s tem zatajil bistva svoje politične osebnosti, ki je njima končno vendarle edini porok osebnega političnega uspeha. V Henry de Jouvenelovi viziji je »pakt četvorice« ogromen skok v revolucionarno originalnost, na katerega je francoska politična šola lahko ponosna. Grobi obrisi pakta so sicer silno enostavni, toda če se francoski diplomaciji v bodočih letih posreči dokazati, da v tem obsegu pojmovana revolucija ni nič drugega ko le nadaljevanje francoskih političnih tradicij humanizma in univerzalizma, potem je IIenry de*Jouvenel svoji osebni in občestveni politiki storil zanimivo uslugo.	Ruda Jurčec.
>jr-' —-
lin, J
Angleži v naših luhah
Šibenik, 21. julija, ž. Davi ob 9 je priplula v Šibenik druga skupina angleških vojnih ladij, ki bodo vsidrane v naših lulkah do 28. t. m. Skupaj je prispelo 950 mornarjev in 55 častnikov.
Split, 21. julija, ž. Včeraj zjutraj je odplula i? Omiša angleška križarka »Delhi«.
Huda železniška nesreča
Rim. 21. julija, ž. Na železniški progi Neapelj-Benevento med postajama Soretti Magio in Olo-paca sla trčila sinoči ob 10 skupaj brzovlak in osebni vlak. Nesreča se je zgodila radi napačno postavljene kretnice. Udarec je bil tako strašen, da je bilo 6 oseb na mesitu mrtvih, 25 potnikov pa je bilo hudo rainjenih. Iz Beneventa so takoj poslali pomožni vlak na kraj nesreče.
V Ameriki se bo zopet pilo
Wasliing(on, 21. julija, ž. Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo najbrže do božiča ukinjen v Ameriki suhi režim. S tem v zvezi se že zdaj vršijo glasovanja v posameznih državah. Do sedaj imajo pristaši mokrega režima večino 50.000 glasov.
Belgrajske vesti
Belgrad, 21. julija. 1. K okrajnemu sodišču v Mursko Soboto je premeščen Bogomir Roš, sodnik 7. skup. pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi.
Belgrad, 21. jul. 1. Iz vrst senatorjev se čufe, da bo prihodnja seja senata 28. julija.
Belgrad, 21. jul. 1. Okrožno sodišče za mesto Belgrad je potrdilo pravila novoosnovane zadruge uslužbencev državnih in prometnih ustanov za zidanje stanovanj. Sedež zadruge je v Belgradu.
Belgrad, 21. jul. 1. Danes se je tu sestal upravni odbor jugoslovansko-palestinskega komiteta, na katerem so se konstituirali razni odseki. Zasedanju gornjega odbora prisostvujejo od Slovencev inž. Alojz Žumer iz Gornjega grada, Karel Pahor ter Srečko Kranjc iz Maribora.
Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da nas je danes po kratki a zelo mučni bolezni zapustil naš nadvse ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oč«, brat, stric in tast, gospod
IVAN VERBAJS
bivši trgovce
ter odšel pokrepčan z zadnjo popotnico, v večnost.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 23. julija ob 4 pop. iz hiše žalosti, Poljanska cesta 17, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. julija 1933.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
19001etnica Odrešenja
Biserna sv. maša nadškofa ]egliča
Zbori, ki prenočujejo v Ljubljanii 29. julija, naj takoj sporoce število pevcev in ppvk, da pr skrbimo za prenočišča. Navedite Število pevoe-posebej in pevk posebej. Pevska zveza preskrb prenočišča samo za svoje člane. Isto velja za zbore, ki prenočujejo v Ljubljani 30. julija.
Posebni vlak, ki vozi iz Brežic v soboto, 29. julija popoldne ob 14.25 pelje direktno na Brezje; ž njim se lahko odpeljejo verniki iz onih župnij, ki gravitirajo na postajo Brežice-Krško. Vozno karto po 45 Din plačajo župni m uradom, kateri morajo v ponedeljek 24. t. m. poslati glavnemu odboru v Ljubljano končno število prijavljencev za ta posebni vlak. Znesek za izkaznico in znak ni obsežen v omenjeni vsoti, temveč je treba še posebej plačati 6 Din.
Znaki in legitimacije za vstop na Stadion se dobe pri vseh župnih uradih v Ljubljani, poleg tega še v trgovinah: Ničman, Vera Remec, Nova Založba, Jugoslovanska knjigarna, Sfiligoj, Uni-onska trafika, Trafika Klander. Opozarjamo zla9ti občinstvo iz Ljubljane, da si pravočasno preskrbi izkaznice in znake. Otroci do 12. leta so v spremstvu staršev prosti izkaznic in znakov.
Reditelji. Kakor je določeno, pride na vsakih 25 o9eb po en reditelj. Ti reditelji morajo posebno paziti na dostojno vedenje, da preprečijo vsako izzivanje od katerekoli strani. Zavedajo naj se, da je prireditev v Ljubljani verskega značaja, torej romanje, zato se morajo temu primerno obnašati vsi udeleženca. Narodne noše naj reditelji dirigirajo na športni prostor »Primorja«, nasproti Stadiona, kjer je zbirališče že ob 9 dopoldan. Tamkaj se zberejo tudi Križarji, Klarice in Marijini vrtci, ki pridejo v belih oblekah s svojim duhovnim voditeljem. Vsi ostali otroci naj gredo v spremstvu staršev.
Vstopnice za pozdravni koncert v Unionu se dobe v centralni pisarni. Ljudska knjižnica, Miklošičeva cesta 7 in sicer po ceni od I,—IV. vr9te 30 Din, od V—X. vrste 20 Din, nadaljnji po 10 Din, stojišča 5 Din. Koncert se prične ob 20.80. Istotam se prodajajo tudi rezervirani sedeži za Stadion.,
Posebni vlaki
1.	Posebni vlak Maribor—Ljubljana odhaja iz Maribora ob 3.30 in pride v Ljubljano ob 7.35 ter odhaja iz Ljubljane ob 18 in pride v Maribor ob 22. Za ta posebni vlak plača vsak 45 Din za vožnjo sem in tja. Vozno karto dobijo priglašenci za ta vlak pri Katoliški akciji v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
2.	Posebni vlak Metlika—Ljubljana odhaja iz Metlike ob 4 in pride v Ljubljano ob 8.25, odhaja iz Ljubljane ob 18.40 in pride v Metliko ob 22.30. Cena za ta vlak sem in tja je 38 Din. Vozne karte dobijo priglašenci pri svojih župnih uradih, kjer so se zglasili. Potovati pa morajo tja in nazaj s posebnim vlakom.
3.	Posebni vlak Rateče—Jesenice—Ljubljana vozi 30. julija in odhaja iz Rateč ob 5.50, z Jesenic ob 6.35 in pride v Ljubljano ob 8.35, odhaja iz Ljubljane ob 18.20. Udeleženci, ki potujejo a tem vlakom, plačajo 30 Din za vožnjo sem in tja. Vozne karte dobijo pri svojih župnih uradih, kjer so se zglasili. Iz Bohinjske Bistrice imajo zvezo s tem vlakom in plačajo iz Bohinja vozno karto do Jesenic, ki ima dvetretjinski popust.
4.	Izredni vlak bo vozil na progi Kamnik— Ljubljana in bo odhajal iz Kamnika ob 8 zjutraj, vračal se bo okrog 18.
5.	Posebni vlak odhaja z Brežic v soboto 29. t. m. ob 14.25 in pride v Ljubljano ob 16.50 ter na Otoče ob 18. Udeleženci ostanejo čez noč na Brezjah in se drugi dan odpeljejo ob 8 z Otoč in pridejo v Ljubljano ob 9.05. Tu prisostvujejo cerkvenim slovesnostim na Stadionu in se vračajo iz Ljubljane ob 19.18. Vsak udeleženec plača 45 Din za vožnjo do Otoč in nazaj. Vozne karte dobijo udeleženci pri župnih uradih, kjer so se prijavili.
6.	Posebni vlak Rakek-Ljubljana-Brezje vozi 30. julija in odhaja z Rakeka ob 8, s Planine ob 8.09, z Logatca ob 9.19, pride v Ljubljano ob 9.03, iz Ljubl jane odpelje na Brezje ob 19.03 in pride na Otoče ob 20.16. Z Lesec vozi 31. julija ob 11.55. Tega vlaka se poslužijo udeleženci cerkniške de. kanije, ki potujejo obenem na Brezje. Cena za ta vlak je določena Rakek—Brezje in nazaj, izkaznica in znak 43 Din, Rakek-Lesce in nazaj 52 Din.
Župni uradi naj javijo število onih, ki žele potovati s posebniimi vlaki, da jim moremo pravočasno poslati vozne karte. Vozno karto plača vsak udeleženec župnemu uradu in župni urad Pripravljalnemu odboru. Vsak udeleženec dobi svojo karto, ki je žigosana s »Putnikovo« štampiljko, zato jih ni treba žigosati s župnijskim žigom. Vsak vlak bo spremljal zastopnik »Putnika« in zastopnik Pripravljalnega odbora. Potovali bodo vsi v osebnih vozovih.
Vozni red štajerskih romarskih vlakov
29. - 31. iultia
Kot že javljeno, imamo letos posebne vlake in se je treba samo z njimi voziti tja in nazaj, sicer nima udeleženec nobene znižane vožnje. Uredili smo tako, da gre en vlak iz Maribora in eden iz Celja. Gg. župnike prosimo, da oznanijo ta vozni red:
Mariborski vlak:
Ta vlak vozi iz Maribora na Otoče s celodnevnim postankom v Ljubljani in ga ne zamenjujte z vlakom, ki vozi v nedeljo zjutraj samo do Ljubljane.
Iz Maribora vozi naš romarski vlak v soboto zvečer ob 22.18 in 6icer vstopijo v Mariboru vsi iz Maribora, Slov. goric in oni, ki so se pripeljali po progi Prevalje-Maribor z večernim vlakom. Nadalje stoji ta vlak:
Hoče ob 22.28; Orehova vas-Slivnica 22.35-Rače-Fram 22.40; Pragersko 22.55. Tu se priključijo oni, ki so se pripeljali z rednim vlakom po progi Gornja Radgona-Ormož-Ptu j-Pragersko; Slov. Bistrica 23.05; Poljčane 23.18. Tu se priključijo s proge Konrice-Poljčane. Ako bo vozil poseben večerni vlak, bomo še objavili, ker se zahteva gotovo število udeležencev; Ponikva 23.38; Grobelno 23.48. Tu se priključijo s proge Rogatec-Grobelno. št. |urij ob j. ž. 23.54. Ta vlak dalje ne bo stal in ne bo sprejemal nobenih drugih udeležencev. S tem vlakom smo v Ljubljani ob 2.33. nakar gremo Da Rakovnik.
Celjski vlak:
Na celjski vlak pridejo vsi iz proge Slo-venjgradec-Celjc z večernim vlakom in oni, ki imajo v Celju vstopno postajo. Vlak odhaja v soboto zvečer: Celje 23.45; Laško 23.59; Rimske toplice 0.09; Zidani most 0.29. Tu vstopijo oni s proge Dobova-Zidani most; Hrastnik 0.42; Trbovlje 0.54. V Ljubljano pridemo ob 2.00 zjutraj, nakar gremo na Rakovnik.
Kako gremo iz Ljubljane na Brezje?
Nekate ri hočejo z vlakom že v nedeljo popoldne na Bled in Brezje, drugi hočejo ostati še popoldne v Ljubljani. Zato gre en vlak iz Ljubljane (gorenjski kolodvor), ker je ta bližji Stadionu, ob 14.36, drugi 16.54. Vsa navodila dobite v vlaku!
Pojasnila:
1.	Otroci do 4. leta so prosti voznine, kakor tudi vstopnine. Nad štiri leta stari plačajo vse kot odrasli, samo vstopnine v Ljubljani ne.
2.	Železničarji naj 6e vozijo z rednimi vlaki, na posebnem morajo plačati voznino. Izkaznico za štadion si kupijo v Ljubljani.
3.	Legitimacije smo vsem razposlali. Ako bi se eventualno kje izgubile, se naj kmalu prijavi. Vsak naj na domači odhodni postaji da to legitimacijo žigosati.
4.	Znake in izkaznice za Ljubljano itd., dobijo vsi v vlaku, da se ne bodo motili.
Pozdravni koncert
v sobolo 29. iul. v veliki dvorani Uniona
Spored:
1.	Stanko Premrl: Slovanska pesem. Mešani zbor.
2.	Anton Svetek: Ponte dei sospiri. Mešani zbor.
3.	Jože Klemenčič: Slavica. Ženski zbor.
4.	Ljudevit 'Puš: Biseromašniku, nadškolu dr. Jegliču. Mešani zbor.
5.	Jurij Flajšman: Triglav. Šesteroglasen mešani zbor. — Pojo združeni pevski zbori ljubljanskih okrožij in nekateri drugi zbori (okrog 430 pevcev in pevk).
6.	Anton Nedved; Popotnikova pesem.
7.	Anton Foerster: Saiho.
8.	Anton Foerster: Večerni ave.
9.	Stanko Premrl: Cirilova oporoka. — Poje moški zbor pevovodij.
10.	Stanko Premrl: Rože za Marijo. Ženski zbor.
11.	Alojzij Mav: Oj zato! Ženski zbor.
12.	Anton Foerster: Domovina. Mešani zbor.
13.	Martin Železnik: Jutro. Mešani zbor.
14.	Matija Tome: Pozdrav škofu. Mešani zbor. — Pojo združeni pevski zbori ljubljanskih okrožij in nekateri drugi zbori (okr. 430 pevcev in pevk).
Cerkven koncert na Stadionu
v nedeljo, 30. julija popoldne
Spored:
1.	Traven-Premrl: O vi vsi.
2.	Hribar: Žalostna mati.
3.	Železnik; Nesrečno ljudstvo.
4.	Gallus: Glejte, kako umira.
5.	Levičnik-Kimovec: Zadnja večerja.
6.	Tome: Sedem poslednjih Jezusovih besed.
7.	Premrl: Križu povišanemu.
8.	Premrl: Kristus je vstal.
Pevskim zborom sporočamo, da ne moremo več vzeti na znanje nobene prijave za sodelovanje, ker je rok za to že zdavnej potekel in ni več časa za vaje.
Pevska zveza
Za ljudsko petje dne 30. julija so določene sledeče pesmi: a) za sv. mašo: 1. ob vstopu pre-vzvišenega g. nadškofu: »Biseromašnik, bodi pozdravljen!« po melodiji iin besedah »Novomašnik, bodi pozdravljeni«; 2. za začetek sv. maše: Vav-ken, »Kraljevo znamenje, križ, stoji«, 3 kitice po Cerkveni ljudski pesmarici (štev. 34) iz leta 1933; 3. za darovanje: Rihar, »Srce Marijino«, prve 3 kitice po isti pesmarici, štev. 59; 4. po povzdigovanju: Vavken, »K Tebi, Jezus ljubeznivi«, iz iste pesmarice, štev. 83; 5. po zavži,vanju: Kimovec, »Angel Gospodov«, 6 kitic po izdaji, ki jo ima v zalogi skladatelj in Jugoslovanska knjigarna; besede so natisnjene v obliki ljudske pesmarice. Naroči naj jih vsak pri Kat. akciji, ki jih ima v zalogi. 6. Ob koncu sv. maše; »Povsod Boga I«
b) Pri litanijah, ki bodo takoj po koncertu: 1. »Glasno zapojmo«, 1. in 2. kitica; 2. odpeve pri petih litanijah: »Oj bodi hvaljeno« in »Slava Brezmadežni*, štev. 79, »O Jezus, tvoje sladko Srce«, ravnotam štev. 72 refren in znano': »Tebi o Jezus, hočem živeti«. Ti trije odpevi so tudi v novi cerkveni pesmarici na str. 80. in 81. pod štev. 25, 26 in 27.
Prosimo vse udeležence, da se teh pesmi, če jih še ne znajo dobro, nauče in pojo po enotnem tekstu cerkvene pesmarice iz 1. 1933.
Odbor P. Z.
Leon XIII• in družina
Ob 30letnici njegove smrti: 20. julija 1903
Zopet dve žrtvi Save
V sredo zvečer je Sava pri Samoboru na Hrvatskem pogoltnila naenkrat kar dve mlladi žrtvi. 22 letna Marija Ma-tkoviČ in 18 letna Amalija Bizjak sta se že večkrat kopali na istem mestu v Savi. Tudi v sredo zvečer sta se hoteli ohladiti po dnevnem delu. Šli sta v vodo, držeč se ta roko in veselo prepevali. Hoteli sta dospeti na sipino sredi reke. Sava je na onem mestu precej plitva in j so le na nekaterih krajih kotanje, kjer seže voda , človeku čez glavo. Dekleti sta nič hudega sluteč bredli Savo, ko sta naenkrat zašli v tako kotanjo. Plavati nista znali in ju je deroča voda taikoj potegnila na dno in odnesla. Niti krikniti nista imeli časa, le zn hip je bilo še videiti njune roke, ki so obupno zakrilile nad vodo. Kopalci, ki so bili na bregu, so sprva mislili, da sta se dekleti nalašč skrili pod vodo. Ko ju le ni bilo nad vodo, so kopalci taikoj skočili v Čoln in za veslal i zn dekletoma. Toda bilo je prepozno. Nobene več niso m osli rešili. Pozno zvečer je Sava naplavila truplo Amalije Bizjak, truplo Mariie Matkovič pa je naplavila Sele naslednji dan.
Pred nami na steni visi podoba Leona XIII., ovenčana s častitljivo krono visoke starosti. Mir in ljubezen božja počiva v teh izmučenih obraznih potezah in v teh veselih očeh odseva žarek z onega sveta. Srce visokega srednika med Bogom in človekom ni več razdeljeno med nebom in zemljo in zdi se, da zemeljska strast ni zapustila v tem srcu in obrazu nobene več sledi. Lepa je čista otrokova duša v nedolžnem cvetu, še lepša je preizkušena, očiščena, dozorela duša apostola, ki je osivel v službi Kristusove Cerkve. To je Leon XIII.
Pij X. je prav za prav prevzel program Leona XIII. Pij XI. izvršuje program Leona XIII. Kateri program? Kdor hoče prenoviti svet in človeško družbo, mora prenoviti družino. »Srečen konec je sad pravega začetka,« je modroval Leon Veliki. Noben socialni program nič ne pomeni, če ni njegova prva skrb in beseda: Družina! Najboljše postave ostanejo neplodne, če jih državljanu in članu človeške družbe ne privzgoji družina. »Red v družini,« piše sv. Avguštin, »je predpogoj za red v državi.« Mir in blagor v družini je najboljši porok za mir in blagostanje v državi.
Leon XIII. je razpisal visoko nagrado za najboljšo podobo Sv. Družine v Nazaretu. Tisti čas je nastalo veliko teh svetih slik, ali nagrade ni dobila nobena, čeprav je bila tej in oni podobi Svete Družine izrečena posebna pohvala. Najlepše je naslikal vzor Nazareške Družine Leon XIII. sam v svojih številnih socialnih okrožnicah, zlasti v onih, ki se spominjajo Kraljice sv. rožnega venca in njene enako imenovane družinske molitve. Življenje po vzoru Sv. Družine, misli mislec in videč na Petrovem prestolu, je dragocen prispevek k rešitvi socialnega vprašanja, dražji nego katerikoli socialnopolitični program.
Uporniki in hudodelci, to so navadno tisti, ki niso poznali sreče domačega družinskega življenja. Največ velikih zločinov se spočne na razvalinah razbite družine. Komur ni dobro v družini, komur je pretesno v domačem krogu, mu kmalu vsa domovina ne bo več dovolj dobra Ln prostorna. Po zatrdilu Leona XIII. ni nobena armada in kultura dovolj močna, da bi zadržala propad tistega naroda, čigar posamezna družina je bolna. Ljudstvo, ki izgublja družinski čut, boleha v svoji korenini.
Ob petnaisterih skrivnostih sv. rožnega venca je Leon XIII. razvil lastnosti in dolžnosti družinskega poglavarja, s katerim stoji in pade družina. Karkoli^ gradi ali razdira družino, gradi ali ruši tudi državo. Moralni propad družine slabi ves na-
oBffifflMftMfflHlfflfflfflM
T Štefan Erman, mizarsrki podjetnik v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je pretekli četrtek umrl.
Iz življenja delavskega trpina
100.000 kilometrov pešhote
Le malo jih je na Jesenicah, Koroški Beli ali Breznici, ki ne bi poznali, ali vsaj že večkrat videli na cesti od Jesenic do Sela pri Breznici, oziroma obratno, moža, trpina delavca, ki že skoro četrt stoletja vsak dan meri svoje enakomerne korake v tovarno na Jesenice in nazaj.
Valentin Lužnik, ki je danes star 60 let, je pred 34 leti pričel delati na Jesenicah v tovarni KID. Kmalu potem se je oežnil in stanoval v bližini tovarne v teku 12 let le pri dveh gospodarjih. Ker pa se mu je družina množila in je mož vedel, kako težko gledajo hišni lastniki stanovanjske najemnike z večjim številom otrok, si je z nekaj prihranki, ki jih je imel, pred 22 leti kupil v vasi Selo pri Breznici majhno hišico, ker za nakup hiše v bližini tovarne ni bilo zadosti denarja.
Od takrat pa hodi naš jubilant Tine vsak dan, ob vsakem vremenu, v mrazu in vročini, pozimi in poleti v tovarno na delo in iz tovarne domov.. Pravi, da bi lahko na prste šestel, kolikokrat se je v največjih snežnih zametih peljal z vlakom. Dobrih 15 kilometrov prehodi vsak dan in ako računamo 300 delavnih dni v letu dobimo število 4500 kilometrov. Ker pa to pot meri že nad 22 let. je Valentin Lužnik prehodil v tem času nič inanj ko stotisoč kilometrov. Ako hi bil torei ored 22 leti šel na pot okrog sveta, bi se bil že dvakrat grede oglasil doma na Selu in bi ga čez dobra štiri leta
rodov in državni organizem. »Država namreč ni stroj, ampak živ organizem z živimi člani, v katerem ima vsak član svojo pravico in službo in svoje prosto življenje. Taki člani so: posameznik, dru zina, občina itd.« (Em. Ketteler 1848).
Prava svoboda državljanov sloni na pravi svobodi posameznih članov v posamezni družini. »Prava svoboda pa raste iz pokorščine, te pa se človek nauči in navzame v dobri družini,« sklepa spet Leon XIII. Odklonitev sleherne pokorščine vede tudi k svobodi, toda ne k svobodi popolne človeške osebnosti, marveč k svobodi nižjih nagonov. Temelj državotvornosti je v razločevanju med ukazujočimi in poslušajočimi, tega pa se more človek naučiti le v lepo urejenem družinskem krogu. Pokorščina se nikoli, ne more zmotiti, četudi se kdaj in kje predstojnik moti. Katoliški nauk pa nas uči, da se nai najvišji duhovni poglavar, kadar odločuje v verskih in nravnih rečeh za vso Cerkev, ne more motiti; torej se more katoličan zanesti, da služi Cerkvi in državi, ko služi časnim in večnim smotrom svoje družine: kakor uči v svojih socialnih okrožnicah Leon XIII.
že v tretjič pričakovali. Dvakrat in pol okrog sveta za kruhom svoji devetglavi družini. Od štirih do štirih, bi zapel Oton Zupančič, ako bi vedel zanj. Ob štirih z doma, ob štirih domov. A to šele po uvedbi osemurnika, preje je bilo večkrat že devet ura ko je prišel domov. Doma pa je bilo treba še vsakršno delo opraviti, preden je šel de-lavec-trpin k počitku. A Valentin Lužnik je še vedno trden in vedrega, jasnega lica. Prav takšen je, kakršnega danes vidite na sliki in takšen hodi dnevno po državni cesti, nekoliko oprt na palico ter opasan s torbo, v kateri nosi s seboj skromno malico.
K šestdesetletnici tako, vztrajnega moža-so-delavca in njegovim 100.000 kilometrom, iskreno čestitamo.	,
Užitna goba „štorovka"
■ Dne 20. t. m. je našel g. Anton Lindner f Maljeku pri Litiji v gozdu izredno lep eksemplar i užitne gobe štorovke, kakor jo ljudje imenujejo. To je skupina malih gobic, ki vse izhajajo iz ene same korenine in tvorijo krasen cvet, podoben vrtni hortenziji. Goba, kakor nam jo kaže slika, ima v premeru 27 cm in združuje gotovo 200 do 300 malih gobic. Gotovo je to redkost, ker malokdo pozna to izredno gobo, kateri pravijo ljudje štorovka. Morda je uradno ali oficijelno ime drugačno, pa to ne igra nobene vloge pri taki redki prikazni. Je pa goba užitna in sicer celo prav izvrstna. Najditelju častitamo na redki najdbi, s \ katero bo lahko nasitil vso svojo družino.
M adina na Slomškovem domu
Ponikva, 20. julija.
Nepozaben nam ostane v spominu pretekli ponedeljek. Iz dvanajstih župnij je prihitela šolska deca v spremstvu gg. katehetov, učiteljev im drugih mladinoljubov v Ponikvo, da počasti spomin svojega velikega vzornika Slomška na njegovem rojstnem domu. Prispeli so oddaljenejši z vlaki, iz bližnjih župnij pa peš. Ob prepevanju svežih otroških grl sla se služili dve sv. maši, od cerkve pa se je nato podal mogočen sprevod, v katerem je korakalo nad 1000 otrok in odraslih ob prepevanju samih Slomškovih pesmi na Slom k rojstni hiši. S svetimi spoštovanjem je zrla mladina na častitljive relikvije, ki so zbrane v Slomškovi sobi ter osvetljujejo njegovo mladost. Poklonili so se lepi cerkvici sv. Ožbalta, pri, kateri je Slomšek kot pastičrek pridigoval svojim tovarišem, nato pa so se vrnili v Ponikvo, kjer jih je čakalo okrepčilo. Po odmoru je bila v cerkvi slovesnost, opravile so se molitve za Slomškovo beatifikacijo. Po sv. blagoslovu se je vršilo pod staroslavniin orehom pod katerim je še nekoč Slomšek prestal svojo prvo skušnjo, tekmovanje v izpraševanju iz Slomškovega življenja. Deca je odgovarjala, da je bilo veselje. Najboljši so bili obdarovani. Vse je napravilo najlepši vtis tako na domačine, kakor na
Hrnrrn rmet n I -I1 a f 111] 1,1 na L- r,i i 5tORl3j{OV& ... 1..
dosti je pokazal, da bo treba kaj takega za našo mladino še večkrat prirediti.
Ljubljanske vesti:
Mariborske vesti:
Ogrožena regulacija Ljubljanice
Ljubljana, 21. julija.
Medtem, ko se je dosedaj regulacija Ljubljanice vršila kolikortoliko v normalnem in že v naprej določenem tempu, pa grozi za prihodnje leto resna nevarnost, da se regulacijska dela ukinejo. V državni proračun za leto 1933/34 je vnesen le znesek 500.000 Din, kar je odločno premalo. Mestna občina, ki je v prvi vrsti zainteresirana na regulaciji Ljubljanice, je sedaj v resnih skrbeh, kako povijati državni prispevek ter omogočiti, da se bo tudi prihodnje leto regulacijski program izvedel po načrtu. Pri Ljubljanici je namreč velika nevarnost, da propade vsa dosedanja regulacija, če se regulacijska dela enkrat prekinejo, pa čeprav le za malo časa.
Zgodovina dosedanjih regulacijskih del na Ljubljanici v novejšem času je le-ta:
Prva regulacijska dela so se vršila v letih 1912—1914 ter se nato ustavila kmalu potem, ko se je pričela svetovna vojna. Regulacijska dela so počivala do marca 1931. Tedaj so se zopet pričela nadaljevati in sicer s šestmilijonskim programom. Že poprej je mestna občina poskušala doseči regulacijo Ljubljanice in šele ko je 1. septembra 1925 poslala na najvišje mesto spomenico, je tam našla razumevanje. Sestavljen je bil program potrebnih del.
Ta poročila so bila poslana v pristojna ministrstva m tako je prišlo do tega, da so v ministrstvu za javne gradnje prvič stavili v proračunsko leto za leto 1930/31 v državni proračun znesek 2,000.000 Din za regulaoijo Ljubljanice.
Na skupni anketi gradbenega ministrstva, banovine, glavnega odbora za obdelovanje barja in mestne občine je gradbeno ministrstvo predlagalo ključ, po katerem bodo ti interesenti prispevali za
regulacijo Ljubljanice. Sklenjeno je bilo, da prispeva država tretjino, banovina šestino, glavni odbor šestino in mestna občina tretjino vsakoletnih stroškov za regulacijo Ljubljanice.
Dela so se pričela takoj izvrševati in sicer v obsegu šestmilijonskega programa. Prva dela je izvrševala tvrdka inž. Dukič, nato pa so se dela nadaljevala v letnih trimilijonskih programih. Redni prispevek države se je namreč skrčil v proračunskem letu 1931/32 od dveh milijonov že na milijon dinarjev, v proračunskem letu 1933/34 pa že na 500.000 Din.
Zaradi te redukcije je resna nevarnost, da regulacija Ljubljanice sploh preneha, kar bi povzročilo neizmerno škodo. Vse Barje čaka že stoletja, da bi bilo rešeno večne nevarnosti povodnji in plačujejo Barjani v ta namen letne prispevke, Prav letos je prišlo zopet do velikih povodnji, ki so povzročile po cenitvi okrajnega načelstva približno tri milijone škode. Druga neprijetnost je, da zastaja v delu mesta in v predmestjih Mostah ter Štepanji vasi voda, pomešana s fekalijami, kar povzroča po vsej okolici neznosen smrad in predstavlja »talno nevarnost, da izbruhnejo epidemije.
Vsi dokazi torej pričijo, da ni mogoče prenehati z regulacijo Ljubljanice, temveč se mora izvesti tako, kakor je bila zasnovana. V interesu vse dežele je, da se regulacijska dela takoj zaključijo. Na vsak način sc mora zasigurati v državnem proračunu znesek 1,000.000 Din za regulacijo Ljubljanice, tako da se bodo mogla prihodnje leto izvršiti vsa dela po programu treh milijonov. Ta dela so lokalni činitelji že odobrili, prav tako pa tudi gradbeno ministrstvo v Belgradu. Država ne bo prav nič prihranila, če se regulacija Ljubljanice ukine, temveč nasprotno, tudi sama bo trpela znatno škodo.
Mestni arhiv reorganizirajo
Ljubljana, 21. julija.
Za vsak večji urad in za vsako upravo pome-nja arhiv zelo važen oddelek, ne samo za zgodovino, temveč tudi za tekoče posle, ker dobro urejeni arhiv mnogo olajša poslovanje. Ljubljanski mestni arhiv pa ima še posebno kulturno važnost, saj je Ljubljana kulturno središče slovenskega naroda in se v mestnem arhivu zbira marsikaj, kar je neprecenljive važnosti za slovensko kulturno in javno življenje. Od ustanovitve dalje sta vodila Uubljanski arhiv pesnika Anton Aškerc in Oton Zupančič, ki sta ga dobro organizirala. Po svetovni vojni pa je bil mestni arhiv precej zapuščen. Stisnjen je bil v dve majhni sobici in seveda ni mogel predstavljati tistega, kar bi po svojem namenu moral. Zadnje čase pa se je pričel mestni arhiv reorganizirati in morda je upravičeno upanje, da pride Ljubljana res do primernega arhiva.
Mestni arhiv se je preselil iz prejšnjih dveh malih sob v udobne prostore, kjer so bili svoje-časno socialni urad, šolski referat in mestni policijski urad. šolski in policijski referat sta se zadnje dni preselila v Trgovski dom. Arhiv ima sedaj na razpolago pet lepih in svetlih sob. Pod naslovom »Kulturni oddelek« so sedaj združeni: arhiv, '->'■ knjižnica, pripravljalni oddelek za bodoči mestni muzej, čitalnica, iiskovni referat, uredništvo in uprava bodoče mestne revije, ki bo izhajala pod
Nove stavbe in adaptacije
Ljubljana, 21. julija.
Mestni gradbeni urad in gradbeni referent imata zadnje čase precej opravkov z raznimi komisijami za nova stavbna dovoljenja in za uporabna dovoljenja za že dovršene stavbe.
Glasbena Matica namerava dvigniti svoje poslopje za eno nadstropje. Konzervatoriju je namreč zmanjkalo prostorov in iz te zadrege se bo Glasbena Matica rešila na ta način. Načrte za povišanje poslopja je napravil arh. Platner, gradil pa bo stavbenik Matko Curk. Z deli so že pričeli. — Na Mestnem trgu namerava trgovka Pavla Hohn adaptirati svoj lokal. — V Trnovskem pristanu namerava posestnik in mesar Ham dvigniti svojo hišo za eno nadstropje. — Uporabno dovoljenje je dobila ga. Marija Stave za svojo novo enonad-stropno in prav lepo zgrajeno hišo Pri brvi 4 v Trnovem. — Fotograf Hibšer je dogradil enonad-stropno ihšo na vogalu Verovškove in Černetove ulice v Spodnji Šiški. — Banovinski uradnik Janez Lesar in njegova ežna sta dogradila lepo enonad-stropno hišo na Vodovodni cesti tik nad Gramozno jamo. — Železniški uradnik Albin Vernik je dogradil enonadstropno hišo na Ljubljanskem polju v bližini skladišča Rdečega križa. Ta hiša je ena največjih v tamkajšnji okolici, gradila pa jo je Slovenska zidarska zadruga. — Na Resljevi cesti je pričel graditi obsežno trinadstropno hišo Franjo Žagar, trgovec na Rakeku. Hiša bo stala na vogalu Slomškove ulice. Gradi jo podjetje Miroslav Zupan. Temelji so že dovršeni.
Zdaj ko je pošteno vroče, oh/ajenje /e mogoče le na širni tam terasi ki jo S/amič s cvetjem krasil
Neopravičena prodaja živil na trgu
Zadnje čase prosi nešteto brezposelnih ali revnih ljudi za prodajo živil na ljubljanskem trgu. Mestno tržno nadzorstvo mora vse prosilce zavračati, k er je na trgu že preveč branjevcev, ki pa komaj životarijo, in preprodajalcev, ki izpodrivajo direktne dobavitelje, predvsem kmete.
Vsak dan smejo prodajati živila na trgu v prvi vrsti kmetje in oni, ki imajo posebno obrtno pravico za ljubljanski trg in jim je tržni odsek občinske uprave dodelil prostore. Vsi drugi, ki imajo obrt za druge kraje, smejo po tržnem redu prodajati le ob sredah in sobotah.
Mestno načelstvo zahteva od direktnih produ-centov-kmetov potrdilo pristojnega županstva, da prodajajo lastne pridelke, od drugih prodajalcev pa obrtno pravico; vse druge prodajalce pa bo odstranilo s trga.
Ker je živilski trg predvsem namenjen za preskrbo vsega mestnega prebivalstva • kolikor mogoče cenenim živežom, ne sme služiti ca preskrbo raznim osebam, ki si skuiajo 8 prekupovanjem pomagati, a s tem le nndraluiejo hlagn. — Mestno tržno nadzorstvo ▼ Ljubljani.
naslovom »Kronika« in ki se bo havila s komunalnimi problemi ter z zgodovino Ljubljane.
Zbirka za bodoči mestni muzej prav lepo napreduje. Samo fotografij je zbrrfnih do sedaj okoli 800. S priznanjem omenja vodstvo mestnega arhiva, da je uredništvo »Slovenca« naklonilo za bodoči mestni muzej veliko zbirko raznih fotografij iz razvoja ljubljanskega mesta, nekatere prav zgodovinsko važne in pomembne. Tudi drugi someščani so naklonili prav pomembno število fotografij ter drugih predmetov za mestni muzej, kar je zelo hvalevredno. Med drugim je bil odkupljen tudi lep lestenec, ki ga je svojčas imela znana plemenitaška rodbina Auerspergov.
Lepo napreduje tudi oddelek za revije. Mestna občina sploh namerava v tem oddelku napraviti nekakšen pregled slovenskega Časopisja in revij, sedanjega kakor tudi iz prejšnjih časov. Samo revij prejema ta oddelek do sedaj okoli 70, in sicer po večini slovenskih.
Nova revija »Kronika« bo imela velik obseg ter bo prav poceni. Mestna občina je votirala univerzi znesek 30.000 dinarjev za štipendije akademikov, ki bi proučevali zgodovino Ljubljane, pisali o tem samostojne referate in disertacije. Te disertacije bi bile objavljene v »Kroniki«.
Na vsak način je bil zadnji čas, da se je vendar enkrat pričelo z rešitvijo vprašanja mestnega arhiva, ki je bilo zadnja leta že prav mučno.
Pogreb blagopokojnega gospoda Martina Brišnik, šol. upravitelja v pok. bo
danes, v soboto, ob 4 popoldne iz mrtvašnice, Stara pot 2, k Sv. Križu.
Rekvijem za blagopokojnim bo v ponedeljek, dne 24. julija ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja (frančiškanih).
Največji mariborski vodnjak
© Družba sv. Vincencija Pavclskega. Ljubljanske in okoliške konference bodo praznovale svoj družbeni praznik god sv. Vincencija Pavel-skega, jutri t. j. 23. t. m. v Ljubljani (Marijanišče, Poljanska cesta 28). Ob 7 zjutraj bo v marijaniški kapeli sv. maša s kratkim nagovorom, med sv. mašo sv. obhajilo. Ob pol 9 bo v zborovalni dvorani običajjno zborovanje (Poročilo predsedništva, predavanje: P. V. Učak: »Zanimiv list iz zgodovine svete ljubezni«, poročila posameznih konferenc). Glavno vsakoletno zborovanje, bo letos v smislu sklepa zadnjega glavnega zborovanja koncem septembra. Vabljeni so pa tudi k temu zborovanju nujno vsi delovni člani in dobrotniki ljubljanskih in okoliških konferenc, da dostojno proslavimo spomin svojega velikega vzornika.
© Žegnanje ▼ Štepanji vasi, ki bi se moralo vršiti v nedeljo, 30. julija, bo zaradi jubilejnih slovesnosti že to nedeljo, 23. julija.
© Potreben dež. Ko smo imeli precej časa lepo vreme, se je včeraj popoldne okoli pol 5 nebo naenkrat zatemnilo z oblaki in kmalu nato se je vsul gost dež, ki mu je kasneje sledilo grmenje. Ceste so se skoraj v trenotku izpraznile, zakaj vsakdo je gledal, da čim prej izgine iz plohe, V prazno strugo Ljubljanice je pričela drveti voda. Regulacijska dela v Ljumljanici so bila v trenotku ustavljena in delavci so se naglo razbežali. Nekateri so bili pa že mokri. K sreči je zasilni jez nižje zmajskega mostu zadržal naraščajočo vodo, sicer bi bila dela za več dni onemogočena. Dež je po četrt ure nekoliko ponehal ter je potem samo še nekoliko rosilo. Pritok vode iz propustnih kamer v strugo je tudi pričel ponehavati. Najbolj šaljiv prizor pa so med dežjem nudili mestni škropilni avtomobili, ki so med najhujšo ploho škropili po cestah. Ljudje so se tem avtomobilom od srca smejali, pa so kmalu spoznali, da avtomobili samo odvajajo vodo, da morejo prazni naglo na mestno pristavo.
0 Člani »Podpornega društva železn. uslužbencev in upokojencev v Ljubljani« se vabijo na članski sestanek, ki bo v soboto, dne 22. t. m. o>b 3 pop. v dvorani restavracije »pri Levu« v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
© Ustanovna članica »Krke« ga. Tinca Gro-šljeva daje vsem časnikarjem, ki sc izkažejo z legitimacijo, na svojem kopališču na Ljubljanici 50% popust pri kabini, tako da stane ta samo 3 Din.
© Mestni socijalno politični urad ponovno in zadnjikrat opozarja vse one, ki imajo izposojene šolske knjige, da jih takoj vmeio uradu.
© Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blaga za 20 platnenih letnih oblek s potrebno podlogo za mestno poklicno gasilstvo, 30 dežnih plaičev, 11 pelerin in 4 delovne halje. Obenem {»i*!«../, im i. ----i___.i..,
—i--- --------- in— —.....T SIU£-
, . , —v. .
benih čepic. Pravilno kolkovane ponudbe je vlo-
Tik betnavskega gozda in poleg državne ceste na Teznu se dv.igajo ogromni kupi sveže izkopanega gramoza ter zakrivajo očem zanimivo delo, ki se izvršuje za njimi. Že nekaj mesecev je skupina ljudi na delu pri kopanju rezervnega vodnjaka mestnega vodovoda, ki bo po svojih dimenzijah pač največje tovrstno čudo blizu in daleč. Kopanje vodnjaka vrši tvrdka Šlajiner & Jelene z desetimi delavci. Pet jih dela v globini, drugi pa na vrhu odstranjujeo nakopani prod. Polagoma napreduje kopanje, ker je treba delati sila previdno in sigurno. 5 in pol metra meri ogromen betonski obod vodnjaka v premeru in 30 cm je debelina betonske stene, ki se sproti z vsakim izkopanini metrom iznova obnavlja v globini. Skoraj 14 ni so že globoko, še 6 ni bo treba izkopati, da bo imela voda dovoljno globino. Vse dosedanje kopanje pa je bilo lahko v primeri z nadaljnim. Naleteli so že na prvo žilo vode, ki zaliva dno im kmalu bodo dela z inotiko in krampom nemogoča. Sprva so nameravali vodo sproti odvajati s sesaljkami iz vodnjaka, da bi se omogočilo nadaljevanje kopanja. Sedaj pa se je tvrdka odločila za kopanje s
Po sedmih letih vse prav pride . . .
Pred šestimi leti je bil izvršen v poštni ura I v Križevclh pri Ljutomeru drzen vlom. D;žavno blagajno so neznanci olajšali za 5000 Din. Zapustili so na licu mesta svojo posetnico v obliki prstnega odtisa na cilindru petrolejke, ki so ga orožniki pri preiskavi skrbno očuvali ter poslali nato mariborski policiji v pregled. Daktllograf g. Gro-bin je odtis proučil, toda v svoji zbirki ni našel primernega originala. Vlom se je polagoma poza-iiil in nihče ni pričakoval, da bodo dobili sedaj po šestih letih storilca. Včeraj so odpustili iz mariborske kaznilnice skupino kaznjencev, ki so prestali odmerjeno jim dobo sedenja. Med njimi je bil tudi Vincenc Horvat. Kot običajno, se predve-dejo vsi kaznjenci pred odpustom na policijo, kjer jim poberejo prstne odtise ter jih spravijo v arhiv. Ko je prišel daktilograf do Vinceka ter mu posnel vseh pet prstov na obeh rokah, so se mu zdeli ti odtisi čudno znani. Poiskal je malo v svojem registru in kar naenkrat privlekel na dan odiis, ki ga je pustil Vincekov prst pred šestimi leti na cilindru petrolejke križevskega poštnega urada. Nič ni pomagalo vse tajenje, mesto v zlato svobodo, je morai Horvat nazaj za zamrežena okna. Žalostno so zrle njegove oči za srečnimi tovariši, ki so odhajali kot prosti možje iz policijskih soban...
□	Tombola naših požarnlkor. Dne 6. avgusta
priredi prostovoljno požarno in rešilno društvo, veliko dobrodelno tombolo. Izžrebanih bo 10 tombol in več sto manjših dobitkov. Srečne dobitnike čakajo: 3000 Din v gotovini, 2000 Din v gotovini, moško kolo, 1CC0 Din v gotovini, kompletna umi-valna garnitura, bala usnja, 4 m bukovih drv, svila z Mri damske obleke, posteljni predložek in ena boks-koža, fotoaparat. Dobitki bodo razstavljeni v trgovini Gajšek na Glavnem trgu pod Veliko kavarno.
□	V slogi je moč. Društvo državnih upokojencev v Mariboru je naslovilo na vse v mestu bivajoče upokojence — in teh je okoli 3000 — poziv, da se včlanijo v društvo, ki šteje doslej komaj 412 članov. Zlasti za uspehe društva na gospodarskem polju je važno, da je društvena organizacija čim trdnejša in število članov čim večje. Mesečna članarina po 1 Din se polletno vnaprej plačuje ob sobotah med 16. in 18. uro v Cankarjevi sobi NabavJjalne zadruge na Rotovžkem trgu. Tukaj in v tajništvu v Vrbanovi 59 se dajejo vsa potrebna pojasnila.
□	Žetev smrti, V Stritarjevi ulici je umrl v starosti 30 let, brivski pomočnik Anton Jekič. Blagega pokojnika pokopljejo danes popoldne ob 3 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — V Dajnkovi ulici je umrla 47-Ietna branjevka Elizabeta Ogrizek. Bila je vzgledna in blaga žena. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 3 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila pokojnima večna luč, žaluiočim naše iskreno sožaljel
□	Waterpolo in srdite boje najboljših mariborskih plavačev bodo imeli priliko gledati jutri posetniki in kopalci Mariborskega otoka. Nastopijo v medklubskih tekmah, ki jih prireja SK Maraton, vsi mariborski plavalni prvaki. Vstopnine ni nobene, plača se običajna kopalna pristojbina.
□	SK Maraton. Jutri, v nedeljo odhod avtomobila za Celje ob šestih zjutraj. Vožnja tja in nazaj samo 20 Din. Prijave sprejema še danes tov. Zedniček.
□	Lista prvakov belega polja se je določila s turnirjem, ki se je te dni končal. Prvo mesto med gospodi ®i je zasigural Hitzel, slede mu gg. Holzinger, Bergant, Ilalbarth, Pušenjak, Voglar, inž. Černigoj, Masi. Močni igralci kakor Leyrer, dr. Blanke, Gasparin, Poš in Fabjan se niso klasificirali. Dlamska vrsta prvakinj izgleda takole: Lirzer, Hribar, Babič, Kraus, Thalmann, Borič. Neklasificirana je ostala gospa Ravnikova,
□	4:3 se je končalo v četrtek srečanje enaj-storic SK Železničarja in SK Maribora v boju za pokal MO, ki ga je podarila tvrdka Stoječ. Maribor je nastopil s pomlajenim moštvom ter so fantje dobro igrali, spremljala pa jih je izredna smola ter se je srečanje končalo z zmago železničarjev. Polčas 3:2 za Železničarje. Sodil je g. Mohorko.
žiti pri mestnem načelstvu — mestni gospodarski urad do 31. julija 1933 opoldne, kjer se tudi dobijo dobavni pogoji in vsa pojasnila.
© Ukradeno motorno kolo. Godbenik v kavarni »Zvezda« A. R. je prijavil policiji, da sta mu dva neznana mladeniča, stara približno 22 let, odpeljala njegovo motorno kolo, Motociklist je imel namreč v četrtek popoldne v Šiški defekt in ker motornega kolesa ni mogel popraviti, sta se mu ponudila dva mladeniča, da ga odpeljeta v garažo »Lojze- na Miklošičevi cesti. Motociklist je dal enemu mladeniču še 10 Din nagrade. Ko pa je kmalu zatem vprašal po telefonu garažo, kaj je z motorjem, so mu iz garaže odgovorili, da niso sprejeli nobenega motornega kolesa. Neznana mladeniča sta motorno kolo naibrže kam odpeljala. Motorno kolo je znamke »F. N. 350« in ima številko 1262. Vredno je 10.000 Din.
© Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
© športne srajce za gospode v najnovejših fazonah, od priproste do najfinejše kvalitete pri F. I. Gnričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2lt.
• ) Specialno irhirn mnrtnih M»Č In niimnarr dobite najccneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
posebnim strojem, ki ga je že naročila z Dunaja. Stroj bo delal v vodi ter ril s svojimi lopatami v globino in sam izmetaval izkopani gramoz in zemljo. Delavci bodo morali samo še skrbeti za betonski obod, ki ga pa sedaj ne bodo več beto-nirali na mestu naravnost v steno, temveč nad vodno gladino ter bodo betonske obroče sproti spuščali na izkopano dno. Med obroči pa bodo primerne odprtine za dotok vode v vodnjak. Ko bo dosežena primerna globina, pa dobi sedanji betonski obod še novo 30 cm debelo steno v notranjosti, da bo kos vsem nevarnostim raznih zemeljskih gibanj. Končni premer notranjosti vodnjaka bo potem meril 4 in pol metra. Najugodnejše mesto za vodnjak so našli s pomočjo štirih poskusnih vodnjakov, ki jih je zgradilo mestno vodovodno podjetje že pred leti. Vsi štirje segajo do globine 20 m in šele z njihovo pomočjo je bilo mogoče zaslediti najizdatnejšo vodno žilo. Novi vodnjak, ki bo služil samo za rezervo za poletne mesece, bo dajal toliko vode, da se Mariboru pač za daljšo vrsto let ne bo treba bati take suše, kakor je bila lansko poletje.
□	Z ribicami |e bilo slabo. Malo Izbire je bilo na včerajšnjem ribjem trgu. Samo lokarde in po-landice, prvih 10 kg, drugih pa 15 kg. In cena precej slana: lokarde po 26 Din, polandice pa po 28 Din za kg.
□	S kolesom v motor. V Kamnici se je ponesrečila 35-letna delavka Alojzija Androsa. S kolesom je nespretno zavozila pred motocikliata in pri trčenju sta oba zletela z vozil. Usodneje j« bilo trčenje za Marijo, ker si je zlomila desno nogo. Prepeljali so jo mariborski reševalci v bolnišnico.
□	Strah pred ikropilnlm avtom je bil včeraj dopoldne vzrok hude nesreče na Aleksandrovi c. Od Sv. Ane v Slov. goricah se je pripeljal na vozu neki kmet s svojo ženo. Na Aleksandrovi ceeti pa so se konji ustrašili škropilnega avtomobila ter zdrveli v galopu. Dočim se je kmet na vse kremplje trudil, da z vajeti obvlada splajene živali, je žena v prvem strahu skočila z drvečega voza ter priletela tako nesrečno na trdi tlak, da je obležala nezavestna.
□	Gredo četna so odnesli. Vinskega trgovca g. Rotha v Radvanju so obiskali nepoznani prijatelji česna, kjer so mu populili celo gredo te dobre in koristne rastline. Na pomoč je poklical g. Roth mariborsko policijo. S policijskim psom *o detektivi zasledovali sumljive sledove do neke hiše, pravega krivca pa še niso izsledili,
□	Nočno lekarniško sulibo vrši prihodnji teden od 23. do 29. julija lekara »Pri zamorcu«« mag. Maver v Gosposki ulici.
Celje
& Zlatomašniški jubilej v Sv. Juriju ob j. i.
V četrtek se je trg Sv. Jurij ob j. ž. odel v praznično oblačilo. Vse hiše v trgu so bile okrašene z zastavami, od župnišča do cerkve pa so bili postavljeni slavoloki, znamenje, da je to poseben dan za šentjursko faro. G. častni kanonik in župnik Valentin Mikus je ta dan praznoval svoj zlati mašniški jubilej. Jubilant je šel v spremstvu 36 duhovnih sobratov in sorodnikov iz župnišŠa v cerkev. Pred vstopom v cerkev so se vrstili pozdravi. Pozdravili so župan v imenu občine, katoliški dijaki, šentjurski rojaki z zborno deklama-cijo, dekliška Marijina družba, dve učenki, en učenec in zastopnik fantov. Pri tej priliki je imel slavnostni govor stolni kanonik g. CasI iz Maribora, njegov rojak, ki je govoril o težavah in milostih duhovskega stanu. Pri sv. maši sta jubilantu asistirala mariborska stolna kanonika gg. dr. Cu-kala in stolni župnik mons. Umek. Cerkev je bila pri tej priliki nabito polna vernikov; dokaz, kako priljubljen je g. kanonik pri svojih faranih, kjer deluje ze 43. leto. Naj bi jjubii Bog gospodu jubilantu dal dočakati še mnogo lepih dni.
ja Blagoslovitev kapelice pri okoliškem pokopališču in posvetitev družin Presvetemu Srcu Jezusovemu za Novo vas in Gaberje se bo vršila jutri v nedeljo ob pol 5 popoldne.
-0- Povečanje obrata v cinkarni. S 1. avgustom bo stopila v cinkarni v obrat še ena peč. Zaradi tega je bilo zopet sprejetih v delo 18 bivših reduciranih cinkarniških delavcev.
& Donski kozaki nastopijo v nedeljo popoldne na Glaziji, kjer bodo pokazali svojo jahalno umetnost.
S! Brezposelnost vedno enaka. V drugi desetini julija se je pri celjski ekspozituri Borze dela na novo prijavilo 62 delovnih moči, delo je bilo ponujeno 66, posredovanj je bilo izvršenih 43, dne 20. julija je ostalo v evidenci 765 oseb in sicer 745 moških in 20 žensk, 2 manj kakor po prejšnjem izkazu.
•0- Delo je na razpolago pri tukajšnji Borzi dela: 1 majerju, 1 mesarskemu vajencu, 1 čevljarskemu vajencu, 2 slikarskima vajencema, 10 deklam, 2 natakaricam, 1 kuharici, 1 hotelski služkinji in 1 kuharici k orožnikom.
-©■ Poškodbe. 21 letni posestnikov sin Franc Flis z Vine pri Novi cerkvi je 19. t. m. podiral v gozdu drevesa: pri delu je padlo drevo nanj in mu prizadejalo težje notranje poškodbe. — 43 letni brezposelni mehanik Avgust Jošt je dne 19. t. m. zvečer hotel iti spat na neki kozolec, pa je pri tem padel in dobil težke notranje poškodbe. — 28 letni mizarski pomočnik prii tvrdki Sodin v Gaberju Anton Golja je imel opravka s cirkularko. Cirkularka ga je prijela za levico, mu odrezala palec, razmesarila mu je pa še tri druge prste. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnišnici.
Slovenske gorice
Sv. Anton, živimo v dobi najtežjega dela na polju in v vinogradu in zato je še prav posebno zaželjen vsak oddih. Privoščili si ga bomo jutri v nedeljo. Naša mladina gre k Sv. Benediktu v Slov. goricah na izlet. Vrli naši igralci bodo vprizorili tam dve zanimivi veseloigri, pri katerih se bo pač vsak prav od srca nasmejal. Zanimivo je prav posebno še to, da prinesejo igralci s seboj vso popolno seenerijo. Vstopnina bo malenkostna, zato prihitite in poglejte, ne bo Vam žal! Tudi naša deca priredi jutrišnjo nedeljo izlet. Marijin vrtec pohiti k Sv. Andražu v Slov. goricah, kjer bo ime' ljubko otroško prireditev.
Sv. Ana. God sv. Ane se bo letos obhajal posebno slovesno. V sredo, dne 26. julija na goc* sv. Ane bo tukaj prečastiti gospod stolni dekan mariborski dr. Maks Vraber slovesno posvetil dva nova zvona, ki ju je vlila zvonolivarna Zvonoglas. Prvi zvon je težak 1500 kg, drugi pa 768 kg. Zvona b°do pripeljali v torek k Sv. Ani ter se vrši slo vesni sprejem okoli 6 zvečer. Po sprejemu bodo večemii-e. Na dan sv. Ane bo več svetih maš. Po. svetitev se začne ob 9 dopoldne.
Mali kolonisti v Kamni gorici
Kamna gorica, 21. fa^a.
Mali kolonisti, sinovi ljubljanskih mestnih nameščencev na letovanje v Kamno gorico, so nam poslali obširno pismo, v katerem popisujejo, kako neizrečeno dobro se jim godi na počitnicah. Vriski in smehi, s katerimi so odhajali na počitnice, so bili torej upravičeno polni nad.
Takole nam pišejo med drugim: »Okoli pol sedmih, ko je solnce najlepše, stopi v našo spalnico vodja kolonije gosp. Oblak in nam krepko vošči: »Dobro jutro, dečkil« in takoj mu odzdravi vseh 37 dečkov, kolikor nas je tukaj na počitnicah. Nihče med nami ni zaspan. Takoj skočimo k mrzli vodi teT se oblivamo z njo po vsem telesu. Še celo mali Milanček se je nič preveč ne boji. Dežurni nas nato točno pregleda in včasih mora že kdo še pod en polivek. Vsak si nato sam postelje svojo posteljo in ko dežurni ugotovi, da je vse v redu, gremo pa telovadit. Najbolj vneto pa tskmujeta mali Marjanček in Janezek. Po telovadbi tekne zajtrk imenitno. Nato pa hitro kam
na izlet. Bili smo že na Brezjah, v Kropi, v Radovljici, prav prijetno pa je bilo še posebej na Mo-šenjski planini. Tudi kuhali smo sami tako imenitno, da ni bilo nič prismojenega. Ob 10 se vse-demo na lepo tratico in malicamo kruh z marmelado, sirom ali surovim maslom. Nekaj posebnega je bil naš obisk pri kovačih, kjer smo si vse ogledali in si nazadnje vsak sebi skovali po en žebelj, ki ga nosimo za spomin vedno v žepu. O. Havliček, ki je učitelj, nam je vse prav lepo razložil.
Seveda tudi tekne prav imenitno kosilo, ki nam ga skuha ga. Bohinčeva. Nato se vležemo v travo in kar je bolj zaspanih, malo zadremljejo, drugi pa igramo šah, pink-ponk in marjanco. Ob dveh pa smo že zopet pri delu. Delamo z žagami, z raznimi igračami, odbojka je hudo težka, prav tako pa tudi nogomet in čeprav smo majhni, se utrudimo tudi pri igri slepega moža, slepe miši, pa tudi tisti mali arhitekti in pionirji, ki ob potoku grade mostičke, mlinčke, jezove in bazene, so že lačni. Seveda nam popoldanska malica po teh naporih tekne, kar se da.
Pa kopljemo se tudi. G. Vladimir Kapus nam je posodil kos zemljišča, tam kjer ie voda globlja, da se moremo brez skrbi kopati. Toda dan mine hitro in gdč. Minka se že smeji na pragu ter skrivnostno namiguje, da bo danes nekaj posebno dobrega na krožniku.
Še malo poskačemo po večerji, nato si umijemo noge, potem pa k večerni molitvi. Brž smo v postelji in g. Havliček nam še prijetno igra na violino, tako da sami ne vemo, kdaj se zazibljemo v prijetne sani«.
Torej drage mamice in očki, ki ste ostali v Ljubljani, bodite za nas brez ikrbi. Vrnili se bomo v Ljubljano še bolj zdravi in čili, kakor smo odšli. Tu nam je prijetno in prav varni smo, ker nas skrbno varujeta gg. Oblak in Havliček. Samo hitro bodo minile te počitnice, zakaj ne bo dolgo, ko se bomo morali umakniti deklicam. Te se bodo imele tudi tako prijetno kakor mi, pa naj o tem same pišejo v Ljubljano.
Kamnogoriški kolonisti.
na zračni progi Ljubljana—Zagreb že 20. avgusta t. 1. Otvoritev bo zelo svečana in se že sedaj vrše velike priprave za to.
— Avstrijski profesorji in dijaki na Jadranu. Na dunajski univerzi obstoja dijaško društvo >Akadeniisches Institut filr Studienreisen , ki organizira izlete in poučne ekskurzije po vsej Evropi in zlasti po našem Jadranu. Na OrebiPu pri
Cerkveni vestnih
Duhovne vaje za žene in matere z dežele bodo v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani od 29. julija do 2. avgusta. Iskreno vas vabimo, da se vas čini več odzove. Pridite se za nekaj dni od svojega težkega, utrudljivega dela in družinskih skrbi od-i počit. Duhovne vaje vam bodo nudile obilno dušne
našem Jadranu. Na jahti je 20 potnikov, iu to pro fesorjev ni študentov. Potovali bodo vzdolž vse naše obale in naprej do Carigrada.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 161 od 19. t. m. objavljajo, da je prepovedalo državno tožilstvo v Zagrebu prodajati in razširjati št. 28 tednika »Katolički list« od 13. t. m., ki se tiska v Zagrebu.
—	Kksploatai-ija bosanskih rudnikov. V znanem bosanske«! rudniku Olovu, kjer so že v sred-
pa rose v preobilni meri milosti na udeleženke. Vir duhovnega bogastva vam je odprt, zato pridite in črpajte iz studencev Gospodovih! Oskrbnina za vse tri dni 100 Din. Prijave sprejema vodstvo Lichten-turnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Duhovne vaje bodo vodili preč. gg. misijonarji sv. i Vincencija Pavelskega. Duhovne vaje se začno ob 6 zvečer prvega dne in končajo zjutraj zadnjega imenovanih dni.
Služba božja na Rožniku. Jutri dne 23. julija
njoin veku kopali svinec, se je te dni mudila ko- | bo na Rožniku ob 9 služba božja. Najprej pridiga,
Zadušnica ob obletnici smrti f romunskega kralja Ferdinanda
Bled, 21. julija.
V četrtek ob 11 dopoldne se je vršila v župni cerkvi na Bledu slovesna žalna služba božja v spomin obletnice smrti blagopokojnega romunskega kralja Ferdinanda, očeta Nj. Vel. kraljice Marije, ki je tako rad obiskoval blejski božji hram, ko je bival na Bledu. Slovesni requiem jc opravil domači župnik g. svetnik Janez Oblak. Med sv. mašo je pel domači cerkveni pevski zbor requiem tukajšnjega mladega komponista in organista Werni-ga. Sv. maše se je udeležila Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu princa Pavla s soprogo, princezinjo Olgo, princa Nikolaja grškega s soprogo in še dveh princezinj. Nadalje so se udeležili žalnega requie-ma dvorna dama gospa Eleonora dr. Šverljugova, f soprogom dr. Sverljugom, ministrom na r. in se-.natorjem, baronica Piller in soproge ameriškega, madjarskega, italijanskega, danskega in turškega poslanika. Po sv. maši se je prvič v farni cerkvi pela libera v slovenskem jeziku. Pred tem pa je zapel cerkveni pevski zbor žalostinko »Usliši nas, Gospod«. V cerkvi je bilo veliko število domačih in tujih gostov, ki so se s toplo molitvijo spominjali pokojnega romunskega kralja Ferdinanda.
Koledar
Sobota, 22. julija: Marija Magdalena; Lovren-cij. — Mlaj ob 17.03. Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Novi grobovi
f Josip Sirca
Žalec, 21. julija.
Danes zjutraj ob 1 je za vedno zatisnil svoje oči g. Josip Sirca, veleposestnik v Žalcu.
Pokojni je bil rojen 8. aprila 1854 v Žalcu. Njegov oče Ernest je bil trgovec in posestnik, njegov brat Friderik pa bivši avstrijski general in znani slovenski skladatelj Risto-Savin.
Josip Sirca se je prvotno tudi posvetil trgovini, a je pozneje ta poklic opustil ter svoje delovanje osredotočil na svoje posestvo ter Savinjski posojilnici, kjer je dolga leta vodil blagajniške posle, končno je pa postal njen ravnatelj in podpredsednik načelstva.
Že okoli leta 1892 je bil izvoljen v občinski odbor v Žalcu in je postal po smrti znanega hmeljarja in narodnjaka Janeza Hausenbichlerja leta 1894 tudi žalski župan in vodil je te posle celih 22 let. Bil je svoječasno tudi podpredsednik tedanjega Okrajnega zastopa v Celju. V dobi njegovega županovanja se je zgradila nova farna cerkev in poslopje nove osnovne šole. Leta 1902 je bila zgrajena tudi hmeljarna, ki se je potem še dvakrat povečala, saj je bil Sirca tudi podpredsednik Hme-ljarne, z. z o. z. Kaj pomeni v gospodarskem oziru žalska Hmeljarna, ve vsa Savinjska dolina. Sirca je bil tudi njen ustanovitelj. Ustanovil je tudi Elektrarno, z. z o, z., leta 1912 in od takrat že ima Žalec električno razsvetljavo.
Največ truda in ljubezni pa je posvetil pokojni rodoljub, ki je ohranil trgu Žalcu tudi v dobi najhujših narodnih bojev vedno čisto slovensko narodno lice, razvoju slovenskega gasilstva. V ta namen je spisal »Vežbenik« za slovensko poveljevanje. Bil je tudi dolgo, dolgo let načelnik žalskega prostovoljnega gasilnega društva, njegov častni član kakor tudi častni član žalske gasilske župe in Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani. Pokojni je bil tudi med soustanovitelji bivše Zveze slovenskih gasilnih društev.
Trud njegovega dela je bila tudi Oznamdval-nica za hmelj. Sploh se je pokojni v prejšnji dobi brigal za vse gospodarske in kulturne dobrine svoje rodne občine Žalec, ki ga je pri občinski seji 28, decembra 1913 imenovala za častnega občana.
Pogreb zaslužnega narodnjaka bo v nedeljo 23. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Kancijana. Naj mu da Bog večni mir in pokoj, preostalim pa izrekamo svoje sožaljcl
— Pri zapeki, krvnem preniipolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih žive, pri bolečinah / kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, nigreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči nnravna »Franz Joselova« grenčlea izdatno Izpraznjen jo črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
■f Ivan Verbajs. V Ljubljani je včeraj umrl bivši trgovec g. Ivan Verbajs. Blagi pokojnik je bil odločen krščanski mož in je sodeloval pri raznih katoliških organizacijah. Pogreb bo v nedelio ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
f V Slivnici pri C«l|u je umrla gospa Marija L e s ) a k , roj. Ocvirk, soproga župana. Zapušča sedem otrok, večinoma preskrbljenih. Pogreb bo v nedeljo ob 10 dopoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
== Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejčni za vršilca dolžnosti poveljnika 2. baterije 25. topniškega polka topn. poročnik Marijan Pri-šlin; na službo v štab 11. samostojnega topn. divi-ziiona veterinarski poročnik II. razr. Rudoli Mo- I žina; na službo v poveljstvo mariborskega voj. okrožja peh. podporočnik Pavel Gal; na službo v topn. tehnični oddelek ministrstva vojske in mornarice topn. tehnični kap. I. razr. Jaromir Gre-gorič; za vršilca dolžnosti poveljnika vardarske pekarske čete peh. poročnik Janko Tajnšek; za vršilca dolžnosti upravnika inventarja pri poveljstvu Boke kotorske inž. poročnik Franjo Zaijc; na službo v poročevalski oddelek glavnega generalnega štaba peh. poročnik Franjo Pilih; na službo pri referentu inženjerstva poveljstva III. armijske oblasti inž. poročnik Vladimir Valenta; na službo v generalni štab poveljstva dravske divizijske oblasti peh. kap. II. razr. Mirko Tomič; za vršilca dolžnosti poveljnika tehnične čete 1. planinskega pešpolka inž. poročnik Rajmund Staleker; za upravitelja skladišča voj. tehničnega zavoda nižji voj. uradnik II. razr. topn. tehn. stroke Radoslav Vo-dlak; za knjigovodjo voj. tehn. zavoda toon. poročnik Ivan Prelog in topn. poročnik Heribert Vidmar.
— Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josef- grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi ;.a možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ostale vesti
—	Načelstvo »Katehetskega društva« vabi
svoje člane, da se vsi, katerim je Ie možno, udeleže zanimivega liturgičnega predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek 24. julija ob štirih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne univ. prof. iz Zagreba dr. Dragotin Knievvald. Predavatelj je znan kot prvi liturgični pisatelj in pospeševatelj liturgičnega gibanja med Hrvati. Ker se bo mudil v Ljubljani, je bil naprošen, da bo referiral zlasti o sedanjem stanju liturgičnega pokreta v znanih centrih: v Klosterneuburgu, Maria Laach, Milanu, itd. Predavanje bo poočitoval s ploščami, na katerih se proizvaja koralno petje belgijskih benediktincev. Prijatelji liturgičnega gibanja in pravilnega koralnega petja — dobrodošlil
—	Učiteljstva iz Ljubljane in ljubljanske okolice sporoča sekcija JUU, da za predavamja, ki se prično v ponedeljek ob 8 zjutraj v veliki dvorani Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici (poleg banske palače) ni potrebna posebna prijava, ako udeleženci ne reflektirajo na preskrbo prenočišča in prehrane. Vseh predavanj se lahko udeleži vsak učitelj in učiteljica, član JUU. V ponedeljek 24. t. m. dopoldne bo v obravnavi tema o državljanski vzgoji, o kateri bosta razpravljala g. pomočnik bana dr. Otmar Pirkimajer in oblastni šolski nadzornik g. Matija Senkovif. Popoldne bo v obravnavi tema šolskih zadrug in zadrug za učence. V torek, dne 25. 1. m. dopoldne bo v obravnavi vprašanje gospodarskega dela kot osrednjega problema učiteljskega izvenšolskega dela, popoldne pa vprašanje organizacije učiteljev go-sj>odnrsikiIi delavcev. V sredo 20. t. m. dopoldne bo v obravnavi vprašanje narodne šole v službi splošne vnške gospodarske kulture in preobrazbe narodne šole v to smer. Popoldne bo izvršen re-sume vseh tem in zaključki iz referatov in debat. Zvečer prijateljski sesliinki in razgovori. Posebno važna so vsa vprašanja za učitelje in učiteljice iz podeželskih občin, zato je dostop omogočen vsemu učiteljstvu k celotnemu tečaju in poedinim referatom.
—	20. avgusta ho otvorjen letalski promet Ljubljana—Zagreb. Zagrebški »Jutarnji liste poroča iz zanesljivega vira, da bo otvorjen promet
misija strokovnjakov, ki jo je poslala v bosansko rudnike angleška tvrdka Smith. Iz izjav strokovnjakov je razvidno, da bo omenjena angleška družba kmalu začela z eksploatacijo nekaterih bosanskih rudnikov, med katerimi bo prvi Okivo.
Piti ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEtSA TELESA PRI STARIH OSEBAH
Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo: dajte si masirati telo h preparatom »ALGA« ivečer predno greste k počitku, in zjutraj predno vstanete. Zvečer po masaži Vam bo telo lahko, deležni boste globokega spanja, po katerem se boste odpočili in se okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, boste Imeli ude gibčne, hojo lahko, telo b« kot prerojeno, občutili boste novo svetost, vedro*! in življenjsko moč.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.
—	Dubrovnik ie nabasan s tujci. Dubrovnik in zlasti njegova okolica sla v letošnji sezoni dobesedno nahasana s tujci iz najrazličnejših krajev. Kljub temu pa še vsak dan prihajajo skupine tujcev, katerih je zlasti mnogo iz Češkoslovaške.
—	Skrivnosten zločin pri Vel. Bečfcercku. — Pred nekaj dnevi je bilo prijavljeno redarstvu v Vel. Bečkeretku. da je iziguiil 19 letni krojaški pomočnik Gabrijel Slarič. Starič je odšel od doma v kopalni obleki in se ni več. vrnil Te dni pa je kanal v neki bližnji vasi vrgel na suho njegovo truplo. Pri komlsijonelnem ogledu so ugotovili, da je bil Starič zaboden z nožem v vrat, dvakrat v želodec in da ima še druge poškodbe. Ugotovili so tudi, da je bil že mrtev, ko so ga neznani morilci vrgli v vodo.
—	Luč z gora. Iz življenja mladega fanta. — Spisal Fr. \Veiser D. J. Poslovnil Jože Jagodic. S šeslimi slikami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izvodu 15 Din, vezanemu 22 Din. — Ni kmalu povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor »Luč z gorar. Mlad študent, ki ima verne starše, pride iz lepih solnčnih gorskih krajev v velemesto. Vse mu je tuje, neunuljivo. Njegovi tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseh preračunanih zajieljevanjih ohrani čistost in vero neoskrunjeno. Pri tovariših začne njegova fantovska pobožnost in odločnost imponirarti, njegov ugled raste. 0 Marijini kongre-gaciji začno govoriti s spoštovanjem. Vsem, ki še niso popolnoma pokvarjeni, je ta mladi fant močna opora v borbi za krepost. K.nko lepo je pisatelj orisal ljubezen do domačih planin, do matere, do domačih krajev in ljudi! Kakor dn bi čilal zgodbe našega študenta, ki s« ustavlja brezverskemu toku. Prevod je uglajen, lep. Za dijake in druge fante prav lepo darilo.
—■ Nekaj je na njej, kar miče ... Ni več mlada — že se prikazujejo prvi sivi lasje. Niti lepa ni — ampak kadar se zasmeje in pokaže svoje čudovite, kakor sneg bele zobe, se razodene vsa njena milina, ki prevzame vsakogar. Njeni zobje so tudi največji njen ponos in ni samo slučaj, da so tako nenavadno lepi. Neguje jih na vso moč skrbno — že leta in leta rabi za snaženje samo Sargov Kaio-dont. Potem ve, da ji ostanejo zobje vedno lepo svetli, beli in zdravi — zlasti pa, da jim prizanese tudi nevarni zobni kamen. Zakaj samo Sargov Ka-lodont ima med vsemi zobnimi kremami, kar jih je pri nas, v sebi sulforicinov olcat, ki deluje z uspehom proti zobnemu kamnu in skrbi za lepe, svetle, zdrave zobe.
Ptui
Neplačani davki... V ptujski mesbii klavnici so preuredili velik lokal za skladišče. Semkaj prevažajo sedaj razno pohištvo, kuhinjsko opremo, gramofone in tudi glasovirji ne manjkajo. Vsi ti predmeti izvirajo iz rubeži radi neplačanih davkov. Žalostno sliko dela na domačina kakor tujca nabiranje in prevažanje te ropotije po mestnih ulicah, kakor da bi se izvrševalo obsežno preseljevanje strank iz enega stanovanja v drugo...
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem pretekli torek je bil dobro založen. Prignanih je bilo »skupaj 530 glav, prodanih pa 237. Cene: krave 2—4, telice 2.50—4.50, voli 3—450. biki 2.50—4 Din za kg žive teže. Konji 300—3500 Din. Svinjski sejem v sredo je bil razmeroma slabo založen. Opaža se občutno pomanjkanje svinj, zlasti pra-scev, kar jim zelo dviga ceno. Prignanih je bilo 118 rilcev, prodanih pa 63. Cene: 7—9 Din za kg žive teže, prasci po 150—250 Din.
Nočno lekarniško službo vrši od 22. do 29. t. m. lekarna »Pri zlatem jelenu*, nigr. Leo Behr-balk.
Tatovo surovih kož, ki so se zalagali z blagom iz skladišča neke tukajšnje tvrdke ter ga prodajali naprej, je izsledila policija. Dve osebi sla j»od ključem.
Večjo skupino izletnikov iz sosednje Avstrije pričakujemo v prihodnjih dneh. Ostati nameraviio dalje časa v našem mestu.
Mosle pri Liubtiani
Udeležba občanov pri proslavi 30. julija. Število prebivalstva moščanske občine nas opravičuje, da nastopimo pri cerkvenem slavju na Stadionu dne 30. julija t. 1. samostojno, dasi v okrilju šent-peterske župnije. — Dolžnost in katoliška zavest veže Moščane, da postavimo ne četo, marveč armado k verski slovesnosti, kakršne še ni videla naša domovina. — Vabimo torej ponovno k udeležbi — posebno žene in dekleta v narodnih nošah, ki jim bodo na razpolago tudi okrašena vozila. — Vabimo dalje zlasti kolesarje, da se postavijo na okrašenih kolesih. Pa tudi vsi drugi, fantje, deklpta, možje in žene naj pomnožc naše vrste v čast Zveličarju sveta in v proslavo Njegovega zvestega služabnika, prezaslužnega nadškofa dr. A. B. Jegliča. — Akcijski odbor.
potem sv. maša. Med sv. mašo bo ljudsko petje s sledečim sporedom: 1. Pred tabo št. 4, str. 8 Pre-mrlove ljudske pesmarice; 2. Bodi nam pozdravljena št. 27, str. 51; 3. Pred sv. obhajilom št. 73, str. 151; 4. Ave Marija, Večerni zvon St. 51, str. 102. Pri blagoslovu »V zakramentu vse sladkosti«. Pri darovanju »Angelovo češčenje«. Besedilo za ti dve pesmi se bo posebej razdelilo. — Ob petih popoldne bodo pete litanije z blagoslovom. Obakrat, dopoldne in popoldne, bo darovanje za cerkcv.
Spori
Romuni v Ljubljani
Danes igra prvak Bukarešte t ASK Primorcem
Ljubljana je med onimi redkimi našimi mesti, ki bo imela priliko, da vidi izvrstne romunske športnike pri delu. CFR, gost ASK Primorja, je prvak Bukarešte, zaenkrat pa na II. mestu v prvi državni romunski ligi. Vsekakor torej protivnik, ki je vreden respekta.
Prvič torej bodo v Ljubljani gostovali Romuni in dobro je, če tudi ž njimi navežemo športne zve-zi, zato je hvalevredno od ASK Primorja, da se nt zbal visokih izdatkov, samo da more nuditi naši športni publiki izbranega protivnika.
Tekma se vrši seveda kot nočna na igrišču Ilirije. Pričetek ob 20.45, predtekma ob 18.
Predprodaja vstopnic za tekmo z Romuni
Da ne bo navala na blagajnah in da lahko vsakdo pride brez prerivanja pravočasno k tekmi, se je odločilo ASK Primorje za predprodajo vstopnic, ki se dobe pri tvrdki Ludovik Baraga v nebotičniku. Cene v predprodaji 10, 15 in 20 Din, na igrišču pri blagajni 12, 20, 25 Din.
USPEHI ARGENTINSKIH LAHKOATLETOV NA DUNAJU
Dunajski klub WAC je priredil večerni lahko-atletski miting, katerega so se udeležili nekateri prvovrstni argentinski atleti. Gostje so povsod zmagali, kjerkoli so nastopili, seveda, da je tudi občinstvo primemo nagradilo njihove uspehe. Doseženi pa so bili sledeči rezultati:
Skok r višino za dame; 1. Lorenc (Akad. Sp. KI.) 1.45 m: 2. Gottlieb (WAC) 1.35 m; 3. Nowak (WAC| 1.30 m.
100 m: 1. Lutti (Argent.) 10.8; 2. Rinner (Vi'4C) lil 3. Klein (Hakoah) 11.1.
Krogla: 1. Janausch |WAC) 13.75 m; 2. Kam-putsch (Grazer A. K.) 13.55 m.
110 m zapreke: 1. Langmair (Rcichsbund) 14.9; 2. Hirsch (WAC) 16.4.
200 m: 1. Lutti (Argent.) 21.8; 2. Rinner (WAC)
22.5.
Skok v daljavo za dame: 1. Kohlbacli (WAF) 5.65 m (nov avstr. rekord); 2. Novvak (\VAC> 5.30.
800 m za juniorje; 1. Meixner (WAC) 2:08; 2. Marceli (Crickcter) 2:11.2.
Skok s palico v višino: 1. Pojmaevich (Argent.) 3.80 m.
400 m: 1. Rinner (WAC) 498; 2. Gudenus (WAF| 52.
Disk: 1. Skodler (WAF) 46.19 m; 2. Janausch (Reichsbund) 43.79 m.
3000 m: 1. Oliva (Argent.) 9:02.6; 2. Blody (Hakoah) 9:10.6.
Švedska stafela: 1. WAF 2:02.2; 2. Vicnna 2:04. ★
Nov madjarski plavalni rekord na 300 m v prostem damskem plavanju je postavila gdčna Maga-shazy. Za omenjeno progo jc rabila 4:45.8; prejšnji rekord je bil postavljen v času 4:50 8.
Taris zmaguje ie vedno. O priliki pariških prvenstev je v prostem stilu na 1500 m Taris sigurno zmagal v času 20.39.6.
Madjari dobijo v Budimpešti že drugo pokrito plavalnico. Na Madjarskem je plavalni šport zelo razširjen ter stalno raste zanj zanimanje, zlasti v Budimpešti, kjer sedanje plavalne naprave ne zadostujejo za vse one, ki se bavijo s plavalnim športom. 7ato hočejo napraviti drugo pokrito plavalnico, da bodo omotfočeni treningi čimvečjemu kro-!?u športnikov. Streho nameravalo napraviti iz stekla, plavalnico pa mislijo izročiti v uporabo predvsem srednjim šolam. Ker so že vse tozadevne priprave v polnem teku, je verjetno, da bo tudi druga plavalnica kmalu pod streho.
Programi Radio-LlubUana r
Sobota, 22. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Cas, plošče 18.30 Citre solo, g. Mezgolits 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Koncert delavske godbe »Zarja« 21.00 Prenos z Bleda 21.30 Cas, poročila 21,45 Prenos z Bleda 22.15 Plošče.
Nodelja, 23. julija: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) 9.00 Versko predavanje (p. dr. Gvido Rant) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz št. peterske cerkve 10.00 Slike iz narave (Joža Ilerfort) 10.30 Potovanje v Maroko (dr. Reja) 11.00 Instrumentalni solistični vložki 12.00 čas, plošče 15.00 Kmetijska ura (g. Jamnik) 15.30 Samospevi Jos. Prochazke, poje Anton Drmota 10.15 Plošče 16.30 Po Pohorskih potih — dialog 17 15 Harmonika solo, g. Pilih 20.00 Pevski koncert g. Jože Likoviča 20.45 Prenos iz Parkhotela na Bledu 21.45 Cas, poročila 22.00 Plošče.
Dragi programtt
Nedelja, 23. julija:
Belgrad: 19.30 Vokalni koncert, 21.00 Slovanska plesna glasba — Zagreb: 20.30 Koncert Radio orkestra — Barcelona: 22.00 Sidmfonični končen Dunaj: 19.40 Pesmi za tenor solo — Beromlinster: 21.10 Orgelski koncert — Brno: 21.05 Vokalni koncert — Leipzig: 20.20 Veseli muzlkanti, romantična opera, Hoffmann — London: 21.30 Vojaška godba — Milan: 20.30 Maggioiaia Veneziana, opora, Servaggi — Praga: 20.05 Koncert vojaške godbe -- Varšava: 20.00 Orkestralna glasba. (Iz »Radio-Beograd«.)
Shof Sloskan pripoveduje
o življenju na Sotovkih
Pasiionsho g!edatišše zažgano
.. . ___o ;Zrmr, nn.l to I n I i SAcrv, „ V^riVl Rpiiellll	nrlUvulPff* ip r* !1 ol el v
i.indbergn v zr«cmn n.-«««' » "i" zel1.........' .......—...........,	. ,' ,
Cartwright ua Labradorju. Namenjen je cez Grijnlandijo v Evropo. Ka«i bi	dognal. Katera pot bi bila najbolj prikladna za letalsko zvezo v Evropo
To ie vlak. ki bo vozil v Združenih državah na progi Union-Pacific z brzino 150 km na um. Z vzhodne rut aapadno obal Združenih držav bo prevozil v 31 urah. Gnal ga bo stroj s 000 konjskimi silaom. To ie nekak zenalinnvac na tračnicah, Razstavljam Le v Chicami
Škofa Sloskana so boljševiki izpustili v zameno za nekega komunista, ki so ga Poljaki obsodili na smrt. Sloskana je posvetil v škofa mgr. d'Herbigny. Sloskan je upravljal v katoliški škofiji v Mohilevu in Minsku. Mladi škof se je zdel gibanju brezbožnikov nevaren, zato so sklenili, da ga odstranijo.
Nastavili so mu past, v katero je škof moral pasti. Septembra 1. 1924 se je podal Skof Sloskan na vizitacijo. Tedaj sta ga poklicala k sebi dva lažna katoličana, ki sta ju najeli boljševiki. Škofu sta se izdala za preganjanca, ki potrebujeta tolažbe in pomoči. Komaj je ostal škof nekaj trenutkov sam, že se je pojavila pred njim tajna policija in našla pri njem važne listine, ki so dokazovale Sloskanovo rovarenje proti režimu. Sloskan seveda ni nič vedel za te listine, ki mu jih je policija s pomočjo omenjenih katoličanov podtaknila. Boljševiki so gt vrgli v ječo, kjer je moral prestati lvide muke. Boljševiki poznajo tudi ječe, v lateri hlahko menjajo temperaturo od 30 stopenj nad ničlo kar na več stopenj pod ničlo. V sibirskih krajih morajo pregnanci delati lahko oblečeni v najhujšem mrazu.
Po devetih letih hudega trpljenja se je vendar posrečil orešiti škofa Sloskana na že omenjeni način. Pij XI. se je zanj silno zanimal in ko je Sloskan končno prispel v Rim, ga je sveti oče poljubil. Papež kakor škof sta se od ginjenja zjokala. Ko je Sloskan prišel v Rim, si je moral nekje izposoditi škofijski križec, da je lahko šel v avdijenco k svetemu očetu. Papež mu je podaril dragocen škofijski križec, ki ga ie nosil kardinal Merry dc Val; temu ga je podaril prej Pij XI.
Škof Sloskan se te dni mudi v Parizu. Obiekal ga ie urednik emigrantskega lista »Vosroždenje«;
Letalo, ki sta gsi vodili dve Američanki, je pri lndianopolisu zadelo ob električni vod in zgorelo.
Letalki sta se rešili s skokom na tla
ta je tudi objavil razgovor s katoliškim ruskim škofom. Škof je časnikarja prosil, naj čim manj piše o njeg/rvi osebi, pač pa bi, rad, da več poroča o trpljenju pravoslavnih duhovnikov v sovjetskih taboriščih. Škof Sloskan je dejal, da pravzaprav ne ve, zakaj so ga boljševiki pregnali in spravili na Solovetske otoke. Za politiko se nikdar ni zanimal. Neverjetno, kako zna boljševiška policija z vsemogočimi psihološkimi pripomočki ubiti vsak odpor nesrečnih pregnancev, da ji ti sledijo kakor avtomati. »Še zdaj, ko že davno živim izven bolj-leviških meja,« je nadaljeval škof Sloskan, »imam prave privide. Zdi se mi, da vidim pred seboj agente GPU. Moje notranje razpoloženje je takšno, da bi morda nehote sledil njihovemu povabilu v ječo, ako bi se pojavili pred menoj.
Z ruskimi duhovniki sem prišel v stik prva leta bolj pogosto, čeprav so rimsko-katoliške in pravoslavne duhovnike ločili. Večkrat smo sc se-srtali in razpravljali o raznih vprašanjih. Katoličani kakor pravoslavni smo se vedno izognili vsemu, kar bi utegnilo neprijetno dim rti nas ali njih. Združevalo nas je strašno gorje. Obe krščanski občini »ta živeli složno. Nenadoma je to sožitje prekinil ukaz v juniju 1922, da morajo vsi katoliški duhovniki oditi iz Solovkov na o<toik Anzer, ki leži še višje proti severu in ima še ostrejše podnebje. Z nami je tudi moral oditi jetomjerski škof Arkadij.
Tam pa ni ostal več z nami, temveč so ga ločili. ie v taborišču so ga aretirali, ker je imel službo božjo za pregnance. Preživeti je moral 5 let na otoku Anzerju in opravljati trdo delo. Škofa Arka-dija so vsi spoštovali, ker je bil silno pogumen duhovnik. Ko se je metropolit Sergij uklonil sovjetski vladi in sklenil z njo kompromis, je škof Ankadij nemudoma odpotoval k njemu in mu povedal, da je storil nepremišljen korak; saj z brezbožno vlado je vsak sporazum nemogoč.
Do leta 1929 so vsi duhovniki na Solovkih lahko brali sveto mašo. Pogled na zbrane pregnance, ki so tako zvesto molili in prosili Boga, naj se usmili, je ganil celo boljševiške straže. Komunistične voditelje je to še boLj razkačilo in leta 1929 so pričeli pleniti vse nabožne knjige in mašne bukve. Do 1. 1930 je ostalo še nekaj menihov na Solovkih, in sicer so bili to iz samostana, ki je obstojal tam že iz davnih časov. To je bil najsevernejši samostan v Rusiji. Nato so morali vsi menihi oditi.
Sfrašna ie usoda pravoslavne duhovščine
Usoda, ki je zadela višje pravoslavne cerkvene predstavnike, je tako strašna, da je ni mogoče popisati. Med tistimi, ki so morali žrtvovati svoje življenje, je tudi nadškof Hilarij, nekdanji profesor na cerkveni univerzi v Moskvi. Bil je to človek izrednega iatelekta. Ko je 1. 1930 prebil že 6 let na Solovkih in je nastopil dan prostosti, se ga je na poti domov polotil tifus in nadškof je kmalu nato umrl. Pokopali so ga v Ljeningradu. Tudi nadškof Peter je umrl 1. 1929 za tifusom in pokopan je na redovniškem pokopališču na Solovkih. To pokopališče nosi sedaj ime Golgata. V tistem času je bil ustreljen tudi nekdanji kozaški polkovnik Feskov. Dejal je, da boljševiki nečejo nič ukreniti proti legarju samo zato, da bi se na ta način rešili pregnancev. Takrat so ustrelili tudi okoli 200 drugih jetnikov. Za tifuson je umrlo silno mnogo ljudi. V barakah je b-'" nrostora komaj za 6000 pregnancev, v resnici pa je bilo v njih natlačenih 20.000 ljudi. Radi slabe prehrane in trdega dela ter pomanjkanja zdravniške pomoči se je tako naglo razširila epidemija. V enem samem letu je umrlo 70% pregnancev. Spričo te številke so se celo boljševiki prestrašili. Pozneje 90 dali ukaz. da je treba zbrisati vsako sled, kjer so stali grobovi, da bi ti ne pričali o tej strašni katastrofi.
Mestece Erl je bilo znano po jijon&kih igrah, ki so jih prirejali tam vsako leto. Stoji na tirolsko-bavarski meji. Pasijonske igre so pričeli igrati v tem kraju že pred 300 leti. L. 1912 so gledališče preuredili, tako da je bilo prostora v njem za 1500 ljudi. Zdaj so gledališče zažgali Hitlerjevi narodni socialisti, da bi se maščevali nad Erlčami.
Gledališče je popolnoma pogorelo. Škoda znaša okoli 500.000 šilingov. Od tega je samo 200.000 | šilingov pokritih z zavarovanjem. V noči, ko je pričelo goreti poslopje, so hitlerjevci naslikali na zid ogromen kljukasti križ. Poleg tega so v bližini našli list z napisom: »Maščevanje«. Na mestu so
Brat prof. Piccarda Jean Piccard, rojen kot dvojček, se pripravlja na polet v stratosfero. Prepričan je, da bo letel še 9000 m višje, kakor njegov brat in se dvignil 25 000 m visoko
Stric mi ni nikoli odpustil, ker mu nisem takoj priskočil na pomoč. Pa kako naj kdo zahteva od mladega šolarja, da bi v takem položaju kaj drugega počel, kot da se zvija od smeha.
-iacinci tudi pustili izrezke iz časopisov, k|er je bilo govora o narodni socialistični manifestaciji v Kiefersfeldenu. Z avstrijske strani zatrjujejo, da je ogenj podtaknil oddelek hitlerjevcev. Vsak hip pričakujejo aretacijo zločincev. Pojasnjen je bil zdaj tudi razlog tega grdega maščevanja. Vodstvo pa-sijonskih iger je nedavno izjavilo, da bo kljub nemški taksi 1000 mark za potovanje v Avstrijo nadaljevalo s pasijonskimi igrami, ker se končno tudi lahko odpove gostom iz Nemčije. Narodni socialisti so se radi te izjave silno razburili. Izjavili »o, da se bodo maščevali in zdi se, da so to storili s tem požigom.
To vam je bil junak!
Gospodična Helena Verzea iz Braile v Romu« niji ,ki je znana za zelo lepo žensko, je šla v družbi na izlet. Družba je prišla v gozd in ona se je z nekim fantom oddaljila od nje v gozdu. Nenadoma ;ta zaljubljenca ugledala pred seboj medveda. Ko bi bila šla mimo njega, bi bržkone nič ne bilo zgodilo, toda fant jc hotel pokazati svoje junaštvo in je ustrelil s puško na zverino. Krogla je iv*r samo lahko ranila in medved je zdivjal. Fant jo je s svojo puško odkuril in pustil na cedilu gospodično, ki naj bi se sama razgovorila in sporazumela z mrcino. Lepa Helena se jc rešila s tem, da j. splezala na prvo drevo. Tedaj se je pričelo obleganje. Medved je rjovel pod njo, vendar na drevo ni splezal. Obleganje je trajalo ves popoldan, kajti šele proti večeru je prišla pomoč. Mladi vitez je namreč tako bežal pred medvedom, da si je izpahnil nogo. Gospodično so seveda rešili.
Zveza ameriških kadilcev je imenovala dvoletnega Charlesa Normana iz Petersona za častnega člana. Že pri 14. mesecu je pričel kaditi in danes skadi že toliko na dan kakor njegov oče. Kadi tudi pipo. Ce je to pametno, je seveda drugo vprašanje
Švedskega princa Karla spremljajo z običajnim dežnikom na poti od spomenika japonskim cesarjem v Tokiu
Strašen konec nesrečnega dekleta
Pešci, ki so šli po cesti mimo Senohraba proti Turkovici na Češkoslovaškem, so zaslišali nekaj strelov, ko so prišli v bližino potoka Šmejkal. Odšli so takoj na mesto in našli ob potoku 17 letno Zdenko Šaldo iz Turkovice, edino hčerko tamkajšnjega krojača. Ogled je ugotovil, da je bilo dekle umorjeno s tremi revolverskimi streli v čelo. Umora je obdolžen 24 letni Jožef Vavra, mizarski je imel ljubezensko razmerje z nesrečnim dekletom in ga je hotel poročiti. Njeni starši so bili baje nasprotni poroki. Zdenka pa je rekla, da se bo poročila in da bo šla prej služit v Prago. UmoT si zdaj razlagajo taiko, da se je Vavra hotel iznebiti dekleta, kateremu je ljubezensko razmerje pustilo vidno znamenje.
*
Ponesrečen upor
L. 1930 »o se pregnanci iz nekdanje boljše ruske družbe na tihem pripravljali na beg. Določeno je bilo, da o polnoči zbežijo na obal, odkoder naj bi jih odpeljal motorni čoln. Nekdo bi jim moral dati z žvižgom znamenje za upor. Toda tega znamenja nikakor ni hotelo biti in pozneje se je izkazalo, da jc bil prav tisti človek, ki ie bil določen, da da znamenje, izdajalec in provokater Drugi dan so 70 pregnancev aretirali in vse po-strelili. Boljševiki imajo med pregnanci svoje pro-vokaterje. Za takšnega so pregnanci spoznali tudi Aleksandra Vavloviča, ki je bil nekdaj najhujši monarhist, a je pozneje vstopil v službo GPU. Ta je prizadel silnega gorja, posebno pravoslavnim duhovnikom, ki so mu v začetku vsi zaupali prav radi tega, ker je bil nekdaj takšen nasprotnik holj-ševiškega režima. Tudi dekan Mihael Mitrocki, nekdanji član Dume, je nasedel temu lumpu in prav radi njega bo moral prestali 10 let več v pregnanstvu kakor bi sicer.
Produkcija premoga v Sloveniji
Po podatkih za mesec maj se je produkcij« črnega in rjavega premoga ter lignita v Slo-\ eni ji povečala v primeri z aprilom od 83.845 ton na 89.831 ton. Skupno je znašala produkcija premoga v Sloveniji v prvih 5 mesecih t. I. 477.750 ton v primeri s 546.565 tonami v prvih petih mesecih lani.
V posameznih mesecih se je produkcija razvijala sledeče (v tisočih ton):
januar
februar
marec
april
maj
1932 132 122 117 92 94
1933 115
94
95 84 90
Letos je bil sezonski dvig produkcije večji kot lani od aprila na maj, iz česar bi bilo sklepati o izboljšanju položaja. O prodaji navajamo naslednje številke (v tonah): železnicam 30.812 (v aprilu 32.138), brodarstvu 440 (304), industriji 36.674 (31.195), za hišno porabo 2.272 (3016), ostalim 4.675 (4.461) iu izvoz 209 (3<J5). Skupno je znašala prodaja 75.082 (71.498), poleg tega pa je bilo oddanih še: za lastno i>orabo rudnikov 4.158 (4.291), zu deputate 1.704 (2.476), propadlo pa je 5 ton, dočim je bilo zaradi propadanju v prejšnji mesec (najbrž več mesecev skupaj) odpisanih 7.628 ton.
Ker je bila prodaja obenem z oddajo manjša kot produkcija, so zaloge v maju narasle <mI 144.893 nn 153.735 ton. Lani v maju so zalogi.' narasle v veliko večji meri: od 129.504 na 138 tisoč 899 ton.
V	primeri z majem lanskega leta je letos oddaja železnicam manjša: padla je o<j 39.432 ton v maju lani na 30.812 ton v maju letos, pač pa je od maja lani pa do maja letos narasla prodaja industriji od 30.646 na 36.674 ton. To je ugodno znamenje.
Število zaposlenega delavstva je v maju izredno padlo: od 6.09«) na 5.707. k temu pripominjamo, da je znašal padec v aprilu sati ki 212, v maju pa torej 392. Istočasno pa se je od aprila na maj zmanjšalo število uradniška od 229 na 221, število paznikov pa od 205 na 199. Število zaposlenega delavstva ie še lani v maju znašalo 6.406 in se je od aprilu I93J do maja zmanjšalo za 278.
V	zvezi s povečanjem je tudi število Si h tov, ki je nurslo od 104.846 na 111.833. I.ani v maju je bilo šihtov še 129.649. Ilavnotako je nurufctel tudi zaslužek delavstva od 5.25 milj. Din v aprilu nn 5.87 milj. Din v maju. Seveda delavstvo ni doseglo lanskega zalu/ka v maju. ki je znašal 6.155 milj. Din.
Javna dela v Angliji
»Prager Tagblattc prinaša iz Londona zanimiv dopis z naslovom »Iluzija preskrbe dela«. V izvlečku prinašamo ta članek, čeprav se načeloma ne strinjamo z njim.
Potem, ko je Anglija pred dvema letoma sklenila opustiti tradicionalno politiko svobodne trgovine, gotovo Anglija ni storila važnejšega koraka, kot je bil najnovejši sklep, dn država ne bo dajala nobenih podpor več za preskrbo z delom. To je zlasti važno zato, ker je bila Anglija prva začela s temi državnimi deli in za to dala naravnost ogromne vsote.
Kmalu po vojni, ko je kazalo, da tudi dobra konjunktura ne more znižati velikega števila brezposelnih, ki je nastalo radi strukturne krize angleškega gospodarstva po vojni, so ee začeli v Angliji pojavljati načrti za preskrbo z delom. Začeli so pa z njimi leta 1021. Nad 17.000 raznih dol je bilo med tem izvršenih: sezidali so novih cest nebroj km, novih podzemeljskih kolodvorov, pa tja do čiščenja iiarkov plevela in zgradbe limonad-nih kajbir v obmorskih ko|mliSfiih. Seveda pa še veliko del ni dovršenih. Doslej je bilo izdanih ta javna dela okoli 30 milijard Din, treba pa bo še za dovršitev raznih del ]>olovico te vsote.
Dve angleški konservativni, dve socialistični in sedanja takozvana nacionalna vlada so sodelo-
FOTOAPARATE
loetoonih tnrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigttunder. IVelta, Certo 1.1, d. 1.1, d. ima oedno o zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
v Ljubljani. Miklošičeva cesta 5
vale pri teh načrtih, jih spopolnjevulj in dopolnjevali. Tudi največji britski narodni gospodarji -o sodelovali.
Angleži so torej imeli dovolj skušenj in pravijo, da ta dela niso zmanjšala brezposelnosti, nasprotno so jo celo zvišala, poleg tega so dognali, da je to najdražji način produkcije. Seveda pristavlja pametno pisec, da so to samo angleške skušnje, ki so mogle nastati le v angleških razmerah.
Vkljub znanstveni podlajji in skušnjam ni bilo mogoče za 300 milijonov Din zaposliti več kot 4000 mož- eno polovico naravnost, drugo pa posredno. To nomeni, da jp delo stalo na moža skoro 80.000 Din. Nt nobene druge gospodarske panoge na svetu, ki bi si lahko privoščila tako drago produkcijo. Država je naravnost zapravljala in razmetavala denar. Tudi če se odbije vsota, ki bi jo bilo plačati 4000 brezposelnim kot podporo, ostane preveč za produkcijske stroške, ki so previsoki. V vseh teli letih ni država nikdar več zaposlila kot 11.400 ljudi. To se je zgodilo v dveh letih socialistične vlade. Istočasno pa je naraslo tudi število brezposelnih za poldrug milijon.
Pisec pravi, da je ta umetna produkcija na državne stroške zelo škodovala privatni Inlcljatlvl. ker ji je odtegnila velike vsote.
K tem izvajanjem pripominjamo, da so mnogi drugi angleški ekonomi drugačnega mnenja. Tako je še pred nedavnim znani ekonomist Kevnes zagovarjal zopet javna dela in plediral zanje. Posebno Imajo javna dela pomen tedaj, če so izvršujejo tedaj, ko so dani predpogoji za preokret konjunkture in tako pomagajo k Čimprejšnjemu dvigu konjunkture.
*
Cena kamniktit«. Za nn poseben način pakirani kamniktit se določi cena 70 par za kg (v |k>-sebnih impregniranih torbicah, spoeobnih za podvodna dela).
Oprostitev rentnine. Finančni minister je odredil. da So obresti tekočih računov belgijskega poslanstva prosta rentnine.
Borja
Dne 21. julija 1933. Deiuu
V današnjem prometu je predvsem omeniti dvig dolarja ua vseh svetovnih borzah in ludi pri nuh. Curih in Amsterdam sta ostala neizpreine-ujena, narasla sla dolar in Praga, dočun so druge devize bile nižje.
Avstrijski Šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po iieizprtuietijenem tečaju 8.83, na zagrebški po 8.725 in belgrajski 8.08.
Ljubljana. Amsterdam 2316.31—2327.87, Berlin 1304.38.....1373.88, Bruselj 801.07 - 803.01, Curih
1108 35—1113.85, London 189.80—191.40 Ne\vyork 4047.11)—4075.42, Pariz 221.19-225.01, Praga 109,93 —170.81, Trst 302.13—304.58.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 55.430 Din.
t urih. Pariz 20.235, London 17.10. Ne\vvoi<k 3i0, Bruselj 72.273, Milan 27.30, Madrid 48.20, 'Amsterdam 208.95, Berlin 128.82, Dunaj 72.91 (58.25) Slockholin 88.50, Oslo 80.80, Kopenhagen 70.75! Praga 13.335, Varšava 57.75, Atene 2.90, Carigrad 2.48, BukareSta 3.08, Japonska 10.8.
Vrednostni
Čvrsta tendenca vojne š veznic se je prenesla tudi n narasli tako v Zagrebu kot splošnem v tečajih ni bilo Promet pa je postal manjši, znašal samo 300 kam. vojne Ljubljana. 7% inv. pos. den. vojna škoda 216—220 8?ž Bler. pos. 34-36, 7%' pos. DHB 47.50 den.
papir n
kode in begluških ob-;i agrarje, ki so danes Belgradu. Vendar v znatnejših izprenienib. Na zagrebški borzi je škode.
43 den., agrarji 25.50 begi. obv. 34.50 den., Bler. u ■ 32-34, 1%
Zairreh. Državni papirji: 7% inv. ]>oa. 45.50— 47, agrarji 26—80, vojna škoda 21' -218 (218), 12. 217—223, 6% b«ii. obv. 31.50 -P6.5U, 8% Bler. pos. 84—80, 7% Bler po«. 32-8&50, 7% po«. DHB 46 —52. — Drluice: Narodna bai»ka 3700 den., Priv. agr. banka 225-J28, ftečeruna Osjek 14-1—164, Im-|>ex 30 de«., lsis 13—25, Trboveljska 1-tO den.
Kelgrail. Narodna banka zaklj. 3800, Priv. agr. banka 220-222 (218.50, 220), 7% inv. pos. 45.50— 10.50 (45, 45.50). agrarji 27 den., vojna Skoda 216 —217 (214, 216.50), (i% begi. obv. iio.7a-37.50 (34.90, .•5.50), 8% Bler. pos. «4.35-34.50 (31.75. 34.50), 1% ikvs. DHB 47—48.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 55.15, Živno 67, Aussiger Chemische 173.50, Alpuie 12.05, Trboveljska 14.75, Rima Murany 27.50.
Žitni trg
Novi Sad. Vse nespremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 45 vagonov.
Sombor. Pšenica hitč. nov« okol. Sombor 79 do 80 kg 132.50—135. ječmen bač., srem. novi 68 do lil kg 67 —70, koruza bač. žel. pKnnpt 73—74. bač. za avgust 73—77. bač. Donava in Tis« šlep 78 80, moka bač., ban. Og, <Igg 250—270, 2. 230— 245 5. 210—225, t). 180—195. 7. 150—165. 8. 65—67.50, otrobi bač, pien. 50— 52.60, tižol bač. uzanoni 100 —105. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Promet: 93,'i vugona.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet živahen. Pšenica okt. 11.08-11.85. zaklj. 11.34-11.35, marec 12.25-12.50. zaklj. 12 44—12 45, rž okt. 7.53-7.78, zaklj. 7.06—7.68, mar*>c 8.50—8 65, koruza julij 8.60—8.70, avg. 8.37 —8.57, zaklj. 8.42—8.41, maj 800-8.93, zaklj. 8.93-8.94.
Chirago. Praznik.
Winniprg. Pšenica okt. 81, dec. 84, jan. 90.
rroFRIDE^PCA na""lnia v svojem, v imenu svoje sestre MARIJE GEINSPER-UKR, roj. SIRCA, vdov« po graičaku in v imenu vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da |e niegov brat, stric in svak, gospod
Josip Sirca
veleposestnik, imejltelj reda sv. Save IV. razreda, častni občan trge 2al«c, častni član Jugoslovanske Gasilske zveze v Ljubljani, častni član Gasilske fupe žalske, častni član Prostovoljnega gasilnega društva v Žalcu, člen naielstva in ravnatelj Savinjske posojilnice, ravnatelj Hmel|arne, ravnatelj Elektrarne v Žalcu itd.
v petek, dne 21 julija 1933 ob 1 zjutraj po dolgi bolezni, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zatisnil na veke svoje trudne oči.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 23. julija 1933 ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 24. julija 1933 ob 8 zjutraj v žalski larni cerkvi.
V Žalcu, dne 21. julija 1933.
Osmrtnice ie izdajo samo za trg Žalec.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjskt oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Za potovanje
kovčege, torbice, denarnice, nahrbtnike itd. Velika izbira - znižane cene — priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ul. 13.
aro n m
Hotelsko sobarico
perfektno, staro od 35 let naprej, sprejmem v stalno službo. - Potrebno vsaj enoletno spričevalo hotelske službe. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. SI 62.	(b)
Stalno
namestimo gospoda kot potnika za prodajo radio aparatov. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Radio-mesto« št. 8218.	(b
lU 1 h lijjJ
2 lokala
za trgovino event. s stanovanjem in gospodarsko poslopje dam v najem v centru mesta Kranja v Kokriškem predmestju — pod zelo ugodnimi pogoji. J. Kušlan, Kranj.	n
Krojaška delavnica
dobro vpeljana, z vsem inventarjem in še veliko pomerjenega dela oddam v najem radi nenadne smrti soproga. - Ravnik Mmka, Boh. Bistrica 34.
Posestva
Trinadstropna hiša
v mestu, se proda iz proste roke. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Hiša 1933« št. 8181. (p)
Proda se
za 32.000 Din nova hiša in vrt pri Mariboru. Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p)
iLuEEHSi
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in naiceneie tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (1)
Lonene tropine
in draga krmila nudi najcenje veletrgovina lita in moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.

Čoln
ielbot) nov, prodam poceni. Janko Poljak, iz-delovatelj čolnov, Moste-Žirovnica.	(I)
Vsa Evropa
rabi
F L O O R
voščilo za parkete in lino, leum (Flor parket metle-politura. rokavice) Mosca-lus, čudovito jajce proti moljem.) - Zahtevajte pri Vašem trgovcu
JELODVOR, Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 8
Parni stroj
stoječ 8 HP in parni stroj ležeč 35 HP, oba v dobrem stanju, poceni prodam. - Josip Bergman, Ljubljana, Poljanska 85.
Modna koniekcijal
Najboljši nakupi A Pre-sker. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14.	(1)
Otroški vozički
in gajbice, zložljivi stolčki, igralni vozički, najcenejše pri M. Tomšič, Sv. Petra 52.	(1
I
Automotor
i
Kupimo
Jelov in smrekov
rezani materijal ter tra-me, kupujem samo od cenenih in sigurnih dobaviteljev. Ceno in seznam zaloge je poslati na Pu-blicitas, Zagreb, pod št. 04.797. Sprejmem vestnega posredovalca. k
Hrastov obložek
(belag) dober, polfine strukture, kupujem. Enkratna predaja najmanj 25 m3. Ponudbe z navedbo debeline, količine, dobavnega roka in najnižje cene je poslati pod štev. 34.790 na Publicitas, Zagreb.	k
Obrt
Pozor
Obrezovanje (pinciranje) dreves, cepljenje vrtnic izvršuje strokovnjak. Cesta na Rožnik 19. (t)
Denar
25.000 Din posojila
proti vknjižbi na prvo mesto, na večje posestvo z gostilno, nujno rabim za pol leta. Posojilo je absolutno varno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Posojilo« št. 8061 d
Pouk
Šoferska šola
L Gaberščik,
bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica
Tečaj
za konserviranje od 24. do
29. julija popoldne. — Od 16. do 20. avg. zvečer na Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana VII. (u)
Poltovorni avto
»Opel« še dobro ohranjen prodam. Cena zelo nizkal Naslov pri upravi »Slov.« št. 8093. (f)
Objave
Preklici
Leskovar Anton in Rafael preklicujeva svoje žalitve, iznešene o Ho-nigmannu Wolfgangu. o
t Jugoslovanska gasilska zveza »Ljubljana« naznanja vsem včlanjenim društvom in župnim načelstvom, da je danes umrl njen častni član, gospod
JOSIP ŠIRCA
Jeposestnik in ravnatelj Savinjske posojilnice v Žalcu, častni društveni načelnik, ustanovitelj in dolgoletni načelnik Zveze slovenskih gasilnih društev za Spodnje Štajersko, častni član Gasilske župe žalske itd.
Pogreb velezaslužnega in nam nepozabnega tovariša bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 17 pop. na pokopališče v Žalcu.
Neumornega gasilskega organizatorja in sodelavca, očeta slovenskega gasilstva, ohranimo v častnem spominu. V Ljubljani, dne 21. julija 1933.
ZVEZNO PREDSEDSTVO.
ODSTRANITE SIJAJ
KOŽE
X
na leti
3mestih7^
Poizkusi so dokazali, da se puder Tokalon drži na licu štirikrat dalje od navadnega pudra, poleg toga pa odstranjuje sijaj in ustvarja nežno polt. Vzemite ta puder enkrat, kar zadostuje za ves dan, ker ostane na licu kljub potenju, vetru aP dežju. Puder Tokalon ima za prirodno barvo kože izrazite odtenke ali nianse. »Naturelle« za plavolaske z zelo svetlo kožo. »Rachel« za žene svetlih las s svetlo kožo, Roza-Ocre za plavolaske z žarnim kožnim tonom, »Rachel Dore« za žene »vetlih s temno kožo. Ko boste samo enkrat up ibljali puder, ki popolnoma odgovarja Vaši Uoži Vas bo iz-nenadila dražest Vaše polti. Nikdar več ne boste v skrbeh glede onih treh glavnih mest lica, na katerih se koža tako rada svetlika.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo i roti kurjim očesom je mast CLAVEN Dobite v lekarnah, drogerijnh naravnost iz tvomice in glavnega skladišča M. Hrnfak, lekarnar. Sisak Varujte se potvorti!
Zaščitni znak
I
V globoki žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da nas je naša predobra soproga, zlata mamica, stara mamica, sestra, teta, svakinja, tašča, gospa
Marija Lesjak
roj. Ocvirk
posestnica
danes ob 3 zjutraj, v starosti 57 let, previdena s zakramenti svete vere, za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo ob 10 zjutraj iz župne cerkve v Slivnico pri Celju.
Slivnica pri Celju, dne 21. julija 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Problem zobov
se ne sme motriti samo s stališča lepote. Treba je vzeti v ozir tudi to, da so usta vrata, skozi katera uhajajo razne bolezni in okuženja in zato je treba skrbeti, da se preprečijo obolenj). Z dnevno uporabo zobne paste Gi jbs dosežete, daboste imeli obenem epe in zdrave zobe.
krepi kri, živce in apetit!
Odraslim in otrokom!
Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do 6 steklenic. V apotekah pol litra Din 55'-. — Po pošti razpošilja laboratorij „Alga'a Sušak. 3 stekl. Din 110-, 6 stekl. Din 220". In eno zastonj, 12 stekl. Din 440"- in dve zastont
(Odobreno od min. soci .talne politike In narodnega zdravja S. Br. 4787 23. marca 1118J
Inserirajte v »Slovencu!41
HH&HaaHflnsHffiHHBBHannu
S S*.*
•o o x> " — c u a
| Samuel Lover:
s
^o s 4*
■ot o
e 3= « O. .t .s a* ti 2 E „ j ?
» o
i _i S >u a.
.sl3 i
H f.1 s« S

u
» o
» » 8
S6-
■31 | fc «t
B "Ž° s ga.co a
„Q I IS -*<-, S .
S°.s.a®.s 5mOq§q
I
o «
n m o o
j! t* <v> t!«
2f ei N M a »i
3 J; S »Ji " -nO 5, »"o >
.—3
a .ao e
O -O
d
N >
Mš*'-
o o. , «
IJ-Si-
2.9
L«*
_ — M o o j 9-D £ £ Ta. o »j
RORY 0'M0RE
72
Irski ljudski roman.
Prav takrat, ko je prihajal stotnik proti M'Garrijevi lekarni, je De Lacy odhajal. Stal je ravno na pragu, ko je prišel stotnik vprašat za svoja pisma. Njegovo oko mu je obviselo na zelenem robcu, ki ga je De Lacy nosil okoli vratu. Zeleno je bila namreč narodna barva Irske in je žalilo oko tistih, ki so bolj ljubili zatiranje kakor svojo domovino. Stotnik, ki je bil glava svoje čete, je hotel pokazati svojo oblast.
Divje je pogledal De Lacija in z zelo žaljivim glasom vprašal: »Zakaj pa nosite tisti zeleni robec?«
De Lacy je ostrmel nad tako predrznostjo. Preden je mogel odgovoriti, je stotnik ponovil vprašanje, a to pot še bolj žaljivo.
»Mislim, gospod, da imam prav toliko pravice nositi robec kakor vi,« je odvrnil De Lacy.
»Pa ne zelenega,« se je zadri stotnik.
»Ne poznam postave, ki bi prepovedovala nositi zelenega,« je mirno odgovoril De I>acy.
»Vam bom pa jaz pokazal tisto pravico,« se je oblastno oglasil stotnik. »Odstranite ga, gospod!«
»Tega ne storim, gospod!«
»Tako! Nočete!? Ce ga ne boste vi, Godd... ga bom pa jazi«
»To lahko storite, če hočete, gospod,« je dejal De Lacy, prekrižal lakti in se zravnal v vsi svoji postavi.
Stotnik je izpodbodel konja in sirovo planil na De I^acija, zgrabil robec, ga strgal z vratu in mu ga zagnal pred noge, rekoč: »Tu imate svoje pro... uporniško zeleno!«
De Lacy je pobledel in stal kakor ukopan. Ko se je pa zavedel, je zaničljivo pogledal junaka prostovoljcev in rekel:
»Hvala! In zdaj, ko ste toliko pozornosti izkazali moji toaleti, vas prosim, izvolite razjahati in iti z menoj na polje. Vidim namreč, da imate v svoji torbi pištole; dva vaših gospodov nama lahko izbereta kraj.«
»Izbereta vašo babico,« je zakričal stotnik. »Streljati se z upornikom... Ha, ha...«
»Potem gospod, vam povem vpričo vaše čete, da ste strahopetec!«
Stotnik Slink je-že potegnil meč, a protestantski duhovnik, ki je k sreči bil poleg njega, mu je še pravočasno zadržal roko, sicer bi bil De Lacy svojo nepremišljenost morda plačal z življenjem.
Ko je stotnika tako izzval, ne da bi kaj dosegel, se je na peti obrnil in ga pustil, da se je od jeze kar penil.
Ali kdo pozna tega lopova,« je vprašal stotnik, obrnivši se k četi. »Vem, kje stanuje,« se je oglasil zbiralec, ki je bil, kakor tudi Sweeny, med četo.
Ko je stotnik dobil svoja pisma, je četa zopet od-jezdiga. Med potjo so se poveljnik, Scrubbs in Sweeny dolgo menili o de Laciju. Scubbs in Sweeny, ki sta ga že dolgo sumljivo gledala, sta bila mnenja, da bi bilo dobro, da bi se poizvedovalo o njem.
»Ne bojta se,« je pripomnil stotnik. »Tega lopova ne izpustim iz oči.«
Ko je Lord of Slinkstovvn tisti večer pil svoje francosko vino, je resno prebiral pismo, katero je dobil. Oko mu j' obtičalo na stavku, ki ga je spomnil na dogodek z De Lacijem. Tam je bilo namreč omenjeno, da na Irskem delajo francoski emisarji, in da je pisec, uradnik na dublinskem gradu, slišal, da so v Dublinu
pred kratkim videli sumljivega človeka v kočiji, ki se je peljal proti jugu. Stotniku je priporočal, naj pazi na vsakega sumljivega človeka.
Dasi vlada ni imela konkretnih dokazov, se je venda^ bala zarote, nekaj sumljivih ljudi je tudi dala aretirati in na vseh koncih in krajih postavila ogleduhe.
Ko je stotnik prečital pismo, se je odločil, da si mora De Lacija pobliže ogledati; saj mu je bil nasprotnik že zato, ker ga je žalil. Zato je za prihodnji dan določil nekaj vojakov, ki naj bi ga spremljali k De Laciju, zakaj odločil se je, da ga bo kar aretiral.
Ko se je tisti dan mladi De Lacy vračal domov, je vso pot mrmral. Kaj bi "dal, če bi mogel pognati kroglo v tistega nadutega stotnika! Ker pa tega ni mogel, se je zadovoljil s tem, da ga je vso pot zmerjal z »lopovom«, »podležem« in vsemi mogočimi priimki. Ko ga je za nameček še čez in čez preklel, se je ohladil in mislil na to, kako bi čim prej zapustil deželo. Ce že ni mogel ničesar doseči, bi bilo nespametno, ako bi še ostal in st izpostavljal nevarnosti.
Tako je komaj čakal, da bi se vrnil v Francijo in se maščeval nad vsemi irskimi prostovoljci za žalitev, ki jo je dobil od tistega njihovega stotnika.
XXV. poglavje.
Bori jeva izkaznica reši De Ladja.
Drugo jutro po tistem usodepolnem dogodku sta se De Welskein in De Lacy posvetovala v Rorijevi koči o nameravanem potovanju na Francosko. Tihotapec je računal, da bo jadrnica v ponedeljek ali torek na obali že pripravljena, in zmenila sta se, kje se bo De I*cy vkrcal.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan R&Roveo.
Urednik: Lojze Golobiž.