Stav. 144. (Posamezna števflka 8 vhutjnr.) V BiHfc, II iiW|» 11? Letnik XUI. Izhali vsak dan, tudi ob nedeljah In praznlklb, ob 5 zjutraj. Urcdnidvo: U!ic« Sv. Frinčiika A*i5kega «t. 20. L nadstr. — Vil ćopi«! naj mahajo rrrednrttvti lista. Nefrankirana pisma se «• sprejemajo Jn rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcIJ U«<« .Edinost". — Tisk tj«k?rne .Pdlnosti', vpisane zadruge z or r '—'m Tvrc£tvom v Trsta, u!ica St. Frančiška A»ieh bregov rh Scarpe je bilo topovsko delt/vanje notri v noč živahno. Tudi južno ceste Cambrai Bapaume in pri St. Quen-tinu je narasilo. — Armada nemškega ce-sarjeviča: Na Cheinin des Daroes je dosegel topovski boi p" Braye mi Craonellu popoldne veliko srditost. Pred napočitvno unči so napaiii Francozi zapadno FroiJ-monta in skoro istočasno tu Ji pri mlinu v Fauclercu. Bili so na obeh točkah izgubo-nosoo odbiti. Na zimski gori je naš imlče-čalni ogenj preprečil izvedbo pripravljenega napada. V Šampanji je bilo bojno tleli; vanje artiljerije med Nauroy in dolino Suippes o večernih urah živahno. — Armada vojvode Albrehta: V gozdu Abre-mont so napadne čete nekega porenskega polka vdrle v francosko postojanko in se vrnile z 28 ujetniki in 3 minovkami. — Včeraj je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal in I privezni balon. Poročnik Schafer je sestrelil 28. in 29.. poročnik Vos* 29. nasprotnika. Dne 21. in 22. t m. so izgubili Angleži in Francozi 10 letal. Vzhodno b o |! S č e. — Na mnogih točkah fronte je ožtveto bojno delovanje. Vzhodno Tuktima, blizu baltiške obali, so bili ruski Izvidniki pregnani. Macedonska fronta. — Nobenih bistvenih dogodkov. Prvi generalni Kvartirmoister; nI. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavk-iška fronta: Na levem krilu brezuspešen ruski topovski ogenj. — Sinajska fronta: Napad na angleške postojanke dne 20. t m. Je imel dober uspeh. Daljši angleški motil nI ogenj 20. in 21. t. m. je bil brezuspešen. — Na ostalih frontah se ni dogodilo nič važnega. SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. Italijansko poročilo. 23. majnika 1917. — Na trentinski fronti med Oardskim jezerom in Brento jc bil sovražili topovski ogenj včeraj nekoliko sla-bejši kakor v zadnjih dneh; delovanje sovražnih napadnih čet se je omejevalo le na slabotne patruljne poizkuse v kotlini Laghi. NaŠ sunek v sovra^tie črte severovzhodno Monte Mafja nam je prinesel 10 ujetnikov. Izredno srdit boj se je vršil v noči od 21. na 22. maja v travignolskl dolini. Po srditem bombardiranju, ki je omajalo nase postojanke na masivu Malega Co!bricona (2512 mL so prešle v napad znatne sovražne sile. Posrečilo se jim je prodreti na nekaterih točkami v naše črte kljub žitavemu odporu braniteljev. Ko so došla ojačenja, stno zasedli prejšnje postojanke po srditem boju iz bližino, ki je trajal do včeraj popolne. 100 na bojišču ostavljenih trupel, 80 ujetnikov, med njimi 1 oficir in 3 strojnice kakor tudi bogat vojni materijal, ki srno ga odvzeli sovražniku. pričajo o krvavem porazu, ki ga je doživel sovražnik. — Na fronti Julijskih alp srdite topovske akcije. Sovražne napadne poizkuse, ki so bili izvršeni proti našim črtam severno Sv. Marka, je odbil • naš ogenj. Srtka na soš*fi fronti. PODLISTEK. Milijonar, ki le Izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavetle. — In reciva, — le nadaljeval de Loze-r i, Ja ga je. ko se je vrnil, umoril kdo, ki ga ne poznava m iva... kdo. ki st>!oli ni imel naravnost koristi od stvari____reciva c-l". da je bil Cartouche ali kak njegov tovariš, ki ie izvršil ta umor v prid v o'H>roki imenovanih oseb. ker morejo ta!* o podedovati Bridietovo imetje. — In ta oseba je moja hči, — je odgc-vori! kapitan, ki je jx>stal zopet vesel. De Loze ril je nekoliko zmajal z glavo. — Ali ste ;>a tudi i^opolnoma prepričam, da je iako? -- je vpraša!. — - Zakaj pa naj bt bilo drugače? — Ali sc ne bojite, da bi bil Briohct v DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskov-j nega stana se poroja: Kakor je bilo pri-; čakovau po artiljerij'-ki pripravi Jnc 22. ji. m., je izfctuhniJ včeraj na soiki fronti ;>ehotni al, ki bo n t srditosti najbrž prekos i \ ^ boje, ki so se vršili kogna!i Italijani včeraj deloma sveže izpolnjene jx»lkv: proti naši fronti. Noč in dan so se g.iobokocien>ive mase sovražnika zaganjale i^roti našim postojankam; toda val za valom se je razbil ob železnem ndpr>ru :iašin junasKin eet, ki so svoje mestoma popolnoma izravnane jarke obdržale z brezprimerno ži-lavostjo. Ob njihovi hrabrosti se je razbila premoč, ki so jo Italijani še v večji meri kot prej skušali vreči na tehtnico, da bi izsilili kak u^peh. Vsi njihovi napori so ostali brezuspešni. Obdržali smo tudi včeraj v>e svoje postojanke, izvzemšl majhen ko$ pri Jamljah, kjer smo svoje čete iz sprednje črte umaknili za prihilžno en kilometer. — V ozejnlju se\er;io Tolmina se je sovražnik omejeval na močnejše artiljerijsko deiovanje. Svoie pehote tamkaj ni poslal v boj. Nasproti temu pa je bila vsa tron ta o i Plav do morja pozo-risče srditih pjhotuih bhk, ki st) se naJa-IjevaL* tUiU ponoči V odseku Kuka, Vodic in Svete gore je sovražnik od zgodnjih jiitraiijih ur stalno stojtujcval svoj artiljerijski ogenj. Okrog po-ldne je njegov artiljerijski ogenj naraste! do polne sile bobnajočega rgnja. \'si kalibri od poljskega topa do najiežjega možna rja so se z-.ružili tu v poslu, da prokrčijo italijanski peho.i p: j t do naših jarkov. Toda napadi, ki s<. veljali ;:ašim višinskim postojankam vzhodno Kuka, >o se razb'M že v uničevalnem ognju naSe artilierije. V južnom vo-diškuin odseku je prišlo do izredno srditih boj j v, ker je sovražnik tu osredotočil svoje napore, ch bi se za kakoršnokoli ceno polastil ie postojanke. \'aJino in ved-ii tj je pošiljal glob oko. članske mase v boj, toda hrabra pešix>lka št. 24. iti 4i. sta neomajno vzdržala vsak naval ter sta Italijan-.:. kjerkoli srečiio posameznim oddelko.ii sovražnika, Oa so vdrli v naše črte, toda naš protisunek jih je zopet vrgjl. Italijanske rezerve, ki so skušale sprejeti svoie umikajoče se napadne času med nvhn odkritjem in umorom iz maščevanja izpremenil oporoko? Kapitan se je zdrzni!. — Toda potem, — je vzkliknil, — bi bila vendar uničena Avronina bodočnost. — Imetje bi dobila Pavlina. — In milijonL^starega bedaka bi nama izginili pred nd^m! Potem bi ne imela mrdva čisto nič več! — je jecljal Hanibal v svoji jezi. Po postanku nekoliko sekund, tekom katerih je poslušal, kako je kapitan besno Škrtal z zobmi, je nadaljeval de Lozeril mirno: — Da bi izgubila vse? Saj se da stvar vendar rešiti drugače. — In kako? — Da izgubita samo polovico. — Toda kdo mi da to polovico? De Lozeril je stopil sedaj bliže h kapitanu in dejal, poudarjajoč vsako besedo; čete, je potegnil s sabo umikajoči se val. V najtežjem ogrnu naše artiljerije so velike mase v polnem neredu bežale po strmih pobočjih S*ete gore do Soče. — V odseku vznodno Gorice je bila sovražna artiljerija takisto ves dopoldan delavna. bi s svojim brezprimerno srditim ognjem pripravila napad pehote. Istočasno kot na Sveti gori je italijanska !>e-hota tudi tu zapustila svoje jarke, da bi napadla. Na vsem frontnem odseku od Grčinc do Bili so se navalile njihove mase, ki pa so bile odbite ob najtežjih izgubah. Dve uri nato so Italijani ponovno napadli. loda tudi tokrat se je napa J5 izjalovil deloma v uničevalnem ognju naše artiljerije, deloma v boju moža proti možu. — Glavni napori Italijanov pa so bili včeraj naperjeni proti kraški planoti. Tam so bile že od zgodnji!? jutranjih ur naše postojanke in ozemlje za njimi v najhujšem bobnajočem ognju. Ze proti 11 dopoldne jc b?! Izvršen prvi italijanski naskok proti Kostanjevici. Naskok se je Izjalovil. Na posameznih mestih se Je posrečilo manjšim oddelkom, da so prodrli dio naše sprednje črte, ali v krepkem protinapadu z bajonetom in ročnimi granatami so bili prisiljeni, da so se umaknili. Ta napad je bil predhodnik navala v masah, ki je bil izvršen proti našim skupnim postojankam na kraški planoti ob prvih popoldanskih urah. V številnih vak>v*h je sledil napad za na pa J oni. Vse lase postojanke, iz-vzemši kos pri Jamljah, kjer smo posadko popolnoma razstreliene, v obliki bastije naprej štrleče prve črte umaknili za en kilometer v pripravljeno postojanko, so ostule v rokah našli- z breaprimerno hrabrostjo se borečih čet. Tako so se izjalovili nič manj kot štirje težki napadi vzhodno Fajtega hriba, kjer je debrečinski peš-polk št. 39. junaško branil svoje postojanke. Enako hrabro sia se bila temešvarski pešpolk Št. 61. in honvedska pehota, ki sta sovražniku v sijajno Izvršenih protinapadih zopet odvzela tudi najmanjši krajevni uspeh. V ozemlju Kostanjevice smo ujeli do sedaj nič manj ko4 30 častnikov in 700 mož. _____ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 13. (K-*,) urad no- ro ča: V Atlantskem oceanu je bilo zopet potopljenih 22.300 ton. Med potopljenimi ladjami so trije veliki oboroženi parnfki in ena podvodnfška past v obliki 3000 tonskega parnika, katerega poveljnik je bil ujet. Nač. a dni. Štaba mornarice. Francoska zbornica. Ckspoze ministrskega predsednika Ribota. PARIZ, 23. (Kor.) Ob veliki udeležbi poslancev je prešla zbornica na otvoritveni seji v razpravo o 40 vloženih interpe-laeijah. Odgovarjajoč na več interpelacij o zadnji ofenzivi, je ministrski predsednik Riboi izjavil, da se je preveč pričakovalo. V izvajanju so se dogodile napake, vendar pa se rezultata ne sme niti povečevali niti zmanjševati. Vlada >e smatrala Važen za potrebno in je izvršila v vrhovnem vodstvu Izpremembe, da odstrani vse, kar ni v zvezL'- vojaškimi odredbami. Vojni minister dela skupno z armadnim odsekom. Prosim zbornico, naj pred razpravljanjem o inteipelacijah počaka rezultata teh del. Rioot je daije prosil, naj se preloži za neJoltfoen čas tudi razpravo o interpelacijah Ronaudela in Malrata o ruski revoluciji m :*stopu Unije v svetovno vojno, ker je bi a francoska vlada povabljena od ruske na konferenco. Mi razumevamo težkoče na katere je zadela iz odličnih in hrabrih mož obstoječa ruska vlada. Ti hrabri liidje so podali izjave, ki nas popolnoma zalovoljujejo, ker hočejo ustvariti predvseir najstrožji red. Ruski vnanji minister ie pravilno označil sofi-zem, s katerim zli rablja Nemčija formulo >Brc-z aneksij in odškodnine z namenom, •Jn ohrani svofečasno nam iztrgane province. (Splošno odobravanje). Nemčija je hotela vojno, krivJa ni pri nas, ampak tamkaj. Zahtevali bomo povračila, ki ne bodo nikake aneMe, ampak le utemeljena na pravici in pravičnosti. MJr brez povračila škode, ie?a ne poreče Rusija, vendar pa ne bo šlo za vojne odškodnine, ki se jih nalaga za kazen. (Odobravanje, — Jaz, ki vam predlagani: vsak jx>1. Kapitan se jc zaki>hotal. — Glej, glej! - je-Jejal, — mrej u> je, kar sle Iiotel doseči, dragi moj, ves čas, kar ste tako zeio nattzal mojo potrpežljivost. — Da, tako je. — In na kakšen nscin mi hočete zagotoviti mojo polovico: — Na zelo enostaven način: poskrbite, da se Pavlina poroči : menoj. — Ali mislite, da iimm sploh kaj vpliva na to jezično gizdavk*? — Ne, kapitan, toda nidv%„sva moža, ki pač najdeva sredstvo, da onemogočiva dekletu« da bi zavrnila mojo snubitev. Hanibal se Je pomiSfcvaie popraska! za ušesom. — Morda napravim tutfab posd. — fe menil. —Zakaj? posebno pri socijalistih). Tu gre za pokoro, za čin pravičnosti. Ves svet bo tvoril sodišče. Dobro le rekel neki ruski general. da je smešno stavljati gotove predloge o miru brez aneksij, ko imajo še Nem ci v rok ah dele Francije, Rusije, Belgije in Srbije. Ml ne bomo nadaljevali boja v svrho osvojevanja in aneksij, ampak Ja si vzamemo zop;t to. kar je bilo naše. Ponavljam, da noče Francija zatirati nobenega naroda, niti onih sovražnikov, ker priznava svobodo vseh narodov . Ona ne ho na dan zmage vpila po »maščevanju«, ampak zahtevala > pravičnost-. (Odobravanje pri socijalistih). Gre predvsem za to, da bo mir trajen. Vojna nadloga traja že predolgo. Radi tega moramo uničiti vojaški despotizem. Takrat, ko bo uvidel to nemški narod, takrat ne bo težko doseči miru. To je. kar pravijo Rusi in o čemer smo mi vedno govorili. Naiši demokrati želo, da pride ruska armada zopet v roke njenih voditeljev in da izvrši ofenzivo, ko nam dopošljejo Združene države v par tednih svoje prve divizije, ki jim slede na-•daljne. Naj stori Rusija svojo dolžnost in nam se ne bo treba ničesar več bati. Naši sovražniki bodo uvideli, da so se njihovi upi izjalovili. Prosili bodo morda za mir, ne svetohlinsko kakor danes z napačnimi in zvijačnimi sredstvi, ampak javno in pod pogoji, ki bodo Franciji v čast; in ako ne bodo prosili za mir, ga bomo znali izsiliti. Energična Ribotova izvajanja so izzvala na vseh klopeh veliko navdušenje in viharno odobravanje tudi pri socijalistih. Po Rfcbotovem govoru je določila zbornica razpravo o podvodniških interpelacijah za petek. Posl. Renaudel je dovolil, da se njegova interpelacija o vojnih ciljih preloži. Nato je zbornica preložila tudi razpravo o interpelaciji o namerah vlade gler de Francozov, ki hočejo na mednarodni sestanek v Stockholm, in razpravo o vojaški politiki na 1. junij. Ncva Rušila. Resolucije ruskih minimalistov. PETROGRAD, 23. (Kor.) Velika skupščina pod imenom minimalisti zborujočih soeijalističnih delavskih strank je sprejela dve resoluciji glede vojne in pobratimstva na fronti. Prva pravi: Revolucijonarna de»-mokracija mora z vsemi sredstvi prispevali za ojačenje pripravljenosti ruske armade, da bo zamogla ista braniti interese domovine proti vnanjim nevarnostim. Druga resolucija pravi, da pobratimstvo vojakov nikakor ne more služiti kot sredstvo za dosego miru, ampak da ima za posledico fe desorganizacijo armade. Demokratiziranje ruske armade. PETROGRAD, 23. (Kor.) Pomočnik vojnega ministra, polk. Jakuvljevič, je na seji sveta vojaških odposlancev izjavil, da jc vojni minister podpisal proglas o vojaških pravicah, ki dovoljuje ruskim vojakom take pravice, kakor jih nima nobena armada na svetu. Polkovnik je pripomnil: Vojni minister Kerenskij prosi vojake, da naj nikar napačno ne razumevajo paragrafa, ki odpravlja obligatorični vojaški pozdrav in uvaja prostovoljni oboje- unski pozdrav. Pogajanja Rusije z entento. STO CK HO L M, 23. (Kor.) »Dagens Ni-heter« objavlja pcirogransko poročilo iz Londona, glasom katerega zahteva Rusija od ententnih držav, da naj revidirajo vojne cilje. Tozadevna posvetovanja so se že pričela. Kerenski] na fronti. PETROGRAD, 23. (Kor.) Vojni minister Kerenskij je opoldne odpotoval, da nadzira vse fronte. H voz de v pomočnik delavskega ministra. PETROGRAD, 23. (Kor.) Delavski ministar Skobelev je ponudil Hvozdevu, članu izvrševalnega odbora sJelavskega in vojaške&a sveta, mesto pomočnika. Hvozdev je i>onudbo sprejel. SteckholukSka konferenca. VVASHINGTON, 23. (Kor.) Državni tajnik Lansing je naznanil, da osebe, ki hočejo na socijalistično konferenco v Stock-holm, ne dobe potnih listov. STOCKHOLM, 23. (Kor.) Avstro-ogr-sk? delegati se vrnejo najbrže v soboto radi otvoritve državnega zbora na Dunaj. Tekom junija se vrnejo eventualno semkaj. Prve dni junija se prično posvetovanja s poljskimi delegati. Nemški odgovor na špansko noto, MADRID, 23. (Kor.) Ministrski* predsednik je naznanil v kabinetu, da je nemška vlada na špansko noto glede suverenosti vodovia odgovorila, da je pripravljena spoštovali ta vodovja. Odgovor Nemčije da je zadovoljiv._ Strankin zbor nemške socijalne demokracije. BEROLIN, 24. (Kor.) Strankino vodstvo nemške socijalne demokracije je sklicalo stiankin kongres za 12. avgusta in naslednje dni. _____ Povratek VI v lan Ha In Joffra. PARIZ, 23. (Kor.) Viviani in Joffre sta na povratku iz Amerike prispela v Brest. Pred sestankom zbornice. Zborovanje zastopnikov vseh strank. DUNAJ, 24. (Kor.) Na povabilo predsednika dr. Sylvestra so se sestali danes zastopniki strank poslanske zbornice. O razvoju seje se poroča: Po pozdravu do. šlecev po dr. Sylvestru le povzel besedo ministrski predsednik grof Clam Aiarti-nic, ki se je zahvalil za priložnost, da stopi v zvezo z zastopniki poslanske zbornice, izmed katerih jih pozna že dosti izza prejšnjega parlamentarnega delovanja. Izražal je nado, da se bo zasedanje poslanske zbornice razvijalo na način, ki bo še povečal ugled monarhije v tujini. Vlada bo predložila zbornici takoj pri sestanku vrsto predlog, in sicer društveni zakon, učiteljsko službeno pragmatik o, zakon o napovedi smrti in o izpremembi postopanja pri istem, zakon o preskrbi, vzgoji in mladinskem kazenskem pravu, vladno predlogo glede izpremembe obrtnega reda, glede nočnega dela žensk, otrok in domačih delavcev, dalje zakonski načrt glede zobotehnikov, proračunski provizorij do konca 1917, predlogo o davkih na vojne dobičke, predlogo o kovanju denarja in naredbe po S 14. Predloga o socijalnem zavarovanju in druge socijaluo-politične predloge še niso dogotovljene, a bodo predložene zbornici v kratkem. Ministrski predsednik je razpravljal nato o poslovniku in o cenzuriranju govorov in je priznal tozadevno avtonomno odločevaluo pravico zbornice, da ukrene, kar smatra za potrebno. Ministrski predsednik je predlagal, da naj se ustanovi cenzurno sosve-tovalstvo. Tekom debate je posl. Fink predlagal, da naj se v prvi seji sestavi 2u členski odsek za določitev novega poslovnika in da naj se do rešitve teh del lega odseka ne vrši nobena meritorna seja zbornice. Načelniki so sprejeli ta predlog. Glede cenzurnega vprašanja so vsi odločno naglašali, da je treba z vsemi sredstvi nastopati proti temu. da bi zunanji or gani cenzurirali govore. Glede predsedniškega vprašanja je izjavil posl. German, da je dal poljski klub popolno svobodo. Poslanci Pernerstorfer. Korošec, Stanek in Vasiljko so izjavili, da njihovi klubi še niso sprejeli nobenega sklepa, vendar pa so odk>čm> odklanjali kandidata nemškega Nationalverbanda dr. Grossa. Posl. Vasiljko je predlagal, da naj se velike Stranke posvetujejo z nemškim Nationalverban-dom, da se najde morda še kak kandidat, ki bi bil všeč vsej zbornici. Voditelji Nationalverbanda in krščanskih socijalcev so izjavili, da vztrajajo pri kandidaturi dr. Grossa. Potem ko so posamezni poslanci stavili še igzne predloge, ie bila konferenca ob eni popoldne zaključena. Odpust črnovojnlsklh letnikov 1305. in 1669. DUNAJ, 24. (Kor.) Cesar je izdal naslednji ukaz: Ukazujem, da se črnovoj-nlškima letnikoma 1865. in 1866. pripadaT joče in za črnovojniško službo pritegnjene osebe, v kolikor ne prosijo sami za to, da ostanejo Še nadalje v aktivni vojaški službi, čim prej. najdalje pa do 30. junija 1916. odpuste; izvzeti so v pok oje ni ga-žisti in gažistl v razmerju Izven službe ter pripadniki črnovojnlštvu obezanih kerpo-racij. Osebe teh letnikov, ki so potom prostovoljnega nabora za čas vojne vstopili v skupno vojsko (vojno mornarico) ali v deželno brambo ter so s© terej za ta čas posebno obvezali za črnovojniško službo, ne prihajajo v poštev za ta odpust. DUNAJ, 24. (Kor.) V oficijozntm komentarju o ukazu cesarja glede odpusta v letih IS65. in 1866. rojenih črnovojniških obvezaneev je rečeno: Razne organizato-rlčne odredbe so obrodile z narai'no-go-spodarskega stališča zelo važen uspeli, da se najstarejša črnovojniška letnika, dasi ostaneta tudi nadalje črnovojništvu obvezana, lahko odpustita na nedoločen čas. S tem se znatno število mož vrne njihovim družinam ter gosjwd:arskemu življenju. ____ Požar v Oy5ngyesu. BUDIMPEŠTA 24. (Kor.) O strahovi-lein požaru v Gy6ngyesu se še poroča: Sedaj so izkopali zopet dve Žrtvi požara, tako da se je povišalo število smrtnih žrtev na 14. Glasom rezultata uradne preiskave je od 2900 hiš popolnoma pogorelo 1200 poslopij, mei njimi župna cerkev, velika mestna hiša, obe sinagogi in j.rvna bolnišnica, škoda znaša nad 30 milijonov kron. Carsko vladna Kriza. Zq v včerajšnjem listfr smo objavili zasebno poročilo iz Budimpešte o demisiji Tiszovega kabineta, nato pa je sledilo uradno poročilo ogrskega koresponJeučnega urada, da je vladar sprejel demisijo. Vsemogočni grof Tisza, ki je nad dve vojni leti bil takorekoč edini glasnik naše monarhitev ki Je bil neomejen gospodar na Ogrskem, se je končno spoteknil ob novem diihu časa, ki zahteva tudi za našo monarhtlo, celo tudi za Ogrsko izpremembe, katerim se ni tnogel In hotel prilagoditi okosteneli a v tokrat. Uradno sporočilo navaja kot vzrok Tiszovega padca volilno rerformo. Znano je cesarjevo lastno- Stran f|. „EDINOST* štev. 144. V Trstu« dne 25. maja 1917. r •• ;.:sTr;:\ v katerem je vlaJ^r izrekel no ra7.sirier.ju volilne pravice. Na- 1 Ti<2 i\ j vlade, ki >o sleJJi cesarje-Vv*:.iU !: zovesa iskati poleg volilne rc- 1. rme tudi v zi-lanjepoUtičnem položaju, tistem, ki je bi: povod, da je tudi pri nas v Avstriji odpadlo in se izpremenilo marsikaj, kar so nekateri krogi že smatrali za popolnoma gotovo. O mi tedniku grofa Tisze se domneva marsikaj. Cesar je sprejel bivša ministrska predsednika dr. \\ ekerleja in grofa Ktiuen-Hedervarvja, grofa Ivana Zichyja in grofa Belo Serenyja. Največ upanja Ima baie grof Serenyi, ki ie pred kratkim izstopil iz vla :ne stranke in je priljubljen pri vseh strankah. Govori se tudi o kon-^ traciiskem kabinetu, ki bi odgovarjal \ ia jarjevim željam. Stališče opozieiional- | i: ! V.I'EŠTA, 24. (Kor.) Uradni list objavlja: N eg v > c. in kr. apostolsko Veličanstvo z odlokom, podpisanim 23. t. m. v Gv6ngyesu, blagoizvolil sprejeti de-juMjo ogrskega vsevkupnega ministrstva L' t bencin odrediti, da posamezni ministri «• ravUajo svoje uradne posle do nadaline Naivi^ie odločbe. Cesarjev prihod v Bin-iropešto. BUL>iMPESTA. 23. (Kor.) Dvorni po-j sebni \lak z vladarsko dvojico je. vračajoč se iz Uyongyesa. ob zvečer dospel na postajo Bu-lmpešta—Fran-z-n- Z dvomim vlakom sta prispela tudi m': istrski predsednik grof Tisza in drža\ ni tajnik Szterenvi. Ko je vlak obstal. ie Njegovo Veličanstvo sprejelo javite v honvedskega ministra Szurmava. s katerim se je Njegovo Veličanstvo pogovarjalo dalje časa. Njegovo Veličanstvo se je nekako četrt ure pogovarjalo nato tJe*o:-,ično s svojo rodbino in se je tega razgovora ndeležilo tud Njeno \e!ičan-stvo. petem pa med dragim tudi z glavnim stari »m. Ti razgovori so se vršili s pomočjo aparata v salonskem vozu Njegovega Veličanstva. Nato ste Veličanstvi zopet prišli k oknu in ste se prijazno po-s! i od došfe gospode, ki ju je pozdravljala z živahnimi eljen-kHci. Ob 9*10 ste Veličanstvi nadaljevali vožnjo proti Dunaju. __ £azne poli''?ne vesti. proti kandidaturi dr. Grossa za mesto predseduikii poslanske zbornicc piše poslanec dr. Kalina: Smatram izvolitev prcibedi-ika zbornice kot izjavo osebnega zaup:-:ijj poslancev samih, posebno v sedanjem k > treba osebe, ki s svo- jim javnim delovanjem jamči za absolutno demokratično mišljenje in trden sklep, da bo branila svoboščine parlamentarizma, koiistituciionehiili pravic in imunitete poslancev. Kot pošten in odkritosrčen moz u aiam svoje uverienje, da pri dru. Cirossu niso dane te lastnosti. Prvič: kot predsednik nemške nacijonalne zveze ni branil iiuboKiu m k^nsmucitoneluih pravic v najkruičnejših vojnih časih, marveč je skušal v njih ime a a izsiliti iz vlad proti-kon^titueijonelne predpogoje. V drugo je kot pre>isednik nemškega schulverema z njega por.;iičcvalnim delovanjem z vsemi sredstvi raznarodoval desettisoče ne-r, iiiških otrok. Razumeli boste torej, da ne u orein dati glasu za dra. Grossa. marveč proiestujem že sedaj proti njegovi eventuvcini izvolitvi. Ne odnehajo! NemšKi volksrat za Češko je imel te dni v Pragi sestanek zaupnikov. Na razpravi so Izražali svoje nezadovoljstvo z razvojem notranje politike v Avstriji. Za .imivo je, kar je govoril tfT. Lodg-mann o »duševni razdvojenosti« nem-Š! ega naroda v Avstriji, ki da z navdušenjem brani to državo, a je obenem prisiljen postavljati se po robu tej državi. — Dr. Lodgmann ie sie.r pameten mož, kakor jHi je le malo v nemškem taboru. Zato se čud! • :•■. ' ako je mogel rabiti argument, k: ob^ ja nem. politiko in daie nenemškim narodi-m najboljše orožje v roke. Mari se ti narodi, — in sicer, ne le z navdušenjem, ampak tudi z rekami krvi — ne bore za državo? Vendar jih hočejo Nemci s svojimi zahtevami spraviti v tisto duševno razdvoienost . ki jo dr. Lodgmann obsoja- da bi morali namreč svoje živlknske interese braniti z borbo proti državni upravi (ako bi namreč ta privolila v one nemške zahteve)?! Mari bi bila ozlovo-fienost jpenemških narodov — večine dr-žav1ja*!;>\ - manje škodljiva in nevarna za državo, nego pa ozlovoljenje Nemcev — če tud; pri tem puščamo na strani vprašanje, na kateri strani bi bilo več opravičenja za odpor: ali na nemški, kjer zahtevajo nadvla1 je in privilegije, ali na strani narodov, kjer zahtevajo le enakost in enakopravnost, primerno pozicijo brez šk<*ie za resnične in opravičene nemške potrebe?! Gospodje ne morejo razumeti, da poleg njih žive tudi dragi narodno osveščeni narodi, ki se zavedajo svoje vredno ti, ki imajo tudi svoje srce, svoje čutstvovanje in svoje zahteve! V sprejetem sklepu izjavljajo gospodje v volks-ratu, da ne oJnehajo od svojih zahtev. Ta sklep jih označuje in čudno ilustrira nji-Itovo navdušenje za državo*, ker spravlja narode v mučno alternativo, da bi morali izbirati med u danostjo do države na eni in ljubeznijo do sebe in skrbjo za ; lastni obstanek, na drugi strani, da bi bili sil jeni k mnenju, da je zvestoba Oo države nezdružljiva z zvestobo do samega sebe! Kaj pa, če bi se narodi — ponavljamo: večina v državi — odločili za svojo korist?! »Razdvojenost 'Jušc- ie res hudo, zlo za državo, ali to ne samo pri Nemeih, ampak tudi pri drugih narodih!____ Razglas. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Temeljem § 14.: 2, ces. naredbe, izdane 24. 3. 1917., drž. zak. štev. 131, se odreju-je, da morajo biti prodajne cene za vse potrebne predmete vidno nabite ne samo v izložbenih oknrh, temveč tudi v trgovskih prostorih na blagu samem, ali pa na kateri drugi način. Za potrebne predmete je smatrati vse premakljive reči, katere služijo posredno ah neposredno v živež ljudem m domačim živalim. Kršitve tega predpisa bo kaznoval c. kr. namestništveni svetnik z globo do 5<*HJ kron ali z zaporom 3 mesecev. Trst, 24. majnika 1917. C. kr. namestništveni svetnik: ._Dr. Fabrizi f. r._! Domače vest!. Odlikovanje. Gospodu Dragotinu Mala-Ifciiu, posestniku na OpČinah in bivšemu j ;i išemu mestnemu svetovalcu, o-ziroma d^želne nu poslancu, je Njegovo Veličan-} -t , o podelijo zlat zaslužni križec na tra- j ku hrabrostih svetinje v priznanje patri-j iotiene^a in požrtvovalnega delovanja v \ orni. Čestitamo našemu Malalanu na tem ' odlikovanju. VcfiK) posoffto m mali podpisovale«. — Milijarde svote vojnih posojil nastajajo v glavnem po velikih podpisih, po podpisih industrije in bančnega kapitala, hranilnic in zavarovalnic, skladov ter bogatašev. ki razpolagajo s stotisoči ali milijoni. Vzlic temu pa se ne smejo odtegovati podpisovanju vojnega posojila mali in srednji varčevalci. Tisoči takih posameznih malih podpisov naraščajo v milijone. Bila bi neprimerna ošabnost. če bi . se usi eh vojnega posojila presojal samo po številu milijard, ne pa tudi milijonov, ki se sestavljajo iz prihrankov, ki so jih dali za vojno posojilo manj imoviti ljudski sloji. Da iz teli malih podpisov nastajajo zelo znatne svote, dokazuje statistika dosedanjih petih vojnih posojil. Podpisi potain rentne hranilnice m zneskov do 1900 K se morejo smatrati za podpise malih in srednjih varčevalcev. Pri prvih petih vojnih posojilih je 1,868.66» oseb podpisalo potom takih zneskov, namreč od 50 do 1900 K. nad tri četrt milijarde. To je znaten znesek, ki tudi glede na skupno svoto 18 milijard prihaja v poštev. In celo ^najmanjši varčevalci«, ki so podpisali samo po 50 do 200 K, so podpisali pri prvih petih posojilih nad 122 milijonov kron. Torej niti država — hi le-ta tudi ne stori tako — niti mali podpisov alci sami ne smejo podcenjevati svojega sodelovanja pri vojnih posojilih. Vsaka krona, ki jo ubožec in bogatin moreta deiati na stran, naj se porabi za vojno posojilo. In tisti, ki misli, da bi njegovih 50, 100 ali 200 krcn ne izdalo nič in se zato ne udeleži vojnega posojila, dela krivico državi in sodržavljanom, ker ne priznava dolžnosti vsakogar, da sodeluje po svojih močeh pri vojnem posojilu, dela pa krivico tudi sebi, ker ne izkorišča priložnosti za najboljšo in najvarnejšo naložitev svojih prihrankov. Mali podpisovalci ne smejo manjkati v armadi, ki naj pribori novo zmago našega vojnega posojila. Kaj vse se more zgoditi v — deveti deželi! Tudi v deveti deželi imajo železnice in zaradi tega seveda tudi železniške uradnike. Deveta dežela je bila zapletena v vojno in žnjo so prišle za železnice velike naloge in za železniške uradnike tudi časi težkega m nevarnega dela, zahteva-jočega tudi nenavadnega osebnega poguma. Dogodki so nanesli, da je na neki postaji grozila velika nesreča in je bil položaj velekriLiČen. Le junaško delo nekega železniškega uradnika je rešilo neizmerno množino materijala in človeških življenj. Treba je bilo najhujega fizičnega napora, neustrašljivega vztrajanja pod granatami in izpostavljanja nevarnosti za lastno življenje skozi pol ure. Uspelo je »delo urad-nika-junaka. iločim je nekdo drugi skrbel za varnost svoje osebe v neverno kakem zatišju. Junaški čin je tudi prejel zasluženo priznanje z najvišjega mesta s podelitvijo zaslužnega križca s krono na traku hrabrostne svetiuje. Neposredno po gori omenjenem dogodku se je pa zgodilo še nekaj dragega. Na prihodnji postaji je dotični ur'udnik-juuak tek-ioniral slu/.bcna, seveua v uradnem jeziku, ki — ni sloven-ski. Ker pa je bil oni drugi uradnik slučajno njegov rojak in prijatelj, ga je — ko sta odr^avila siužbcno stvar — uekaj vprašal v privatne« razgovoru. Naš junak mu je odgovoril par besed v slovenskem jeziku. V deveti deželi pa imajo kaj fina ušesa za take pregrehe: ta ušesa so čula besedpoklnc v prostorih ^Slovanske Čitalni-cc s sledečim dnevnim redom: 1.) Nago- vor predsednice, 2.) poročilo tajnice, 3.) poročila bUgajničarke, 4.) volitev novega odbora. 5.) razno. K obilni udeležbi vabi odbor. Razdeljevanje tobaka. Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da se bo vršilo potom tobačnih izkaznic drugo razdeljevanje tobaka za mesto Trst dne 26. t. m. Vsak lastnik tobačne izkaznice prevzame tekom petih dni proti izkaenici materijal tobaka največje vrednosti petili (5) kron pri prodajalni tobaka, h kateri spada kakor spoJaj navedeno. Odrezek ŠL 2 naj trafikant sani odstriže in zadrži. Na podlagi že ločenih odrezkov se ne sme oddajati materijah Za enakomerno oddaj > kakovosti in vrste razpoložljivih izdelkov tobaka na vse odjemalce brez razlike, so dostavljena traiikantom tozadevna določila! Za takrat se ne bodo oddajale smodke, ker niso bile doposlane od strani tobačnih tvornic. Lastniki izkaznic so nakazani naslednjim tralikam: Tobačna izkanica št. 1 do vštevši 263 P.a Borsa 2, 264 do 526 južni kolodvor, 527 do 789 ul. Valdirivo 27, 790 do 1U52 Ponte d. Fabbra 1, 1053 do 1315 P. Pozzo d. Mare 6, 1316 do 1578 ul. Pontercsso 1, 1579 do 1797 ul. del Rivo 44, 1798 do 2016 ul. Stailon 35, 2017 do 2235 ul. Giuiia 39, 2236 do 2454 ul. delle Poste 7, 2455 do 2673 ul. S. Antonio 7, 2674 do 2892 P.a S. Giovanni 4. 2893 do 3111 nL Torrentc 15, 3112 do 3330 ul. Cassa di Risparmio 3, 3331 do 3549 Passo di Piazza I, 3550 do 3768 ul. Madonnina 1, 3769 do .3987 ul. Barriera vecchia 38, 3988 do 4206 ul. del Bosco 1, 4207 do 4381 Riva The-getthofi 10, 43b2 do 4556 ul. S. Giaccmoj 4, 4557 do 4/31 stara prosta luka-pomo! II, 4/32 do 4906 stara prosta luka-pomol IV, 4907 do 5081 ul. di Rojano 8, 5082 do 5256 ni. Montorsino 5, 5257 do 5431 Cam-po Belvedere 1, 5432 do 5606 ul. Miramar 1, 5607 do 5781 ul. B. Cellini 1, 5782 do 5956 ul. C. Onega 8, 5957 do 6131 ul. Mo-lin grande 34, 6132 do 6306 ul. Giuiia 34, fc307 do 6481 ul. delle Acque 12, 6482 do M>56 ul. Acquedottc 29, 6657 do 6831 P.a Caserma 1, 6832 do 7006 P.a Caserma 6. 7007 do 7181 ul. Torrente 5, 7182 ao 7356 ul. delle Poste 3. 7357 do 7531 ul. delle Poste l. 7532 do 7706 ul. Stazione 3, 7707 iio 7881 ul. Canale 5. 7882 do 8056 ul. Ca-! fiale 15, 8057 do 8231 ul. Maria Teresa 42, -2 32 do 8406 ul. S. Giovanni 2, 8407 do S581 ul. S. Caterina 8582 do 8756 ul. S. Nicolo 34. 8757 do 8931 ul. Maria Teresa 7, 8932 do 9106 P.a S. Carlo 1, 9107 do 92M ul. Riborgo 20, 1/282 do 9456 ul. Muda vecchia 5, 9457 do 9631 ul. Orologio 4, Cif>32 do 9806 ul. d. Mercato veechio 2, 9807 do 9981 ul. Sebastiano 3, 9982 do 10150 P.a Gavana 3, 10157 do 10331 ul. Sanita 9, 10332 do 10506 ul. S. Michele 4, 10507 do 10681 ul. S. Michele 43, 10682 do 10856 ul. Cavana 14, IO£37 11031 P.a 5. Lttcia (koča) 11032 do 11206 ulica Cavana 18, 11207 do 11381 Piazza Giuseppina 4, 11382 ao 11556 ul. La^za-retto vecchio 44, 11557 do 11668 Riva Grumula 20, 11669 do 11843 Passeg. 5. AnOrea 36, 11844 do 12018 P.a d. Legna 3, 12019 do 12193 ul. Barriera vecchia 2, 12194 do 12368 ul. Barriera vecchia 17, 12369 do 12543 ul. Barriera vecchia 25, 12544 do 12718 ul deti' Olmo 21, 12719 do 12S<>3 uL L. Bernini 2, 12894 do 13068 V. S. Marco 26, 13069 do 13243 ul. Arcata 14, 13244 do 13418 ul. Solitsrio 16, 13419 do 13593 ul. Boschetto 14, 1,3594 do 13768 ul. Amalia 32, 13769 do 13943 ul. U. Foscolo 15, 13944 do 14118 ul. Sette Fontane 34, 14119 Jo 14249 ul. Riboigo 1, 14250 do 14380 stara prosta luka-pomol I, 14381 do 14511 Šalita di Gretta 3CI 14512 do 14642 ul. Montorsino 15, 14643 do 14773 ul. Bo-rcevič 57, 14774 do 14904 ul. Boroević 3, 14905 do 15035 ul. Comniercialc 14, 15036 do 15166 d. Mirainai 9, 13167 do 15297 ul. Coroneo 7, 15298 do 15428 ul. Coroneo 24, 15429 do 15559 P.a S. Fiuncesco 8, 15560 do 15690 ul. Cologna 6a, 15691 do 15821 ul. Acuuedotto 14, 15S:-2 «do 15952 ul. Acquedotto 57, 15t53 do 15083 ul. Chiozza 13, 16084 do 16214 ul. dd Farneto 20, 16215 do 16345 ul. Gepca 23, 16346 do 10476 ul. Carintia 11, 16477 do 16607 ul. Beecherie 23, 16608 do lt-738 ul. Becche-rie 9, 16739 do 16b69 Piazza vecchia 3, 16870 do 17000 ul. Malcarron 14, 17001 do 17131 ul. Procureria 2, 17:32 do 17262 al. Fontanone 22, 17263 do 17393 ul. S. Mar-tiri 9, 17394 do 17504 Cfcinpo Marzio 4, 17505 do 17635 ul. Ti-gor 10, 17636 do 17766 ul. Liovd 9, 17767 do 17897 ul. Navali 47, 17898 do 18028 P^i G. B. Vico 7. 18029 do 18159 S. Giacoiao in Monte 22, 18160 do 18290 ul. S. Marco 1, 18291 do 18421 ul. Torrente 41, 18422 do 18526 ul. Solila rio 6, 18527 do 1870i Velika vojašnica, 1S702 do 18832 ul. Amalia 16, I8S33! do ul. Rossciti .33. 18964 do 19094, ul. Piccardi 2a, 19095 do 19225 ul. del-i ristiti lo 4, 19226 do 19356 ul. Raffinena 9, 19357 do 19487 ul. Media 15, 19488 do 19618 ul. Media 41, 19619 do 19749 ul. Comi 4o. 19750 do 1988(3 u!. Sette Fontane 14, 19881 do 19906 ul. Sditario 6, 19907 do 19961 in 199&3 io 20022 ul. Molin a ventO| 4, 20023 do 20117 Šalita di Gretta 2. 20118 j do 2o212 prodatafriiška koča pri S>jos-u i (južni kolodvor) 20213 do 20307 ul. Fabio Se\ ero 2, 20308 do 20402 ul. Donota 2/. 20403 do 20497 ul. deli" Ospitale 12. 20498 do 20592 ui. Massimiliana 11, 20593 do 20687 ul. F. de Amicis 9, 20688 do 20782 ul. Molin a vento 66. — V korist kadilcev in v izogib eventualni* r.eprilik se priporoča, da se natanko pazi na številko tobačne izkaznice. Istočisno se objavlja, da bodo dostavljale tvoitrfce tobaka perijo-dično neko količino fiuejšega tobaka za cigarete v škatljah po 100 gr. in po ceni 10, 11 in 13 kron, ki se dobć potom »specijalnih tobačnih izkaznic«. Dostavljene količine so razmeroma malenkostne in nezadostne, da bi zainogle zadostovati zahte- j vam vseh kadilcev, radi česar bo sledila : porazdelitev po gotovem lurnusu. Pri se-l»Jaaji oddaji tobaka se porazdeli 800 takih škatljic in sicer se priurze lastnikom splošnih izkaznic od št. 1 do 800 (od več od svote, pripadajoče na splošno tobačno izkaznico). Pri prihodnji oddaji tobaka se j bodo po razpoložljivi količini upoštevali kadilci začenši s št. 801 iti način, da pridejo zaporedoma na vrsto vsi kadilci. — Lastniki tobačnih izkaznic od št. 1 do vštevši št. 800 so povabljeni, v kolikor refick tirajo na dobavo omenjenih vrst tobaka, dvigniti pri tukajšnji finančni direkciji potrebno »specijalno tobačno izkaznico« dne 26. t. m. mcO 4 in 8 uro popoldne. Opozarja se, da je treba prinesti splošno tobačno izkaznico. Oddaja tobaka za predmestne okraje se bo vršila tekom 3 i^o 4 dni, kar se pravočasno objavi v lokalnih Časopisih. Razdelitev vina aprovizacijske komisije. Zaupniki vse zgornje okolice so vab-Ijeui na pogovor radi razdelitve nove partije vina, ki se bo vršil v soboto, dne 26. t. m., ob 12 uri opoldne v pisarni člana aprovizacijske komisije, dr. Jos. Abrama, ul. Gampanile št. 111. pomaga! dfiMl, pomagaš sam sebi. Podpiši C* vojno posoJiSo. MALI 0€L£31. ZlttMcn in urarnlCB ceDe, darovi primerni ?a birn:o. torbice od K-naprej. — Cuffarioui naslednik Gr:oi>i. PonterofS^ Sf r. 9._ 1147 I? t. m. e ie z^ubii o-e- pe-V pefnaste barvtr od Sv. M. si. apotlflje, p' t v Log. P š-ten najditelj naj —Tnaui ' v Lngif a . 31 p:QTi priraer i nagradi. _ 114') 7ti hll'IflffilfD praltt ćuo lepo darilo so v kar 1(M HUtliUiilb tonih ie meš: ne torte n drug i t pecivo. Dobi se v ulici Val- i ivo 1151 1 Đ^flffll dobro obdelano zem.jišČe pri glavni kIUUU MS cesti. Prednost imajo Slovenci. Po-j jasnila daje Ivan Jajćič ul Giovanni Bocaccio št. j i>. dvorišče._ __11:10 Drmffim va«ona b«lega vipavskega vina. riUiiUlil pripravljeno za prevoz. Parč; a skla- | d šč« ul.ca G isi 10 od 11—12 predp. in od 4—5 j po o: dne. 3071 Sumo zii cproyl2iici|sKe Komisiji. Prikajeno svinjsko meso s želj t m v $l;stijah prodaja na veliko samo za aprovizacijske komisije češka tvrdka. PcJamrBtfnle En I! Bleciia, Hotel Ealknn Trst. JAGDAtlSKA BARKA Trst, Via Cassa di RispaVmio 5 (Lasino poslopje) Kapital in rezerva K 8,690.30(5.- FTT.T.7AXKK : Dvnaj Tegtthofstrassc 7—9, Dubrovnik. Kotor. Ljubljana, Metković, Opatija Spit, Šibenik, Za. a *. VLOGE NA KNJIŽICE 3 V o 2 O - od dneva vloge do dneva V7.diga. Ifentni davek p ačuje banka svojega Obreatovanje vlog na tekočem in iiroračnnu po dogovoru - Akredetl L čeki in nakaznice na Tsa tu-in inozemska triišća. KUPUJE IN PRODAJA : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma. prijor>te'e. delnice. sreCke itd — VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in b a^o ležeče v javnih skLvii3čih. SAFE DEPOSITS PROMESE.--Prod« j a sr čk razredne lote nje Zavarovanje vsakovrstnih pap rjev proti knr^ni izgubi, revizija ireb nja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, remb^urs krediti. Borzna naročila. — lnka-o. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 1463, 17H3 in 2071> Uradne uroi od 9 da 1 popoldne* Brzojavi: JADRANSKA »I-M'i ISI - Uiti Stadion 10 - Trs! Odprt ođ 8!2 miz? mm] Cena: L erste K Z, II. ursteKL ISr^ež — Znoj — Hsdj — Lupenie J'oie — & rasia žn p age — Kdi^e ^clcz hyrji — Ciek3i?i£ m rane. Gotovo sredstvo proti (eni je JHMTROV& MAST, ki ne iraže in je brez duha — Mal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Viadko Bartulić, Zagreb, Jeiačičev trg 19. Izdelovatelj: Gero Šandcr, lekarnar t: v Nagykoros-n Št. 83. Šesto avstr. vojna posojilo Od 10. maja do 8. junija t. 1. je odprto podpisovanje tega posojila. Ki sestoji iz a) 5 7a7» državnega posojila amortiziranega v 40 letih od 1923 L naprej po K 92 50% manj 0.50 odbitka tedaj netto po K ©2.—% davka prosta Vrhatega se vračunajo obresti 1 meseca. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej in pod znanimi pogoji da e posojilo 607% do 7 29% kakor bo isto prej ali slej izžrebano. b) 57»% državnih zakladnic, plačljive L maja 1927, davka proste, po K 94% z odbitkom 0 50 tedaj po K 93.50 % netto. Podpisuje se lahko od nominalnih K 1000.— naprej ter nosijo iste 6.40% obrestih Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nud;Jo z ozirom na posebni patriotični namen tega posojila vse možne olajšave ter dajejo vsa potrebna pojasnila: Jadranska banka, Trst in Dunaj, I. Tegetthoffs-rasse 7. Podružnica Anglo Avstrijske banke, Trst in t unaj, I. Strauchgisse I. Podružnica Centralne banke nemških posojilnic, Trst »n Gradec, H tiptplatz 16 17, I. Banca Commerciale Trlestlna, Trst In Dunaj, 1 Schottenring 2. Podružnica Ljubljanske kr. ditne bnnke. Banca di credito popolare. Podružnica Banca Generale di depositi, Trst Via S. Nicoio 8. Cassa dl Risparmio Triestiua. Podr. c. kr. prlv. avstr. Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, T in Dunaj VII, ZolUrgasse 2. Pod« už. Banke Union, Trst In Dunaj, I Wachtergasse 1. Podruž. Zivnostenske banke, Tr^t In Praga, Panskž ul. 7. CE^? mjf^L. flft i^S g Zavrrovalna zac'r jga v P ^ ijp-i ^ fii^, je edina cSo- g m etie^a zavarovalnica oocd UstanovSjans 1*84 feia. CENT^lUti Zagrsb, u lastni palači, voga1 Marovske In ^?crstiow](Quo ulic«. Podružnica ^ frsfu9 lJ. ia^atoio 1, II. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Prati polarnim škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hB, gospodarskih zgradb, tovarenV 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega bU^a, gozpodarskih strojev h d.) ' 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanji steklenih Sip, III. Na ilvljenfe. t. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za f lučaj doživi jenja in smrti. b) » dote c) w življenske rente. 2, Ljudska zavarovanja na mate glavnice brez zdravniškega pregleda. Zavodovo imetje:..........................K 4,429.578*98 Izplačane odškodnine ................K 7,362,159*6)