SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANCUACE ONLY AMERICAN HOME LETO XLIII. — VOL. XLIII CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1940 Nemiri v Jugoslaviji Bitolj, Jugoslavija, 11. sept. — Danes je prišlo do spopadov med jugoslovanskim vojaštvom in med balkanskimi četami. Kaj natančnejšega o tem se ne poroča, razen to, da je jugoslovanski minister obrambe, Milan. Nedič, pohvalil vojake, da s ose obnašali junaško. KONVENCIJA JSKJ Ta teden se vrši v Waukega-nu, 111. 16. redna konvencija JSKJ. Poroča se, da je sedaj gotovo, da do združitve med JSKJ in SSPZ ne bo prišlo. V konvenčnih odborih so sledeči delegati iz Cleveland«: Odbor za pravila: Ana Walter; odbor za pritožbe in prizive: John Tanko in Joseph Rudolf; odbor za resolucije: Anton Baraga; za plače in dnevnice: Mika Po-klar in Joseph K rail. Konven-čni predsednik je Frank Vrani-char iz Jolieta. Premier Churchill svari, da se Nemčija pripravlja, da zasede otočje. - Vsak Anglež naj stori svojo dolžnost, da se odbije napad. PRIHODNJI TEDEN BO ODLOČILEN BOSS DEMOKRATOV PRIDE V CLEVELAND Edward J. Flynn, načelnik demokratske stranke v Zed. državah, se bo pripeljal z letalom v nedeljo v Cleveland, da se udeleži piknika demokratske stranke iz okraja Cuyahoga v Geauga Lake parku. Tako je sporočil načelniku Ray T .Millerju. Miller ga bo počakal na zrakoplo-vnem pristanu s sprejemnim odborom in ga spremljal v park. Napoveduje se, da bo v nedeljo zbranih do 60,000 demokratov v Geauga Lake parku, da slišijo svojega načelnika, ki bo govoril o demokratski kampanji. Pričakuje se tudi, da bo prišel sem v .teljo novi generalni poštni mojster, Frank Walker. KONSKRIPCIJA BO ODOBRENA V KONGRESU Washington, D. C., 11. sept. —Skupni odbor senata in poslanske zbornice se je nocoj ze-dinil glede obvezne vojaške službe. Odobril je, da se registrira za vojaško službo vse moške od 21. do 35. leta, kar bi prizadelo nekako 16,500,000 moških. Odbor se je tudi zedi-nil, da se zavrže dodatek poslanske zbornice, da se odloži nabor za 60 dni. Prvotno je odobril senat letničo od 21 do 31 leta, a poslanska zbornica od 21. do 44. leta. Predlog kot tak bo šel najprej v senat za odobritev. Pričakuje se, da ga bo zbornica sprejela do. petka. Nato preide še v poslansko zbornico, kjer se tudi pričakuje rešitve do konca tega tedna. Ako bo predlog sprejet v obeh zbornicah, ga bo podpisal predsednik in postal bo postava. Nato bo moral kongres še dovoliti denar, da se izvede nabor. Računa se, da od teh 16,-500,000 registriranih, bi se dobilo kakih 5,000,000 mož, ki bi bili končno obvezni za vpoklic v armado. Ko bo kongres odobril potrebni denar, se bo začelo 15 dni zatem z registracijo. -o- Radijska zveza z Norveško in Ameriko Berlin. — Norvežani so vpeljali redne radijske programe na kratke valove z Zedinjenimi državami. Oni Norvežani, ki imajo sorodnike v Ameriki, se potom radia lahko pogovarjajo ž njimi brezplačno. Da je ta novotarija uspešna, pričajo številna pisma iz New Yorka, Chicaga in Los Angelesa od norveških rojakov. Iz Norveške se pošilja potom radia v Ameriko tudi petje, predavanje in razni patriotični govori. Tako dela Norveška most preko Atlantika s svojimi 3,000,000 izseljenci v Zedinje-nih državah, ki so morali iti s trebuhom za kruhom v daljni svet. Zadušnica V petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Rok Sprajcom v spomin 3. obletnice njegove smrti. V nedeljo bodo domlatili V nedeljo, 18. avgusta je vreme nagajalo našim mlatičem, da niso omlatili. Nekaj nasadov jim je še ostalo in pa škopo je treba napraviti, ker je bila zadnjič premokra slama. Torej da se spravi ta stvar v red, žito v kaščo, škopo pod straž, se bo domlatilo v nedeljo 15. septembra na istih prostorih kot zadnjič. To je pri tisti stari šoli na Emery Rd., ki se nahaja vzhodno Ud Warrensville Rd. Zanimanje je zelo veliko in upati je, da bo v nedeljo vsem ustreženo. Za mlatiče in za vse goste bo dobra malca in tudi nekaj "rezolje" bo za pogret. Vsak je prijazno vabljen. -o- Pozdravi prihajajo! Svojim prijateljem in znancem po širnem Clevelandu pošiljajo pozdrave sledeči: Mr. in Mrs. Eddie Debevec iz poročnega potovanja v La Fol-lette, Tenn., Anton Baraga iz konvencije JSKJ, Waukegan, 111., kjer je kot delegat društva št. 71, iz Palo Alto, Cal., pa Misses Rose Kaušek, Alice in Marie Parch. Zadušnica V petek ob šestih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Antonom Gačnik ot priliki devete obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Za registracijo Kdor hoče voliti pri novembrskih volitvah, pa še ni registriran pri volivnem odboru, naj to stori pravočasno. Volivni urad v City Hall je odprt vsak dan do 4:30 popoldne in ob sobotah do opoldne. Da se da pa prilika vsem, bo volivni urad odprt 3., 4. in 5. oktobra do de-Vjetih zvečer. Registrirali se boste pa lahko tudi v volivnih kočah na 7. oktobra, ki je zadnji dan za registracijo. Volivne koče bodo odprte od 10. do 2. in od 4. do 9. na tisti dan. -o- Poroka v Collinwoodu V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebo-vzete gdč. Anita Race, hčerka družine Mr. in Mrs. Anton Race iz 15226 Holmes Ave. in Mr. Emil Marsh. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu! Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Alvira Turk, hčerka poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Joe Turk iz 69. ceste in Mr. Emil Kobal, sin Mr. in j Mrs. Kobal iz 125. ceste. Mno-Igo sreče želimo mlademu paru ' v novem stanu ! ^ce skrbijo "vizitke," ki jih trosijo Angleži po Nemčiji in ki so zelo nevarne unije se prepirajo, katera bo delala pri gradnji vladne tovarne v Ravenni Ameriški rušilci izročeni Angležem KRALJ KAROL PRIDE NA PORTUGALSKO 1°. 215 posevelt obljubuje, da bo pelo obvaroval vojne I prl je svojo predsedniško kampanjo z napadom jja one, ki plašijo narod z vojno. - Zahteva, jta se prevzame vsako industrijo, ki bi hotela b»ti več kot vlada. Anglija kliče narod k vztrajnosti " I Kington, D. C., 11. sept. I Vedsednik Roosevelt je da- r Kvno°Pil ')red narod in se Prvič roji* *aveza1, da bo storil vse v I ^ m°či, da zed države ne bo-^iJ1)letene v v'ojno in tudi, da iifk vojno od našega obre-S'fosija VSelej- Predsednik* je (SlahZka Podelitev moči, da vla-o?lrij0 Povzame vsako indu-bi se skušala dvigniti ^Iskufc,0' Ud»ril je po onih, ki r^išk °koristiti z bojaznijo ,ptTlž'jo T3 ,laroda s tem> da wPtavn do češ> da vodi deželo 'jo n delavski uniji da f\l alt°n, zastopnik " Ki Utlije-ki spada k A. trpini ■ rekel: "Ta projekt Ct0Je edino delo, pri ka-bo zaposlila niti p v, ' ^aj 8e organizira- I S0 d°rj0< toda delali b0- 10 01 L'> ' ki sPftdai° k ft. ^i.' JmS organizator stav. "prt Jih , datl dovolj mož, 0 Potrebovalo pri gradnji-te tovarne, ne da bi jih dobila iz drugih mest. Mi tega ne bomo trpeli, dokler je dovolj unijskih delavcev v Clevelandu." LAHI HVALIJO REV. COUGHLINA Rim. — Roberto Farinacci, bivši generalni tajnik fašistične stranke, je javno pohvalil Rev. C. Coughlina češ, da razume principe fašizma. Obenem je pa Farinacci napadel ne\vyorškega župana LaGuardio kot renegata. -—o- Vabilo na ples Nocoj se vrši ples v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Igrala bo godba od WPA muzikalnega projekta. Vstopnina prosta. Obiščite ga! Frank Krall, 15707 Saranac Rd. se nahaja doma na bolniški postelji. Prav rad vidi, če ga prijatelji obiščejo. Zamenjan dežnik V pogrebnem zavodu A. Gr-dina in Sinovi se je zamenjal moški dežnik. Kdor je napačnega vzel, je prošen, da ga prinese nazaj istotam. Ottawa, Kanada. — V 60 minutah se je odigral v nekem kanadskem pristanišču zgodovinski akt. (Ime pristanišča iz važnih razlogov kanadska vlada zamolči). Sonce se je odbijalo s svojimi žarki na morskih valovih, ko se je zbralo 7,800 mornarjev na pomolu. Tromba je zapela: "K zastavi!" mornarji so se vstopili v pozor in ameriška zastava se je počasi pomikala z visokega jambora. Prvi del od 50 ameršikih rušilcev je zamenjal svojo narodnost. Eno uro so bile te ladje brez domovine, brodovje brez posadke. Ameriški mornarji so zvili svoje zastave in strumno odkorakali proti čakajočem vlaku. Tedaj pa udarijo po dolgem pomolu krepki koraki. Primarši-rali so angleški mornarji, ki so se postavili v vrsto pred rušil-či. Častniki obeh narodnosti so ; stali skupaj. Trombe so zapele k pozoru in angleške zastave so se začele pomikati počasi gor na jambore rušilcev, ki so bili še pred eno uro ameriška last. Ameriški častniki so segli v roke angleškim, zgodovinski akt je bil dovršen. Nobenega govora ni bilo, nobena godba ni igrala, nobene parade ni bilo. Samo glas tromb k poveljem in zamenjava zastav. Kralj je mrtev, živijo kralj! Ameriški mornarji niso mogli zatajiti svojih srčnih čustev, ko so zapuščali svoje brodove. Raje bi jih bili sami popeljali v izpad, kot jih pa tako izročiti drugi državi. Toliko bolj so bili pa veseli angleški mornarji novih ladij. Nobene uradne osebe ni bilo navzoče, samo mornarji s svojimi častniki. Kot v času nezgode, predno se ladja potopi, so odšli kapitani zadnji iz ladij. V ladjah so zadeli angleški mornarji na prvo presenečenje. V kabinah so dobili postelje s pristnimi žimnicami. Tega ni na angleških ladjah, kjer spe mornarji v mrežah. Skladišča so bila napolnjena do najmanjše podrobnosti. V vsaki ladji je stala ogromna ledenica z sirovim maslom in mesom. Bilo je tam krompirja, korenja, zelja, jajec, sladkorja, sira, kave. Par minut zatem so angleški mornarji imeli prvi dober obed na rušilcih. Ameriški mornarji niso odnesli drugega kot vsak svojo osebno^ lastnino. Celo pisalne stroje so pustili, najnovejšega tipa, tri za vsako ladjo. Enega pa Angleži niso dobili na ladjah — opojne pijače. Te| se ne dobi na ameriških bojnih j ladjah. Toda komaj so prišli Angleži na krov, je bila odpravljena prohibicija na rušilcih. Popoldne so povabili angleški častniki svoje ameriške kolege in servirali so jim fino kapljico, prvo legalno pijačo na teh bojnih ' ladjah. Lugano, Švica. — Potem, ko je prebil ves dan v svoji hotelski sobi in zrl skozi okno na deževni dan, se je bivši romunski kralj Karol odločil, da ne bo ostal niti v Švici, niti v Franci-i ji. Odpeljal se bo na Portugalsko. Kraljevski vlak ga bo odpeljal preko Francije na špansko mejo. Tukaj bo pa zapustil vlak, ki ga je pripeljal prav iz Bukarešte, ter bo zasedel s svojim spremstvom dva voza, pri-deljena mu od španske vlade in se bo odpeljal v Lizbono. Karol skuša zdaj pozabiti na I tragične trenutke svojega odhoda iz domovine, odkoder je ! bežal pod točo svinčenk. Zdaj dela načrte za bodočnost in upa, da bo mogel za vedno ostati na Portugalskem. Vlada mu je dovolila bivališče pod pogojem, da se ne bo udejstvoval v politiki. Kar se tiče premoženja, ga bodočnost ne skrbi. Dobival bo pokojnino od Romunske, poleg tega pa imata z ma-damo Lupescu lepo premoženje naloženo v tujini. Davke bo treba plačati Kot naznanja okrajni blagajnik Boyle, bo 21. septembra zadnji dan, ko se bo pobiralo davke na posestva v okraju Cuyahoga. Če bodo ta rok kaj podaljšali, se ne ve. Plačajte davke o pravem času, da ne bo treba plačati kazni! BERLIN ZOPET MOČNO BOMBARDIRAN Berlin, 11. sept. — Angleški bombniki so deževali bombe dve polni uri na središče Berlina. Bombe so padale na vladna poslopja in ona raznih poslaništev. Nemci so silno razjarjeni in pravijo, da imajo angleški letalci povelje, da bombardirajo nevojaško objekte. To je bil eden naj-silnejših napadov, ki so jih še izvedli Angleži na Berlin. Bombe so poškodovale nemški parlament, znamenita bi-ande-burška vrata, akademijo umetnosti, Uunder Den Linden, padle so pred poslopje ameriškega poslaništva in tudi nedaleč od poslopja francoskega poslaništva. Razdejana je bila hiša v bližini • Hitlerjeve kancelarije. j Več cest v Berlinu so morali j zapreti radi poškodovanih hiš I po ulicah. London, 11. sept. — Angleški brambovci so danes pregnali nov naval nemških letal od Londona. Nemške bombe so zanetile samo nekaj požarov v predmestju. Pri spopadu z angleškimi letalci, so Nemci izgubili danes devet letal. Nemci so prileteli od več strani, toda glavni val je prišel gor nad reko Temo, kjer so jih pa kmalu razkropili angleški letalci. Potem so manjški škadroni Nemcev metali bombe na predmestje Londona. Pozno popoldne so se oglasili nemški topovi na francoskem obrežju in začeli bruhati karte-če na angleško pristanišče Dover. Na stotine reševalcev je zač«-lo danes razkopavati razvaline neke šole v vzhodnem delu Londona. Boje se, da je pod razvalinami kakih 400 moških žensk in otrok. Več kot 500 oseb se je zateklo v šolo, ko so pričeli nemški letalci bombardirati takrat ko je težka bomba udarila na šolo in jo razdejala. Ivakih 15C trupel so že odkopali. Reševalci odkopujejo razvaline že od torka in boje se, da je ostal malokdo živ, ki se je nahajal v šol1 ob času napada. ANGLEŽI SO ODBILI NEMŠKI NAPAD London, 11. sept. — Angleški ministrski predsednik Churchill je danes pozval vsakega posameznega Angleža, da stori svojo dolžnost, ker prihodnji teden bo odločilen za usodo dežele vzpri-čo dejstva, da se Hitler pripravlja na pohod proti Angliji. Obenem je pa premier dal narodu zagotovilo, da je armada, zračna in pomorska sila polno pripravljena za to odločilno bitko, in izjavil, da bo končno le Anglija zmagala. V bojevitem govoru je Church-11 s ponosom rekel, da ves svet bčuduje pogum angleškega naroda v boju z naciji. Povedal je, da so nemške izgube letal tri proti eni z angleškimi, pilotov pa izgube Nemci šestkrat toliko kot Angleži. Ako se bo boj nadaljeval vtem razmerju, bo Hitlerjeva silna zračna armada kmalu uničena. Toda, je svaril premier, Nemci delajo ogromne priprave za invazijo na otočje in Anglija mora biti pripravljena na sprejem nemške armade od franco- ske strani, iz Belgije ali Holand-ske, iz Norveške, iz Irske, ali pa od vseh teh krajev na enkrat. Churchill je nazval bombardiranje Londona in drugih angleških mest kot neodpustljivo ubijanje na debelo, a kljub temu pa Nemci s temi napadi ne bodo zlomili odpor Angležev. "Prihdonj i teden m o r a m o smatrati kot j ako važen teden za nas," je rekel premier. "To bo najvažnejši teden v naši zgodovini. čie bo Hitler sploh izvedel tako dolgo napovedovano invazijo, ne bo ž njo več dolgo odlašal." Nato je Churchill povedal, kako se Nemčija pripravlja za generalni naskok z armado. Ob francoski, belgijski in nizozemski obali je opažati nenavadno števlio nemških ladij, ki se gibljejo pod varstvom obrežnih baterij. Nemško vojaštvo se zbira vse od Hamburga do Bresta in v Norveški. Toda Anglija je pripravljena, da brani vsako ped zemlje, je končno izjavil i Churchill. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME • SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. cqgg^-88 No. 215 Thurs., Sept. 12, 1940 Kadar se zamolčijo fakti Zveza protestantovskih duhovnov je poklicala nedavno na svojo sejo šerifa okraja Cuyahoga, Martin L. O'Donnella in njegovega protikandidata Mr. Barrya. Gospodje so hoteli izvedeti od obeh kandidatov, kako bo eden ali drugi ura-doval, če bo izvoljen šerifom, kar se tiče kriminalnega vala v tem okraju. Šerif O'Donnell se je odzval povabilu, Mr. Barry pa ni prišel. Šerif je pred zbornico podal obširno poročilo o svojem uradu ter zagovarjal način uradovanja, kot ga izvaja sedaj. Kot znano, ga napada časopisje češ, da ne stori svoje dolžnosti kot šerif ter da ne zapre hazardnih igralnic v okraju. Šerif O'Donnell je segel nazaj v ono dobo, ko je bil okrajni šerif edini postavni uradnik v okraju, ki je moral gledati na to, da so se postave izpolnovale. Takrat mesta in vasi v okraju Cuyahoga niso imele svojih županov ali policije, zato je opravljal stražno delo sam šerif. Danes imajo pa vsa ta okoliška mesta svoje župane in maršale ali kon-stablerje, ki nadzirajo izpolnjevanje postav. Vsak teh županov priseže pri sprejemu urada, da bo zahteval izpolnjevanje postav v svojem mestu ali vasi, kakor to predpisujejo zakoni države Ohio. Torej če ti župani dovolijo v svojih mestih in vaseh, da se igra v raznih javnih klubih hazardne igre, je rekel šerif O'Donnell, kako more iti šerif preko njih oblasti in udirati v njih teritorij ? Šerifov urad ni še nikdar dobil od kateregakoli župana okoliških vasi in mest povabila, naj pride s svojimi deputiji in naj napravi red. Časopisje, ki napada šerifa, da ne stori svoje dolžnosti, se ne obrača na pravi naslov, je rekel O'Dnonell. "Pred dvema letoma so izdali okrajni komisarji navodila za šerifa," je rekel O'Donnell in tukaj stoji dobesedno zapisano: "Šerif je vrhovni mirovni uradnik okraja, toda v okraju Cuyahoga so njegpy6,ppJicijsko ^qblast >prevzeli policijski oddelki v raznih mestni ih Vasfelfpo okraju." Torej tukaj je jasno zapisano, da šerifova dolžnost ni opravljati policijsko službo v okraju/' Šerif O'Donnell je nato navedel zanimiv dogodek iz leta 1903, ko je bil za šerifa v okraju Cuyahoga Edwin Barry, ki seda) kandidira za šerifa proti njemu. Sedaj pravi Mr. Barry, da bo počistil okraj igralnic, če bo izvoljen. Toda leta 1903 je bil Mr. Barry kar se tiče njegovega urada drugačnih misli. Takrat je Cleveland Press prijemala Mr. Barrya, zakaj ne zapre notorične igralnice v Rocky Riverju, znane pod imenom "Home Stretch Club." Mr. Barry je pisal na časopis odprto pismo, ki je bilo priobčeno v Cleveland Pressu 1. januarja 1904 in ki se glasi: "Takozvani "Home Stretch Club" se nahaja v vasi Rocky River in časopis naj bi se obrnil najprej na oblasti dotične vasi. Če so oblasti iz kakega vzroka brez moči, da bi prišli v okom situaciji, potem bi bila šele dolžnost šerifa, da pomaga, kar bi tudi takoj storil. Tako je pa mnenja, da ne sme začeti iniciative sam od sebe." "Torej," je poudarjal šerif O'Donnell, "takrat šerif Barry, ki je sedaj zopet kandidat za isti urad, ni hotel na svojo iniciativo zapirati igralnic, ampak je rekel, da je to najprej dolžnost oblasti tiste vasi. Tega načela sem se tudi jaz vedno strogo držal in se še držim."' "Ali smem vprašati elevelandsko časopisje, ki me vedno tako napada, zakaj ne ponatisne tega pisma, ki ga je pisal takrat Mr. Barry, o katerem pravijo setfaj, da bo počistil okraj .nezaželjenih in protipostavnih hazardnih igralnic? Kako bo storil nekaj sedaj, kar je takrat smatral, da ni njegova dolžnost in ne naloga?" "Pa še nekaj," je nadaljeval šerif O'Donnell. "Zakaj elevelandsko časopisje ne ponatisne članka, ki ga je pisal 30. junija 1930 Cleveland Press o Mr. Barryu,, ki je bil takrat varnostni direktor v Clevelandu? Volivce v okraju Cuyahoga bi gotovo zanimalo, kaj je mislila takrat o Mr. Barryu Cleveland Press, v katerega sedaj toliko zaupa kot kandidata za šerifa. In ker vem, da časopisje dotičnega članka ne bo priobčilo, ga bom navedel jaz. "Dotični uredniški članek se glasi: "Clevelandska policija je v okovih. V policijski oddelek se je uvedlo brez-moč. Policija, ki je povečini poštena, ima okove na zapestjih. Njih želja je napredovanje v službi. Ničesar ne marajo storiti, kar bi jih oviralo pri napredovanju. Toda čutiti se jim je dalo, da če bi začeli preganjati gotove osebe in institucije v tem mestu, bi s tem izgubili upanje na napredovanje. Če hoče Barry, da se bo to raketirstvo počistilo, če želi to policijski načelnik, če želi to mestni manager, se bodo poslužili inteligentnih policijskih metod. Toda to se ne bo zgodilo, dokler se ne bo odvzelo okovov in vezi od policijskega oddelka." * Tako je zagovarjal šerif O'Donnell način svojega uradovanja. Po našem mnenju ima šerif popolnoma prav. Vsaka okoliška vas in vsako mesto ima svoje mestne uradnike, katerih dolžnost je počistiti mesto nezaželjenih elementov. Če ta mesta trpe v svoji sredi igralnice, je to njih zadeva. Šele kadar bodo oblasti teh mest in vasi prišli k šerifu, naj pride in napravi red, naj bi šel in bo gotovo tudi šel. i................... J BESEDA IZ MIOBA .........«»» ■■■ »■»...», ». T.., Ribniško pismo Poroča dekan DEMŠAR VIKTORIJAN Ribnica, 27. avgusta, 1940.— Zal ne dobivam več "Ameriške Domovine." Odkar se je začela nesrečna vojna med Italijo in zapadom, je vse bilo odrezano. Toda to še ne bi bilo najhujše, če bi se vse te vojne razmere ne začele kazati v vsem našem gospodarskem življenju. Surovin ne, dobivajo naši podjetniki, zato morajo delavne moči na cesto. Zopet nastaja problem brezposelnosti. Za Ribničane pa je ustavljen trg za suho robo. Kaj malo se je more spečati. V domačih krajih je suhe robe kaj kmalu dosti, nemški trg je na splošno zaprt. Le nekateri so v nemških krajih na svojih kupčij-skih potih. Toda velika težava je spraviti denar čez mejo, ko je tako stroga kontrola! Marsikdo je moral romati že v nemške zapore, kjer še sedaj sedi, ker je hotel "švercati" nemško valuto čez mejo. Baje se je nekdo od teh navdušenih reše-tarjev hvalil v neki obmejni nemški gostilni: "Vejo, jaz pa denarne čeke kar v peharju ne-sem čez mejo. Pa me nihče ne dobi!" To je bilo pa usodno zanj in še za druge! Res, preveč navdušen biti v takih izjavah ne kaže! Zelo se torej ta zastanek suhe robe pozna v krajevnem gospodarskem življenju. Vendar pa naši ljudje še nekam zaslužijo z lesom, ki je zelo poskočil v ceni! Saj so drva, ki jih je okrog in okrog dosti, še za domače 100% dražje od lani! Ne vem, kako se bomo pozimi greli, ko je taka draginja. Pa tudi tega ne vemo, kaj bodo mnogi jedli,, ko j.a vse tako drago in še dobiti ni, Olja in moke primanjkuje. Z današnjim dnem je določena za vso državo enotna krušna moka. Seveda bo črna! Pa hvala Bogu, da bi bilo tega kruha dosti! Zakaj bati se je, da še koruzne ne bomo imeli, katere že sedaj tako primanjkuje in je že dražja kot lansko leto najboljša pšenična! Zato vidite, da tu kar dosti doživljamo vojsko, čeprav še ni v naših krajih groznega evropskega klanja, za kar pa vedno prosimo Boga in Marijo Pomočnico naj nam s tem prizanese vojna! O marsičem bi vam še rad pisal, pa se mora imeti ključavnico na ustih in na prstih, ko se tipka pismo! Sedaj pa še malo iz naše fare! Stolpi so sedaj, hvala Bogu že popravljeni v toliko, da pravijo krovci kakor tesarji: "Vas bo že gotovo gviralo!" Sedaj pa bo moralo na vrsto veliko delo, prenoviti dekanijsko cerkev znotraj, kjer je slikarija že vsa skvarjena! Prevzvišeni ljubljanski vlajdika mi je že naložil to delo. Kako se bo izvedlo, še ne morem reči, ker so taki časi. Toda čeprav so taki časi, Kranjci ne opuščajo dobre volje ter gradijo zdaj tu kak nov prosvetni dom, tam zopet novo cerkev in podobno. To pa vse radi tega, da imajo ljudje tudi zaslužek! In naredi se nekaj! Tako tudi v Ribnici moramo čimpreje zgraditi Prosvetni dom, v katerem naj bi bila tudi gospodinjska šola in otroški Vrtec, katerega naj bi vodile šolske sestre. Seveda, če bodo tudi ameriški rojaki kaj pomagali, bo šlo! Zato se že sedaj obračam s prošnjo do vseh Ribničanov, da po svojih močeh pomagajo do uresničitve prelepega načrta. Vse to bi Ribnico zopet dvignilo'in bilo v veliko korist vseh faranov in okoličanov! Pa še nekaj: Ribnica dobiva sedaj nov vodovod, ki bo po- daljšan tudi v Hrovačo in še v nekatere bližnje vasi, tako bodo dobile te vasi lepše bivanje in vrednost! Letina je letos bolj slaba, ker je vedno deževje in hlad! Samo par dni je bilo toplih kot smo jih bili prejnšja leta navajeni. Bojimo se, da ne bo koruza in fižol dozorela! Za enkrat moram zopet končati, ker primanjkuje prostora in časa. Toda še eno naj vam, dragi rojaki, povem. To namreč, da se odslej v naši dekanijski cerkvi pri vsakih litani-jah moli pred Najsvetejšim tudi en Očenaš za naše rojake-iz-seljence. Bog z vami! IzGirarda Priprave za koncert našega slavčka, Toneta Šublja se bližajo svojemu koncu. Še . dva tedna, pa se bo razlegala krasna melodija naše slovenske pesmi po dvorani Slovenskega narodnega doma v Girardu, Ohio. Ravnokar sem prejel krasen program od našega opernega pevca. Ta koncert bo nekaj posebnega za našo naselbino, kajti to bo prvič, da bomo slišali v naši naselbini našega umetni-ka-pevca, ki s svojim glasom ustvarja čudeže z našo lepo slovensko pesmijo. V soboto, 21. septembra se bomo divili tej lepoti in posebno še, ker bodo poleg njega nastopili v četvero spevu naši poznani pevci Glasbene matice iz Clevelanda in sicer: Louis Belle, ;jFrank Plut, John Nosan in John Lube. 2e ta imena, poleg Torjeta Šublja, so nam garancija, da bo vse zadovoljno ta večer. Vstopnice gredo precej hitro izpod rok in jih je že sedaj prodanih nad tri sto in še čakamo odgovora naših prijateljev iz bele'Ljubljane, kjer Mr. F. Rupert organizira skupino za v Girard. Naši dragi rojaki kakor družina F. Svetek in John Globokar so pa obljubili, da bodo pomagali Francetu. Le pripeljite se vsi, ker vas bomo z veseljem sprejeli. Iz sentelairske okolice pa pripelje ti^di več svojih prijateljev, lahko rečem, ena naših najbolj agilnih delavk za po-vzdigo- naše ženske organizacije Slovenske ženske zveze, to je urednica Zarje, gospa Albina Novak. Ravno sedaj je pri nas v teku kampanja za pomnoži-tev krožka in dekleta se prav pridno pripravljajo, da bodo pozdravile svojo voditeljico omenjeni večer. Pretekli četrtek večer je bila seja glede končnih priprav za koncert. Bil sem jako vesel, ko sem videl tako zanimanje na seji. Vse priznanje gre članicam SŽZ! in Gospodinjskemu klubu, kajti te delavne članice bedo preskrbele za vse goste, da bodo postrežem kakor doma. Članice so tudi soglasno spre-1 jee predlog Mrs. Katy Anžiček, da se plača iz društvene blagajne za bus, ki jih bo peljal 3. novembra na prireditev Glasbene matice v Clevelandu. Vsa čast članicam, ki se tako lepo zanimajo za našo kulturo. Zahvalim se tudi našemu prijatelju Mr. A. Kollandru, ki mi je prinesel program. Iz lista Ameriška Domovina vidim, kako je Tone vsak dan zaposlen. Tri tedne sem čakal na program in končno pa sem se še moral obrniti na Mr. Kollan-dra, da sem program dobil. Vas, cenjeni rojaki iz vseh naselbin še enkrat prav prijazno vabim, vaša pot v soboto, 21. septembra zvečer naj bo v Girard v SND! Pozdrav. John Dolčič. Dr. sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ Tem potom naznanjam članstvu Slovenske dobrodelne zveze in širši javnosti, da prireja naše društvo svojo plesno zabavo v soboto, dne 14. septembra zvečer v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Ker so bile vse dosedanje naše prireditve dobro obiskane, se priporočamo, da naši prijatelji tudi sedaj ne pozabijo na nas in da nas vsi zopet obiščejo. Vedno se potrudimo, da nudimo posetnikom vse najboljše glede postrežbe, kolikor je v naših močeh. Ravno tako bo tudi v soboto. Za ples bodo igrali Frank Yankovich in njegovi fantje. Vstopnina je malenkostna — samo 25 centov, zatorej vas vstopnina ne bo zadrževala, da se ne bi udeležili v velikem številu. Naše društvo vedno rado podpira narodne ustanove in da nam bo to mogoče vršiti tudi v bodoče, moramo skrbeti, da nekoliko pomagamo naši društveni blagajni. Posebno se obračam še na članstvo našega društva, da vsak in vsaka stori svojo člansko dolžnost napram društvu. Pomnite, da bo ta zabava in ples ne samo za mladino temveč prav tako tudi za starejše članstvo. Torej noben izgovor razen bolezni ne drži. Bratski pozdrav! Frank Merhar, tajnik. -o- Zadružni kegljati Kljub temu, da imajo ogromnega dela s pripravami za praznovanje in agitacijo v prihodnjem mesecu—Zadružni mesec —nobena stvar jih ne ustavi. In tako so se organizirali in ustanovili kar štiri čete, ali teame, kateri bodo kegljali pod zadružnim imenom. Polovico bo moških in polovico žensk in deklet. Bil sem na njih seji. Da bi jih videli—kakor otroci so se veselili nad svojimi srajcami in "bluznami." Vse bo v zadružni barvi-—zeleno in kar z zlatimi črkami. K^r so navajeni zahtevati in dobivati le najboljše blago, so pa tudi pri tem izbrali le najboljše. No sedaj jim je treba samo še eno, in to je, da bi vsi bili prvaki, kegljali po enih 290 do 300 za začetek. Ker so resni, podali so se lepo na "praktici-ranje" v pondeljek, tako da bodo pripravljeni v nedeljo "se fajn pokazat," ko jih pride pogledat ob 6:30, ker bo veliko število zadružnikov v Slovenskem delavskem domu. Možakarji, ženske in dekleta, kar korajžno se postavite in zbite vse tiste "pine" kakor hitro bodo nastavljene z enim samim udarcem! Kaj se naj pa ustavlja pred vašo trdno, da železno voljo? Nič! Voditelja imate dobrega v predsedriiku Joe Novak iz Lucknow Ave., ženske pa v tajnici-blagajničar-ki, Mrs. Mary Nachtigal. Zato pa taki vojaki kot so Anton Bokal, George Pancur, Joseph Novak, Joe Stražišar, F,rank in Al Žagar, Anton Malovasich in Jack Zakovšek se bodo dobro odrezali. Med ženskami pa imate tudi samo take, ki hočejo vse naše moške "posekat," upam samo pri kegljanju. No, da bo tekma v polnem teku, kadar nastopijo Mrs. Gertrude Bokal, Mamie Bokal, Ann Zupane, Mary Nachtigal, Mildred Jarm, Albina Novak, Mrs. Malovasich, MVs. Jos. Šustaršič', Alice Plevnik in Mrs. Anna Jarm. Zadružni kegljači, mi pozdravljamo vašo požrtvovalnost in oglaševanje vam dragega podjetja. Naj vam bo sreča in spretnost mila, razvedrilo veliko in zabave polna mera. Srečen bil vaš prvi nastop v nedeljo ob 6:30. Za direktorij Slovenske zadružne zveze: Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- Slovenska šola S. N. Doma V sezoni 1940-41 se bo vršil pouk v Slovenski šoli S. N. Doma v dveh oddelkih: mladinski in odrasli. Mladinski oddelek bo obstojal iz učencev v starosti 8 do 16 let in odrasli oddelek iz učencev v starosti nad 16 let. Tako bo zopet nudena priložnost vsem onim, ki so zadnja leta povpraševali za odrasli oddelek, da se sedaj poslužijo prilike in vpišejo v šolo. Vpisovanje v Slovensko šolo, v mladinski ali odrasli oddelek se vrši sedaj vsak dan v uradu tajnika S. N. Doma, 6409 St. Clair Ave. Pouk za odrasle se bo pričel 20. septembra zvečer in pouk mladinskega oddelka se prične v soboto, 21. septembra ob 9. uri zjutraj. Tem potom apeliram na vse pouka-željne mlade ljudi, da se vpištete v Slovensko šolo sedaj, brez odlašanja, da bo odbor lahko pripravil vse potrebno za otvoritev šole. Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba SND. -o- ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Vkljub temu, da se je sonce skrivalo za oblake, je bilo še precej občinstva navzočega na naši farmi zadnjo nedeljo, ko smo pekli koštruna oziroma ga je pekel Mr. L. Kushlan, a drugi smo pa jedli in pili, da nas je bilo veselje gledati. Po južini je bila zabava in drugo, na primer streljanje, balinanje in igranje pi-nokelna. Kar se tiče pinokle igre, jih pa ni takih kot ste Mrs. Peterka in Mrs. Baraga. Te dve pa znate tako igrati, da sta Bucher in Kavčnik, ki sta igrala nasproti tema dvema gospema, izjavila, da ne igrata več, ker sta bila oba suha in ker ni bilo drugih žrtev, sta obe odnehali igrat, nakar je Bucher začle na meh vlečt, da tako pozabi svojo izgubo. Kakor po navadi, tako je tudi to nedeljo bil Papesh drugačen kot smo bili drugi. On je prinesel dve kokoši in jih je kar kosmate pekel in tako nisem imel priložnosti dobiti en kos kokoši, pa so bile dobre, saj kikal ni nič. Več drugih članov se je zabavalo s tem, da so pekli koruzo in krompir. Koruzo je pekel Šinkovec, ki jo je menda dobil iz starega kraja, ker mi je rekel, da take koruze kot jo je on imel, ni mogoče dobiti tukaj v Ameriki, menda jo je prinesel iz starega kraja. Štampfel je pa gotovo bil lačen, ko je prišel in prinesel en cel bušel krompirja in ga tam spekel, pa na vse zadnje so mu tudi drugi pomagali pojesti oziroma spečti, tako da ni nič ostalo drugega kot kože. Dobro jesti in piti ne škoduje pri streljanju kot se vidi iz seznama. John Novak......24 Šinkovec.......... 18 Kosec .. ........20 J. Pintar.......... 14 J. Urankar........21 Sietz............19 A. Novak.......... 23 Papesh............18 Podpadec........19 R. Jelerčič...........23 A. Jelerčič.......... 21 Turšič............22 Peterka............ 17 Baraga............ 20 Spenko............20 Kaučnik........... Antonin..........• Cergol ..........•• J Pavli ............- j I Mrs. Novak .. - •• - . Miss Urbančič - -• - , * J. Urbančič......- " F. Pintar........■■ j v0 Motte..........•• , !ap Dickron........- - " -o---| Ogj — Zanimiva rimska ru na Dravskem polju so«^ lobi del na njivi odkrili ^ los rimske vile. Najdba ^ "] strokovnjakih preiskan8" e^ pričakujejo še zanimiv "1 ta o naseljenosti Dravski lja za časa Rimljanov. Bij, 'Vi) verjamete al' pa ne i ■( 11111 ii ti ii ii mi i ^ I } Prisiljena ženiti M (Nadaljevanje) .L _ "Jaz se ne premisli J, tej je rekel, da mu je P C.^ naredim." jff l.. "Da, Matej je mo^J^ bi ni treba biti žal. JL ' vedno dobro z mano; ^f, kar ti bo poželelo s^lj postregla in na vso 111 I '1 skrbela zate." "In za Mateja tudi, t« TJ vna stvar." "Seveda tudi za M8tTfi je tvoj brat. Toda gW I Tc j to si ti, tebe imam rada. .r « "Ma- Mateja boš jnie f b> dar raje kot mene?" ,INi "Kaj ti pade v ^laV°'ri"0 sem imela že od poletij A^ ti si mi in mi ostaneš Aj j Midva morava od sestoje držati, kot se spodobi in za ženo." jjBfc Uboga para je sta' 5 , poten, kot bi padel _ J ^ Vsi sveti pomočniki, I ^ _ smolo je padel! VtS vsem razgovoru le nanj in on je bil • i Hi ker je premalo goV0ll^A ^ sedo in roko ji je da'; # more več vzeti naz8-1; Jj1' Bric, varuj nas pekla f ^ smola! Ta nesreča,! . J lv. kaj je moral poskusi ' f v de iz tega skobca. 1\ po vsem telesu je jet' Iv' "Ma-Matej . . . jaZ '^fS on . . . Urška, povel j h: vzela rajši Mateja ,r Pta Gledata ga je osuP10' rite zaklicala: ^ 1 "Kaj ti pride na kakor ne. Mateja i^'J V da, toda poročiti bi ^Ot la z njim, pod nobe".^';,. jem! Z.a ženitev bi siv in prekosmat. zvesta tebi svoj« ^Jiff^et, moraš ostati zvest 1 J\\rj če bi mi postal nefj,j|\h oči izplakala in tebi praskala." JT^fi' Pritisnila je rob P'^ na oči, tedaj je za*' jfc . "Sveti križ božji1 I ^ nikar ne smeš!" jjMiL "Ne, ne," je spustila konec Pre V*'V; ga zopet veselo Pog ^ i» ne jočem. Nimam ga vzroka za to, ker c Jk dobrega, poštenega, . J* ^ ga moža. Kajne, f."'!^ vedno zvest?" v^'lSi i "Da-a, če je boži;1 Aj^ Za trenutek se mislilo, nato Je vprašalo: ,/j V "Tadej, kdaj »aP j, V roko?" „ iki!f'C "Vsi sveti pomfV ko, poroko napravi^ ' j; i y ■ "Da, seveda. %fj O in nevesta, kot sv*. f \ ^ ra gledati, da se fU S^ roči. Župnik ne # p/ • gih znanj; župnik? j/ V ne boš hotel žaliti»» / to bo najbolj pa1*?' \ va že jutri k župn* Vs "Nebeški Jeruza1 ^ niku tudi še? Cern ^ "Za poroko se / A vendar vedel, Tadeb y sit, da naju okli^: K F 1 "Urška, pojdi tJ 1 Jaz ne grem." (Dalje prih° iiiiiiiimiimiiiii JA aniiiii»Hii»i»»utKtnHimmnnimm»»»»M»tta WINNET0U r« unlkMn Inlnlki K. M»yt konci dvignjeno glavo prav tako začudeno kakor mi njega. Ko smo že zapuščali grmovje, smo srečali dva rančerja, ki sta šla k studencu pit vodo, ker smo bili tudi mi žejni smo se ustavili, da se tudi mi malo okrepčamo s hladno studenčino. Bila sta zelo prijazna kot so sploh ljudje na zapadu. Povedala sta nam, da črede ovac in goveje živine, ki smo jo videli visoko gori v planinah, tja zaženo lastniki spomladi, a na jesen pa gredo zopet ponje. Vsak pa ima svojo živino zaznamovano, da jo tako lahko spozna. Napravili smo par opazk glede strme ceste in kaj sta nam povedala, da pred dobrimi desetimi leti pa še take ceste niso imeli, ampak je bila samo nekaka indijanska steza, ki je bila še vse nevarnejša kot sedanja cesta. So pač trdni in čvrsti ti ljudje na zapadu. (Dalje prihodnjič) stoletij. Opazili smo, da plum-berji še vedno prodajajo kopalne banje, ki so bile v rabi v preteklem stoletju in ki so sedaj že zdavnaj iz mode. V mnogih krajih smo opazili, da služijo trgovine obenem tudi kot stanovanje za vso trgovčevo družino. Iz trgovin, ki so bile še odprte v tej pozni uri, pa je prihajal zelo neprijeten vonj. Ljudje so postajali okrog in nas ogledovali. Vsi so bili večina v svojih delavniških oblekah. Vse je izgledalo zelo revno. Mislila sem si, da mi ne izgledamo bogve kako v naši potni obleki, a kljub temu smo bili boljše oblečeni kot pa ti meščani. Zvedeli smo bili tudi za nekega moža, o katerem pravijo, da poseduje skoro polovico tega mesta. Povedano nam je bilo, da se piše Rozman in če bi bili vedeli kje ga dobiti, bi se bili gotovo tam tudi ustavili in ga povprašali, če ni mogoče Slovenec. No, sedaj pa smo prihajali v pravo velefarmarsko pokrajino. Večkrat smo že premišljevali kakšni so ti kraji in kako neki izgledajo tista velika posestva, ki jim pravijo ranče. V naše presenečenje pa ne izgledajo tako romantična, kakor smo si predstavljali, v resnici rančev skoro videli nismo. Kar smo videli, so bila velikanska zeipljišča, poraščena z kadulja-mi, med katerimi se je pasla živina. Vozili smo se ure in ure predno smo dospeli do farmar-skega bivališča. Na več krajih pa smo videli znamenja, ki so nam povedala, da se gotov ranč nahaja deset ali petnajst milj v notranjost, kajti domovi ran-čerjev so vedno bolj v središču obširnega posestva. Tu ni nič nenavadnega za rančerja, da ima po . sto kvadratnih milj zemlje. Kljub tem obširnim posestvom pa ima živina jako slabo pašo in lastniki morajo imeti precej pastirjev, da pazijo na živino, ki se sprehaja iz kraja v kraj. Ta velikanska posestva so v državi Wyoming, ki je poznana po teh rančih. Ceste po teh krajih niso v preveč dobrem stanju in zelo dolgočasne, kapti mesta so zelo oddaljena drugod drugega in večkrat smo si mislili, kaj bi bilo z nami, če bi nam slučajno zmanjkalo ga-zolina in vedeli smo, da pastirji (cowboys) tudi jezdijo po teh cestah, ker smo dobili precej velik žebelj v avtomobilsko kolo. Le redkokje se nam je nudila prilika, da smo videli kje kakšnega pastirja in še to v veliki razdalji. Spoznali smo ga po škornjih z visokimi petami, ker so drugače oblečeni kakor pa navadni delavci v vrhnjih delavskih hlačah. Značilno pastirsko (cowboy's) oble,ko se oblečejo samo ob sobotah, ko gredo v mesto. V mestu Sheridan smo dali popraviti naše kolo. Soprog je ostal pri avtu, midve s hčerko pa sva šli v mesto. Kar čudila sem se, ko sem videla, kako je Tobak ima slabe posledice Ameriški zdravniki so natančno proučili razmerje 2000 oseb na vpliv kajenja. Najprej so dognali, da poraba tobaka pri kadilcu do tridesetega leta stalno narašča, potem pa vidno popušča. Primerjava med kadilci in nekadilci je pokazala, da ima motnje krvnega obtoka 18.2'Jo nekadilcev, a 25.4% kadilcev. Pri kadilcih je bilo teh motenj skoro dvakrat več. Enako razmerje se je pokazalo glede želodčnih in črevesnih motenj in sicer 21 odstotkov med nekadilci in 28.1 odstotka med kadilci in glede živčnih obolenj 3.8 odnosno 6.7 odstotka. Manjša pa je bila razlika glede obolenj dihalnih organov in sicer 30.8 odstotka pri nekadilcih in 42.9 odstotka pri kadilcih. Vsekako pa nam kažejo te številke, da je boljše, če človek ne kadi. Nepobitno dejstvo pa je, da nedorasli mladini tobak zelo škoduje. MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sob zgo-rej, kopališče, vse nanovo deko-rirano. Naslov se poizve v uradu tega lista. (217) Opremljena soba se odda poštenemu fantu pri mirni družini. Vprašajte na 900 E. 73rd St. (216) Delo išče Srednje starosti ženska išče delo za gospodinjiti ali pomagat gospodinji. Naslov se dobi v uradu tega lista. (216) Soba se odda Odda se ena soba pošteneipu fantu. Vprašajte na 920 E. 73rd St. (216) Stanovanje se odda 4 sobe, zgorej, tudi garaža. Odda se poceni. Vpraša se na 6107 St. Clair Ave. '(216) CHARM DRESS SHOPPE Hosiery and Lingerie 827 E. 185th St. poleg La Salle gledišča Miss Mary Champa Popravila se izvršujejo na vseh oblekah, novih in starih._(216) DeJo dobi Fant, ki je va;jen dela v groce-riji in mesnici, dobi takoj delo. Pokličite KEnmore 4325. (x) ................ '.j....................... ' 1 »••■■■■ Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (jc) Tri in dvajsetletni Larry Williams brezposelni slikar iz Washing tona premišljuje kaj bi bilo boljše, da stopi v armado prostovoljno, ali da počaka, da bo vpoklican. Tako premišljuje danes na tisoče mladeničev, ki so še samski in ki nimajo nikogar, d,a bi bil odvisen od njihovega zaslužka. j, — 13 8 ^slim reči, da sem sam Ji gospod in da mi nihče ne 1.' ^eduje." J>°tite se! Niste sam svoje nt tll-0. ! Odkar ste se nam pri-bP! L,1' član naše družbe in te5 l{15, en član naše družbe ni sa-e f at; ičtj se tudi ni dolžen dru- a f Pokoravati." ^ idrac!. Vsaj enemu! V vsa-eljuje mora biti eden> ki P°" i avjjaj 111 ki Se PO njem drugi / ^Užbi->' In tako je tudi v naši Li ' ■ iosta ,v naši družbi ni nobeden F «Q ' za zapovednika." > "Pač!" - "?rebiti vi?" e? "a," "To ^iisLvi motite! Bi Ie pt I tiašfl ' 11(10 vas je postavil 6 že zapovednika! Ce bi r i bi] f komu pokoravati, i* Santer" z '%reavi član vaše družbe." ietartlJ Pustite tisto stika-iic!i 5 bi t0fj 11! Nimate pravice, kaj" iskali> dokler ni-o? v družbe." a i* tem J lra]a . Se Pač ne bova pre-3". u > Sli- i,„i ij"i k- v' pravice imam * lh »e. Morebiti imam f6(jt ^ vi s Santerjem ^ S, lllco Pa je brez dvoma d "i, a 8lnem storiti, kar ho-v'' ^lat-° ' kadar se mi zlu- W "Haj Pa nisem šel ^kat." Pa ste stopili v 4 "Cuu^ K Lp08led.VPraŠanje! šel sem' A t0'ste r am' smo varni. ' i Jtli' k' T taki imenitni west-%Ve 0r. Pravite, morate & '^fem ' so navade i5 W v faPadu. Nihče ne ta-rej; (iča, Jj^u, dokler se ne pre. ^ 1 vi nj Je sam ali ne. In ker 1 V e Pobrigali za našo I /J Vd^ Sam šel in Preis" f >av" aslužil sem si prav > tlaP,riznanje, ne pa da" 4 tal men°j!" r^1 T,orej sied°ve % ' ie?, r^umete na tako iska-1 'V . Alil ^di S6m' da ste iskali fi' .Ki ne«men!" % 01 oUi neumni?" \ kje jih iščem> na , tow v kaki smeri? Ci-y l,lPotrebnein bi izgubljal riS ^ter ve> kJe leži.zla-^ ?tuka bHžno- Ak0 j še 3 In dvomim, da i )h\ 2,. K se> da ste sestav- ^ ?J in sumničenj, neza- i p ) ^iii ^ Pravi, izkušeni fi 1; Se niste našli te mira i ^ ! v ugankah! ' t estet 7lln odkrito povejte, "'<" i i hitel, utegne prispeti pojutrišnjem zvečer, prej pa ne. Kaj bomo počenjali do tedaj?" "Nia lov bomo hodili. Mesa nimamo več." "Hm —! Ali mislite, da bi tudi jaz šel na lov?" S čisto posebnim namenom sem tako vprašal. Mislil je, da sem slab lovec in če sem dosegel, da so sami odšli na lov, sem medtem lahko izkopal oporoko in jo shranil. Pa žal mi ni uspelo. Odgovoril je: (Dalje prihodnjič.) Proti poldnevu smo dospeli v Lead, kjer nam je bilo priporočeno, da si ogledamo zlati rudnik, ki je na hribu nad mestom. To je najbolj produktiven zlati rudnik v Zedinjenih državah. Šli smo na hrib, da si ga ogledamo. Tukaj pa so nam povedali, da moramo malo počakati, da pride stražnik, ki nam bo razkazal. Seveda pa nam je bilo dovoljeno ogledati si rudnik samo na površju, kajti v jame ni dovoljeno nikomur razven delavcev. Ker pa nam ni bilo dovoljeno v rudnik, kar smo si pač bolj želeli videti kot pa samo na površju, zato smo odšli, brez da bi si bili kaj ogledovali in če bi ne bilo še tako vroče, mogoče bi bili še čakali. Šli smo doli v mesto, kjer smo si ■ privoščili malo prigrizka. Omeniti moram tudi, da smo se vozili tudi skozi slikovito mesto Deadwood, kjer so se pripravljali za neko predstavo, katera se imenuje "Days of '76." Vsi ljudje v tem mestu se pripravljajo nato že v sredini zime. Možje si puste rasti dolge brade, da so bolj podobni pionirjem, ki so prišli v to deželo v letu "'76." Na dan te predstave se vse mesto ogrne v narodne noše in če bi ne bilo v mestu nekaj modernih stavb, bi človek res pozabil, da živi v današnjih časih in bi bil gotov, da se nahaja v dobi, ko so še možje hodili na lov in ženske pa so se skrivale doma in"; skrbele za dom. "To so bili srečni stari časi," pravijo stari ljudje. Videli smo že nabite lepake, ki so naznanjali to prireditev in možje so hodili okrog s svojimi dolgimi bradami, toda mi nismo imeli toliko časa, da bi bili čakali tam par tednov in videli to predstavo, čeprav smo bili zelo radovedni. Od tu dalje pa se nismo več vozili po zelenih gričih. Cesta nas je peljala po ravnem svetu in vročina je bila neznosna. Kljub temu, da je zemlja izgledala pusta in suha, pa smo videli farme na desno in levo. Videli smo pšenična polja, ki pa so izgledala kot posušena slama, kljub temu, da je pšenica še rastla na polju. Tako obdelovanje imenujejo "dry farming." Rada bi bila zvedela kakšno je to obdelovanje, a tudi sedaj nismo imeli časa, da bi se bili kaj dlje zamudili in to izvedeli, če bom imela'kdaj priliko, da bom izvedela kakšno je "dry farming" obdelovanje, vam bom tudi z veseljem sporočila. Prenočevali smo v majhnem mestecu Gillette. To mesto je napravilo na nas zelo čuden vtis. Ko smo si preskrbeli prenočišče, smo si hoteli ogledati posebnosti tega mesta. Ogledali'smo si telefonsko centralo. Nikakor si1 ne .morem misliti kako je moglo toliko modernosti prodreti:v to mesto. ' Poslopja so tako starinska iir trgovine so res prava starina iz prejšnjih Mary A. Svetek: M Kratek izlet po ameriškem zapadu .A ^3lltinHIMtnMIIMIIIIIICatlIllllimiatllllllllUIC3nillHMM(C3IIMIIIIIIHf3lllllriMIMt»llll(llinilC»lllllllllllC3ll1MIIIllllC»IMIIIIIIIlO> J\ X | Sigrid Undset: | X 11 KRISTINA - LAVRANSOVA HČI ! f Y | VENEC | X "<)* ^iittiiiMiiieaiiiiiiHiiiicaiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiitiiicaiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiriiiicatiiiiifitiiicaiiiiiiiiiiiicsiiiiiitiiiiirsiniiiiMiiicaiiiiiiiiiiiii:^ V* NAZNANILO IN ZAHVALA [{ Glctckc pctrti naznanjamo vsem sorodnikorri. prijatelj61"^ »«, j znancem prežalcstno vest, da je i'zdihnila svojo blag® dušo ® fij preljubljena in nikdar pozabljena stara mati in tašča Ulj., Apolonija Kozin" rojena BOJC ki so po mučni bolezni prevideni s svetimi zakramenti za Gospodu zaspali dne 11. avgusta, 1940. Doma so bili iz Sl1 vasi pri Ribnici. ^ Pc spremstvu iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele in oP*®^ felja ni zadužnici v cerkvi £>v. Vida so bili položeni k večnem" p i|c dne 14. avgusta, 1940 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno z®^'? . 1 Rev. Max Sodji za opravljene cerkvene pogrebne obrede. ** ti ^ hvala vsem, ki so jih obiskovali v bolezni in vsem, ki so j| v pcmoč in tolažbo ob času bridke žalosti. Ravno tako leP" ' ■■ vsem, ki so jih prišli pokropit, vsem, ki so Culi in molili 00 »Vj pokojne ter se udeležili evete maše in pogreba. v' Prisičnc se zahvaljujemo vsem, ki so položili krasne ve" j, Oj krsti v blag spomin pokojni in sicer: Mr, in Mrs. Matt "ih družina Lusin, E. 85th St.; Mrs. Vesel, E. 60th St.; družina Smole, Glass Ave.; družina Simčič, E. 207th St.; družin« f i 11 družina Frank Boje, E. 61st St.; sosedje iz Carl Ave., fi* '»8] Michael Sekava in Miss Pauline Messe, društvo Carniol® ^ Nc. 4B3 T. M., društvo Srca Marije (staro). Klub Slovens!'11' j Iskrena zahvala tudi Viem sledečim, ki so darovali jC1 Hty maš s: Elsie Ronyetz-Tcny Tf.ck and Vivian Gedeon, MrStl) i ,, Brezovar, Mr. in Mrs. Augie Kogoy, Mr. in Mrs. Frank Glav*. f in Mrs. Jousph Glavan, Mrs. Jchanna Modic. E. 68th r, ^ Klun, Mrs. Caroline Ferkul, družina Vidmar, Carl Ave.; " ,t> %oi Cimperman, Carl Ave.; sosedje in Carl Ave., Mr. George B>rf » družina, Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič in družina, Scha«*^