SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 48 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 2 de diciembre - 2. decembra 2010 ČLOVEKOVE PRAVICE V SOLI Arbitražni sporazum zavezujoč ALE© PRIMIC V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok smo v zadnjih mesecih ugotovili, da se že dalj časa, po nekaterih informacijah že več let, po slovenskih osnovnih in srednjih šolah izvaja prava homoseksualna prevzgoja otrok, največkrat brez vednosti in dovoljenja staršev. Gre za delovanje Amnesty International Slovenija (AIS) in Društva Legebitra ter zelo verjetno še nekaterih drugih organizacij, o katerih informacije še preverjamo. Omenjeni dve organizacij v šolskih prostorih, marsikdaj tudi v okviru rednega pouka izvajata delavnice, na katerih homoseksualni aktivisti učence prepričujejo z radikalno homoseksualno ideologijo, ki med drugim vključuje: ■ spodbujanje otrok, naj ne sprejmejo svojega naravnega spola, ampak naj si sami določijo spol; ■ spodbujanje otrok, naj eksperimentirajo in preizkušajo različne spolne prakse, da bodo ugotovili svojo spolno usmerjenost; ■ razvrednotenje vloge in pomena mame in očeta v otrokovem življenju; ■ nestrokovno, napačno in zavajajoče predstavljanje temeljnih človekovih pravic, saj kot temeljno človekovo pravico posebej izpostavljajo npr. pravico homoseksualcev, da sklenejo zakonsko zvezo in posvojijo otroka — ti dve želji homoseksualnih aktivistov nista opredeljeni kot ,,človekova pravica" v nobenem mednarodno zavezujočem pravnem dokumentu o človekovih pravicah; ■ agitacijo, naj se otroci kot homoseksualni aktivisti udeležujejo Parade ponosa. Zato smo v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok začeli s Tednom protesta za spoštovanje človekovih pravic v šoli. Naša tokratna prizadevanja imajo dva cilja: 1. Zagotoviti, da bodo pouk v šoli izvajali učitelji v skladu s sprejetimi učnimi programi. Žal se kot rečeno v zadnjem času dogaja, da se v šolah odvijajo tudi učne ure in aktivnosti, ki jih ne izvajajo učitelji, ampak tudi aktivisti homoseksualnih organizacij, ki otroke učijo stvari, ki niso primerni njihovi stopnji razvoja, so v nasprotju s sprejetimi šolskimi programi ter v nasprotju s prepričanji velike večine staršev. Več o tem si, prosimo, preberite, na spletni strani www.24kul.si 2. Zagotoviti spoštovanje pravice in dolžnosti staršev določenih v 54. členu Ustave RS, ki pravi: ,,Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej." Pravice in dolžnosti iz 54. člena Ustave RS med drugim vključujejo tudi to, da smo starši seznanjeni s tem, v kakšne aktivnosti so vključeni otroci v šoli, še posebej, če gre za aktivnosti, ki niso del strokovno verificiranih učnih vsebin. Vabim vas, da se pridružite ,,Tednu protesta za spoštovanje človekovih pravic v šoli", s katerim bomo zaščitili otroke pred vsiljevanjem vsebin, ki za njihovo starost niso primerne in s katerim bomo staršem zagotovili pravico, da vedo, kaj se z njihovimi otroki v šoli dogaja. Vsa navodila za sodelovanje v akciji so na spletni strani www.24kul.si. Se pravi, lepo vabljeni, da kar takoj sedete za računalnik in se pridružite protestu na www.24kul.si . Bolne, starejše in onemogle, ki nimate računalnika pa še posebej lepo prosim, da molite in darujete svoje trpljenje za zdravo pamet na Slovenskem. Veselo na delo. (Po radiu Ognjišče - Aleš Primc je vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok) Arbitražni sporazum o meji je s ponedeljkom, 29. novembra postal mednarodnopravno zavezujoč za Slovenijo in Hrvaško. S tem se je končal proces sprejemanja sporazuma, za začetek dela sodišča pa je pomembna sklenitev hrvaške pristopne pogodbe z EU. Proces sprejemanja sporazuma se je končal po tem, ko sta državi prejšnji četrtek izmenjali diplomatski noti o ratifikaciji sporazuma, ki sta ga premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, podpisala 4. novembra lani. Na Hrvaškem je sporazum stopil v veljavo že konec lanskega leta, potem ko ga je sabor potrdil novembra lani. V Sloveniji pa je po potrditvi na junijskem referendumu stopil v veljavo 31. julija letos. Državi naj bi nato postopek sprejemanja sporazuma sklenili z izmenjavo not, ki je tehničen postopek, s katerim se državi obvestita, da so zaključeni vsi notranji postopki. A se je zapletlo, ker je Hrvaška hotela priložiti svojo enostransko izjavo, v kateri Sloveniji odreka pravico do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami. Po skoraj štirih mesecih pogajanj sta nato noti, brez izjav, državi minuli četrtek le izmenjali. Za začetek dela sodišča je sicer pomembna sklenitev hrvaške pristopne pogodbe z EU, saj bodo s tem začeli teči postopkovni roki v sporazumu. To naj bi se zgodilo v drugi polovici prihodnjega leta. Takrat bos- ta med drugim imeli državi 30 dni časa za določitev arbitrov in eno leto za pripravo memoranduma. Predsednik vlade Borut Pahor je po četrtkovi izmenjavi not s Hrvaško o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji danes izrazil ,,veliko zadovoljstvo". Povedal je še, da je vlada prejšnji četrtek v pripravah na arbitražo že izbrala skupino zagovornikov Slovenije, ki bo pripravila zagovor oziroma memorandum za arbitražno sodišče. Pahor na novinarski konferenci v Ljubljani imen članov skupine ni želel razkriti, dejal je le, da ,,gre za najboljšo možno ekipo na svetu" in potrdil le, da so ,,v ekipi štirje tujci, najboljši med najboljšimi ta hip". Referendum se bliža Komaj dobrih deset dni manjka do izvedbe referenduma o novem zakonu RTVS. Vendar je vedno bolj jasno, da ni mogoče govoriti o kakem zbližanju pozicij. Tudi argumenti ene in druge strani so zelo politične narave in je težko zaslediti konkretne dokaze. Koalicijski poslanci, ki podpirajo vlado in novo zakonsko besedilo, argumente nasprotnikov označujejo kot neutemeljene, demagoške in populistične. Poudarjajo, da bo novi zakon omogočil depolitizacijo zavoda in preglednejše poslovanje, ter zavračajo očitke o komercializaciji RTVS. Stranke opozicije, predvsem Janševa SDS in SLS, pa tudi izvenparlamentarna Nova Slovenija, želijo javnost prepričati, da bo z novim zakonom onemogočeno pregledno poslovanje RTVS. Pri spremenjenem zakonu gre zgolj za ideološko zavezo koalicije, da si RTV v celoti kadrovsko in vsebinsko podredi, nadgradnja tega zakona pa je privatizacija javnega zavoda RTV s pomočjo mesečnih prispevkov državljanov, opozarjajo v SDS. Po njihovem mnenju je zato treba novi zakon o RTV na referendumu odločno zavrniti. Kot še dodajajo v SDS, je bilo poslovanje nacionalne RTV hiše v času od uveljavitve zakona o RTV iz leta 2005 pregledno in jasno. Po novem zakonu pa bo, kot meni strankin odbor za kulturo, nadzor nad poslovanjem onemogočen. Da je polemika popolna, pa v zunajparlamentarni Stranki mladih-zeleni Evrope (SMS-Zeleni) nasprotujejo tako staremu kot tudi novemu zakonu o RTV Slovenija, o katerem bodo volivci 12. decembra odločali na referendumu. Po mnenju njihovega predsednika Krajnca ni smiselno menjati slabega zakona z enako slabim zakonom. Kot je dejal na novinarski konferenci, novi zakon o RTV kljub predlaganim amandmajem, predvsem k 11. členu, še naprej vzdržuje diskriminator-no in nepravično obravnavo neparlamentarnih strank. Za kampanjo, ki se je začela 12. novembra in bo trajala do 10. decembra do polnoči, bodo organizatorji lahko porabili po največ 0,25 evra na volilnega upravičenca oz. največ 350.000 evrov. A se, sodeč po napovedih, v tej kampanji zadovoljijo z bolj skromnimi oziroma minimalnimi sredstvi. Zaslužena nagrada Akademik Kajetan Gantar Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju klasične filologije je šla v roke akademiku Kajetanu Gantarju. Poleg objav svojih izsledkov v uglednih mednarodnih glasilih, s čimer se je uveljavil v strokovnih krogih, je nagrajenec vztrajno prenašal svoja dognanja v slovenski kulturni prostor. S številnimi estetsko izbrušenimi prevodi antičnih klasikov in tehtnimi spremnimi interpretacijami je nadaljeval tradicijo slovenskih antičnih študij, jih dvignil na doslej redko doseženo mednarodno primerljivo raven in presadil v slovensko kulturo vrsto temeljnih del grško-rimske antike. Njegova bibliografija razkriva, da je že pol stoletja stalno navzoč v znanstveni publicistiki doma in v svetu. Akademik Gantar ima bistvene zasluge za razvoj in utrditev klasične filologije kot stroke na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter klasične izobrazbe in omike na Slovenskem sploh. Kot izvrsten akademski učitelj je namenjal veliko skrbi vzgoji znanstvenega naraščaja in kar nekaj njegovih nekdanjih študentov se je že uveljavilo tudi v mednarodni znanstveni areni, med drugim piše v obrazložitvi. Akad. Gantar je leta 1945 bil eden izmed begunskih otrok, ki so v taboriščih obiskovali gimnazijo. Potem se je z očetom vrnil v Slovenijo, bil zaprt v Udbinih zaporih, a kljub temu znal premostiti vse zapreke in si končno prislužiti nagrado. Svoja doživetja je popisal v knjigi Utrinki ugaslih sanj. O Slovencih v Srbiji Minister dr. Boštjan Žekš je v petek, 26. 11., na krajši vljudnostni obisk sprejel člana Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji, koordinatorja Slovencev v vojvodinski pokrajini Sremin in predsednika Slovenskega društva Emona iz Rume gospoda Zorana Jovičiža. Zoran Jovičiž, nekdanji boksarski šampion in javna osebnost, je širom Srema znan kot Zoran Slovenac. Pred nedavnim je tudi pričel poučevati tudi slovenski jezik v najbolj slovenskem vojvodinskem kraju, v Vrdniku pod Fruško goro. V pogovoru z ministrom je Zoran Jovičiž na kratko orisal stanje slovenske skupnosti v Rumi, Vrdniku in Sremu nasploh ter predstavil načrte rumskega slovenskega društva. Predvsem pa je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi mrtvila, ki je zajelo Nacionalni svet slovenske manjšine po kratkotrajni poletni evforiji, ki je sledila uspešni ustanovitvi sveta. Minister je sogovorniku izrekel podporo pri njegovem delu. RUSIJA-SLOVENIJA Interesni trojček? Interes za skupen nastop na tretjih trgih obstaja. Predlogi gredo predvsem v smer trojčka Rusija - Slovenija - Srbija. Na posebni poslovni konferenci so se dotaknili tudi možnosti vstopa Rusije prek Slovenije na trge Zahodne Evrope ali Balkana, čeprav imajo v Rusiji s temi trgi dobre povezave. Na konferenci je bilo govora tudi o vizumih; še posebej so to tematiko izpostavljali predstavniki turizma, ki si želijo bolj fleksibilnega vizumskega režima. Slovenski turizem se sicer zaveda potenciala, ki ga ima ruski trg, še posebej za zdravilišča in slovensko obalo. Poenostavitev vizumskega režima in vzpostavitev ustreznih letalskih povezav sta med ključnimi ukrepi, ki bodo povečali konkurenčnost Slovenije kot turistične destinacije na ruskem trgu. Rusija se sicer uvršča med 12 najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije. Državi imata že vrsto let dobro razvite gospodarske odnose. Na ruski trg izvaža približno 400 slovenskih podjetij, interes za nastop na tem trgu pa se v zadnjem času spet povečuje. Slovenija trgu pozornost že zdaj posveča v okviru gospodarske diplomacije. V Kazanu ima Slovenija predstavništvo slovenskega gospodarstva, v Moskvi pa deluje tudi poslovni klub. V je pot letošr skih, tudi l zavod cev n Ko grafija velike medij po nj( serije -O zaplet a 26. slovenski knjižni sejem iz življenja v argentini Med to sredo 1. decembra in nedeljo 5. v Ljubljani vabijo vse ljubitelje knjig na 26. slovenski knjižni sejem z motom Skodelica knjige: polna vsebine za vse starostne skupine. Na sejmu se predstavlja 111 razstavljavcev, od tega 88 založb in 23 malih založnikov. Ob knjižnih stojnicah bo sejemsko dogajanje zaznamovalo skupno več kot 120 dogodkov. Tretjina se jih bo zvrstila v okviru Foruma za obiskovalce, ki bo potekal v drugem preddverju Cankarjevega doma vsak dan med 10. in 20. uro. V sklopu foruma bodo predstavili več knjig, uprizorili nekaj otroških predstav ter gostili več avtorjev, med katerimi velja omeniti pesnici Nežo Maurer in Svetlano Maka-rovič. Program obsega tudi vrsto delavnic. Dopoldanski čas je na sejmu tradicionalno posvečen predvsem skupinskim obiskom otrok. Program, ki so ga poimenovali Šolski knjigosled, poleg obiska pri nekaterih založnikih vključuje še ogled otroške predstave in pogovor z mladinskimi avtorji: Andrejem Rozmanom Rozo, Janjo Vidmar in Primožem Suhodolčanom. Debatne kavarne, ki potekajo v prvem preddverju, nudijo skupa 23 pogovorov. Gostje se bodo med drugim spraševali, kako popularizirati sodobno slovensko poezijo, kakšno je življenje pisatelja, kako rešiti probleme malih založb ter ali naj bodo knjige subvencionirane ali ne. V sklopu Debetanih kavarn bodo obeležili tudi 80-letnico klasičnega filo-loga Kajetana Gantarja. Tako na Debatnih kavarnah kot na Založniški akademiji, namenjeni strokovni javnosti, bo beseda tekla tudi o e-založništvu in drugih založniških praksah. Na akademiji v klubu Lili Novy predavajo Virginie Claysen in Marc Degouvenain iz Francije, Norbert Schaepe iz Nemči- je in Christopher Maclehose iz Velike Britanije. Velika sprejemna dvorana bo gostila prireditev Pokusimo besedo oz. Odprti oder Društva slovenskih pisateljev, na različnih prizoriščih pa bo na ogled tudi več razstav. V Klubu Cankarjevega doma je letos prvič nameščena t.i. poslušalnica poezije Postaja: poezija. V času sejma in uro pred prireditvami je mogoče s slušalkami poslušati izbor pesmi iz zbirke Molitve Mihe Pintariča, ki jih interpretira Igor Samobor. Čeprav so se organizatorji sejma že večkrat spraševali, ali naj ga zaradi vse večjega obsega preselijo kam drugam, ta še naprej ostaja v Cankarjevem domu. Eden od razlogov je tudi ta, da so se ljubitelji knjig tekom let navadili, da je začetek decembra prav tam „njihova postaja". Knjižni sejem, za katerega so letos odšteli 250.000 evrov, prirejata Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije in Cankarjev dom. Vstop je prost. TONE MIZERIT vtisi izpod triglava Ko sneg vse pobeli (Od našega dopisnika) Ni mogoče trditi, da je sneg prišel nenapovedan, prav nasprotno. Vremenski napovedovalci so ga napovedali za petek, in to v kar obilni količini. Kdor se je ravnal po svetopisemskem tekstu o petih preudarnih devicah, se je že prej pripravil in na avtomobilih zamenjal poletne ali zliza-ne gume za zimske. Kdor je odlašal na soboto — kot podpisani, — se je kar potil na poti domov in s počasnim izpeljevanjem skušal najti pravo kolesnico, kjer naj bi bilo manj snega in plundre, da je končno dospel na cilj. Sprememba na cesti je za prvi dan lahko kar naporna. Snega kljub vsemu ni bilo še toliko, da bi lahko stopili v akcijo snežni plugi in očistili cesto. Prevoznost so morali urediti avtomobili, avtobusi in tovornjaki, kar se je na važnejših cestah še kar dobro obneslo; slabše je bilo na stranskih ulicah. Da pa šoferji mentalno še niso pripravljeni, se je pokazalo naslednji dan na dolenjski avtocesti, kjer so nove sezonske razmere — čeprav v soboto ni bilo sneženja — pripomogle k množičnemu trku in mnogim ranam v človeškem in pločevinskem pomenu. Na dolenjski avtocesti pred izvozom Grosuplje v smeri proti Ljubljani je sredi goste megle prišlo do hujše prometne nesreče, v kateri je bilo skupno udeleženih 38 vozil in 51 oseb (vozniki in sopotniki v vozilih). Od tega so trije vozniki za posledicami poškodb umrli, šest oseb je utrpelo hude telesne poškodbe, 14 oseb pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Televizijski posnetki so kazali sliko, ki so jo kdaj posneli v daljnih krajih, to pot pa komaj nekaj deset kilometrov oddaljenih od nas. Zima in sneg pa nista razlog za nesreče in žalost; nekaterim sta v veselje in razigranost. V to skupino spadajo ljubitelji 'dilc', smučarji, predvsem pa tisti, ki si s tem služijo kruh: upravljavci smučišč. Čeprav dandanes — zaradi tehnologije v obliki snežnih topov — narava ni več nujna 'dobaviteljica' pri zagotavljanju smučanja, je pa gotovo najcenejša, kar v sedanjih časih ni zanemarljivo. Zato so smučarski centri že napovedali začetek smučarije za prvi konec tedna v decembru. Zdaj morajo še čakati, da bodo v nadaljevanju temperature zadosti nizke, da se bo sneg obdržal. Nam, navadnim smrtnikom, ki nismo in verjetno nikoli ne bomo spoznali užitka, ki naj bi ga predstavljalo drsanje po snegu, pač ne ostane drugega, kot da še naprej nadvse previdno vozimo avtomobile v snežnih razmerah, nadvse previdno stopamo po poledenelih površinah za pešce in z neskončnim upanjem upamo na toplejše in varnejše pogoje ... GB Maribor, prestolnica kulture Dobro leto pred začetkom Evropske prestolnice kulture 2012 v Mariboru je programski direktor Mitja Čander predstavil ekipo sodelavcev in temeljne programske linije projekta. Čander, ki je bil že nekajkrat na obisku v Argentini in je tudi predaval pri SKA, si je za svojo pomočnico, ki bo koordinirala program, izbral Natašo Kos, njegov svetovalec za program in mednarodno povezovanje pa bo pesnik in esejist Aleš Šteger. Na področju intermedijske umetnosti si je za svetovalca izbral Petra Tomaža Dobrilo, na področju konceptualiza-cije programa in književnosti Zdravka Dušo, na področju glasbe Darjo Koter, na področju otroške in mladinske ustvarjalnosti pa Igorja Saksido. Ja-roslav Skrušny bo Čandrov svetovalec za filmsko področje, Lilijana Ste-pančič za področje likovne umetnosti, za področje plesa pa bo zadolžen Rok Vevar. ,,Menim, da gre za kompetentno in dinamično ekipo, ki ji popolnoma zaupam, saj je v prvi vrsti visoko motivirana in si predvsem želi narediti nekaj velikega, svežega in novega. Gre za ljudi iz Maribora, ki tukaj živijo, ali pa so vmes delovali drugod po svetu, seveda pa tudi za ljudi iz partnerskih mest jn drugih delov Slovenije," je dejal Čander. Dodal je, da lahko v normalnih razmerah tudi v letu dni naredijo zelo veliko, saj se opirajo predvsem na lastno kreativnost. Dokončno je koncipiran tudi programski del EPK, ki bo razdeljen v tri osnovne sklope. Kot je dejal Čander, je njegova osnovna vizija že od samega začetka namenjena reanimaciji mesta na celostni ravni, od visoko produkcijske ravni umetnosti do oživitve središča mesta, njegovim obrobjem in socialnimi vrzelmi. Posamezne sklope, ki bodo predstavljali omenjene tematike, so poimenovali Terminal 12/MAKS - mariborsko kulturno središče, Ključi mesta in Urbane brazde. Kreativni vodja prve- ga bo Tomaž Pandur, sicer prvi mož programskega sveta EPK, ki je Center uprizoritvenih umetnosti prvič predstavil z novim imenom MAKs. Druga dva sklopa bosta koordinirala Mateja Ratej in Marta Gregorčič, v obeh pa bodo sodelovali priznani umetniki in strokovnjaki. Trem sklopom se Jbo pridružil še virtualni z imenom Življenje na dotik. Za urednika spletnih komunikacij je bil imenovan Aleš Čar. Pandur svoj projekt, ki je v Mariboru že nekaj časa buril duhove, razume kot dano dejstvo, čeprav ga v realnosti še ni. ,,Za nas to mora biti dejstvo, saj imamo časa samo leto dni, nanj pa smo naslonili celoten program. Prav s tega bodočega novega kulturnega središča mesta kot točke pogleda na Maribor se ustvarjajo drugi programski sklopi EPK," je dejal Pandur in ponovil, da je celoten projekt EPK enkratna priložnost za vizionarski projekt, za nekaj, o čemer se v Mariboru še nikoli ni razmišljalo. Mednarodni škandal objavljenih tajnih sporočil ameriške diplomacije je prizadel tudi Argentino. Ko pišemo ta članek, pričakujemo reakcijo vlade. A v bistvu je bila vsebina ameriških opazovanj precej podobna mnenju opozicije, le da s tisto kruto odkritosrčnostjo, ki jo daje zavest tajnosti. Tajnosti ni več, krutost pa ostane. Udarec boli. Razumljivo je, da v vladi kar gori. Razlika je le v tem, da gori po vsem svetu. Kar pa se vsebine tiče, ni nič drugačnega, kot opozicija meni (in včasih tudi mi pišemo) o neomejen pohlepu predsedniške dvojice po absolutni oblasti. Da so ,,paranoično bolni na oblast" so zagotavljali ameriški viri. Poleg tega so trdili, da so „nesposobni v zunanji politiki". Gotovo pa je presenetljivo neko mnenje, ki so ga tudi sporočili v Washington. Po tej trditvi, naj bil Mario Blejer, eden vladnih kandidatov za predsednika Centralne banke dejal: „Kirchner ne ve ničesar o ekonomiji. A najhujše je, da on misli da ve in ne posluša nikogar". V celotni aferi so našteli kar 2.233 sporočil, ki se nanašajo na Argentino. Gotovo so polna zanimivih ,,ocvirkov". Kako pa bo vlada reagirala še ni jasno. Če bi se vse nanašalo samo na Argentino, bi bilo drugače. A v sporočilih so mnenja o vseh svetovnih voditeljih. Naj gospa predsednica reagira v imenu vlade, ali kot privatna oseba? Gotovo je v argentinskem primeru še nek detajl, ki stvar zaplete. Nestor Kirchner, ki ga sporočila grobo kritizirajo, je med tem že zapustil to solzno dolino. Kaj pa korupcija? Ni še jasno, če se omenjena sporočila nanašajo tudi na primere korupcije. A to skoraj ni potrebno. Argentina ima na tem področju lastno afero. Iz računalnikov, ki jih je sodna oblast zasegla v krogu bivšega državnega sekretarja za transport (Ricardo Jaime) so odkrili več tisoč elektronskih pisem, ki mečejo grenko luč na njegovo delovanje. Sedaj prihaja na dan tudi zadeva kupovanja železniških vagonov v Španiji. Tukajšnji mediji so že pisali, da je 70% tistega materiala neuporabnega, ker potrebuje popravi , katerih se nihče ne loti. Milijoni dolarjev so bili tako vrženi stran. In ravno sedaj je ponovno v teku neka taka kupčija. Poleg tega, pisma kažejo na zahteve podkupovanja, na prejem nevrednega denarja, na ,,sveto-valnice", ki jih je vodil nek prijatelj državnega sekretarja in za svoje „svetovanje" prejemal ogromne devizne vsote. Pisma so pokazala sled, po kateri se pride do številnih drugih sumljivih postopkov in lastnin, ki bi lahko bile sad korupcije. O vsem tem teče sodni postopek in narod upravičeno upa, da bo kaj razjasnil in bodo krivci kaznovani. Razumljivo pa je, da ob vsem tem opozicijsko časopisje na dolgo in široko opisuje, kako je bil osporavani sekretar dolgoleten prijatelj Kirchnerjev. Se vračamo v hlev? Gotovo pa je vso politični javnost presenetila novica, da je Argentina stopila v stik z Mednarodnim denarnih skladom (FMI). Ustanova je veljala malo manj kot za ,,zlega duha", ki se ga je treba strogo izogibati. Potem pa je nenadoma pretekli torek, 23 novembra vlada napovedala, da je prosila FMI za „svetovanje" v zvezi z državno ustanovo za statistike (INDEC), ki med drugim meri inflacijo. Splošno mnenje opazovalcev je bilo, da gre za izgovor, ki naj opraviči zbližanje, kar je bil pogoj, da Argentina lahko uredi dolg s Pariškim klubom. INDEC je danes najbolj dvomljiva vladna ustanova. Merjenje inflacije povzroča ogorčenje, ali pa že posmehovanje. Zbor strokovnjakov štirih univerz, ki ga je ob nastopu sklical minister Boudou je ugotovil, da je merjenje inflacije brez znanstvene podlage. Dva meseca je minister zavlačeval sprejem poročila o ugotovitvah in ga potem sploh ni objavil. Sedaj pa prosi nasveta pri FMI? Nezaslišno. Poleg tega, naj bi mednarodna ustanova pomagala, da se obnovi „narodni" indeks dražitve cen. Ta indeks so leta 2008 odpravili, ker zlogla-si Guillermo Moreno ni mogel potvarjati številk, ki so jih posredovale province. In prav te dni je bila inflacija v notranjosti štirikrat večja, kot pa jo je ugotovila vlada. Kot Cid Campeador. Pokojni bivši predsednik se pojavlja v javnosti kot španski El Cid, ki je že mrtev zmagal v odločilni bitki. Po Nestorjevi smrti je gospa Cristina pridobila na ugledu in tudi v volilnih izgledih. Suče se okoli zaželenih 40%, z upanjem, da to lahko še poveča in si tako zagotovi nov mandat. A največja zmaga pokojnika je, da je razbil opozicijo. Federalni peronizem pluje brez cilja. Reutemann stoji ob strani in pazi le, če bo gospa res kandidirala ali ne. Duhalde vztraja pri svoji kandidaturi, a ostali veljaki ga ne podpirajo. Spor med radikali je povzročil celo razkol v senatu, kjer vlada mirno gleda v prihodnost, saj opozicija že ne more zbrati lastne večine. A tudi posmrtne slave no enkrat konec. Konkretni problemi silijo na dan in ne da se jih rešiti le z dodatno doklado 500 pesov za najnižje pokojnine. slovenci v argentini NASA BIRMA Pridi Sveti Duh ODBOR SDS ARGENTINA 5. Volilna konferenca V nedeljo, 21. novembra, na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, so naši otroci prejeli zakrament svete birme. Bil je lep dan in v prostranem parku pred cerkvijo Marije Pomočnice v Don Bosco, Ramos Mejia, so se zbrali birmanci, njihovi botri, starši in sorodniki ter veliko slovenskih rojakov, ki so želeli biti navzoči pri tej slovesnosti. Ob napovedani uri so vstopili v cerkev, ki je bila za to priložnost slavnostno okrašena in razsvetljena. V sprevod so se uvrstili birmanci z botri, ministranti, duhovništvo in birmovalec, msgr. Andrej Stanovnik OFM Cap., nadškof iz Corrientesa. Mašo je daroval g. nadškof, somaševali pa so delegat dr. Jure Rode; duhovniki gostje iz Slovenije Anton Berčan, delan v Ribnici na Dolenjskem, Lado Jaksetič, župnik v Velikih Laščah, p. Jože Urbanija, frančiškan iz Maribora in p. Karel Lavrič, jezuit iz Ljubljane ter g. Igor Grohar. Spovedovala sta p. dr. Alojzij Kukovica in g. Franci Cukjati. Po veličastni cerkvi je slavnostno odmevalo petje, ki ga je vodil Mešani pevski zbor San Justo. Na orglah jih je spreml- jala prof. Andrejka Selan Vombergar, s kitarami pa Marjan Godec, Tonči Oblak, Niko Puntar in Marjan Vombergar. Mašo je vodil Miloš Mavrič, berili sta brala Pavel Brula in Marta Urbančič Oblak, psalm pa je lepo zapel Marcelo Brula; vsa cerkev je odgovarjala: Pridi, Sveti Duh, pridi in prebivaj v meni Pridigo je g. nadškof, izmenoma v slovenščini in španščini, navezal na besede, ki so vklesane v oltar brezjanske Marije Pomagaj v tej cerkvi: „Izgubili so domovino, ohranili so vero". Zaradi vere smo danes tukaj in otroci bodo prejeli zakrament svete birme, ki naj jih utrdi v veri. Gospod nadškof je posebej nagovoril birmance, da bo njihovo čelo zaznamovano in naj postanejo Kristusovi pričevalci. Naj se nikar ne sramujejo pokazati svetu svojo vero, naj bodo pripravljeni za vero tudi trpeti. Sledil je obred svete birme. Birmanci, šestdeset po številu, in njihovi botri, so prihajali pred oltar, kjer jih je g. nadškof mazilil s krizmo. Nato se je sv. maša nadaljevala. Ob koncu se je dr. Jure Rode še enkrat zahvalil nadškofu msgr. Andreju Stanovniku, da nas je obiskal in birmal slovenske otroke. Dekan Anton Berčan pa je delegatu dr. Rodetu izročil relikvije blaženega Lojzeta Grozdeta. Prinesel jih je iz Slovenije za cerkev Marije Pomagaj. Slavje svete birme smo zaključili s pesmima ,,Marija skoz' življenje" in ,,Povsod Boga". Bil je res lep in blagoslovljen dan za birmance in njihove družine in za vso slovensko skupnost. m. m. V soboto 6. novembra 2010, je ob 17. uri v Slovenski hiši potekala Volilna konferenca odbora Slovenske demokratske stranke v Argentini. Predsednica Andreja Dolinar Hrovat, ki je vodila Konferenco, je pozdravila navzoče. Izrazila je dobrodošlico Lic. Ivanu Korošcu, ki se je nahajal na obisku v Argentini. Za zapisnikarja je bil izvoljen Andrej Grilc, za overovatelja pa Franci Oblak in Franci Dolinar. Predsednica je prebrala pozdrav predsednika Sveta Slovenske demokratske stranke g. Franceta Cukja-tija. Sledilo je branje poročil. Predsednica je poročala o sejah odbora, o programu za 2011, in o tajniškem delu. Blagajnik in podpredsednik Damijan Ahlin, je podal blagajniško poročilo. Sporočil je, da se je na zadnji seji (2. oktobra t.l.) sklenilo, da se v letu 2011, zaradi ekonomskih razmer letna članarina ne bo podražila (50 pesov in 30 pesov za upokojence). Zahvalil se je odbornikom in članom, ki so sodelovali s prostovoljnimi prispevki, saj s skopo članarino ni mogoče kriti vseh izdatkov. Razprave po poročilih ni bilo. Po razrešitvi vodstva so sledile volitve. Podpredsednik Andrej Grilc je prevzel vodstvo Konference in razglasil rezultat glasovanja. Soglasno je bila sprejeta predlagana lista odbora, in sicer: predsednica, Andreja Dolinar Hrovat; podpredsednika, Andrej Grilc in Damijan Ahlin; odborniki: Oblak Franci, Oblak Tinca, Rebozov Branko, Dolinar Franci, Škulj Janez; nadzorni odbor: lic. Ivan Korošec in Janez Kožar. Ponovno izvoljena predsednica, Andreja Do-linar Hrovat, ki je prevzela vodstvo Konference, se je zahvalila za zaupanje in izjavila zakaj smo že štirinajst, nekateri pa celo petnajst let v Slovenski demokratski stranki. Poudarila je, da ima stranka SDS notranjo konsolidacijo, deluje združevalno in je opozicijska stranka, ki ima operativno moč za izvedbo sprememb v Sloveniji, saj deluje v stranki Strokovni svet SDS. „Strokovni svet Slovenske demokratske stranke preučuje posamezna vprašanja, organi Strokovnega sveta se oblikujejo analogno vladnim resor-jem. Članstvo v komisijah in odborih Strokovnega sveta je odprto za vse, ki izražajo interes za sodelovanje na strokovnih področjih in imajo primerno izobrazbo. Članstvo v strokovnem svetu ni vezano na članstvo v SDS." je zaključila. Sledil je pogovor z g. Ivanom Korošcem, ki je opisal splošni politični položaj v Sloveniji z aferami, ki pričajo o korupciji v današnji levičarski vladi. Po prijetnem razgovoru, je bila Konferenca zaključena ob 19. uri, nakar so se navzoči udeležili sv. maše za pok. odbornika Martina Radoša in za žive in rajne člane Slovenske demokratske stranke. Andrej Grilc V soboto 6. novembra so se otroci slovenskih osnovnih šol iz okolice Buenos Airesa udeležili vsakoletnega izleta v Glew. Že zgodaj zjutraj so prihajali veseli obrazi otrok v šolo. Nosili so velike nahrbtnike, a v njih ni bilo ne zvezkov, knjig, tudi ne svinčnikov ali peres, temveč žoge, vrvice, sladkarije in vse razne vrste reči za razvedrilo v naravi. Dan smo začeli s sv. mašo, ki jo je daroval g. Jože Kako lepo je bilo Bokalič. Balantičeva šola je vodila petje s svojimi lepimi glasovi. Zahvalili smo se Bogu za sončen dan in Ga prosili za varstvo. Za tem smo se skupaj slikali. Razdelili smo se po šolah in takoj po tem kosili. Otroci so hitro pojedli, saj so že nestrpno čakali na igranje. Udeležili so se nogometa, med dvema ognjema, delali različna ročna dela, tekali, skakali, najm ajši pa so se zabavali na peskovniku. Tudi učiteljice so se pridružile otrokom in igrale odbojko. Na žalost se je dan hitro bližal koncu. Čakala nas je še naporna vožnja. Starši so že pogrešali svoje male. Treba je bilo nazaj. Odpeljali smo se vsak s svojim avtobusom. Še zadnjikrat smo pogledali na kraj, kjer smo preživeli lep dan. Letovišče je ostalo za nami, a ostalo je upanje, da se bomo naslednje leto vrnili! V.S. SDO/SFZ Obisk v deželi sonca in vina SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Astrofizik dr. Janez Zorec V okviru praznovanja 60. obletnice mladinske organizacije v Mendozi, nas je 57 mladih, iz različnih domov iz Buenos Airesa in iz Bariloč, odpotovalo v to prelepo deželo sonca in vina. Hoteli smo jih počastiti z našo prisotnostjo ob tej slovesnosti. Izkoristili smo ,,dolgi konec tedna" in se 8. oktobra ob 23. uri s Pristave odpeljali z omnibusom proti Mendozi. Tam so nas že pričakovali naši gostitelji v njihovem domu na ulici Urquiza 335. Po prisrčnem sprejemu in pozdravih so nas že v soboto ob treh popoldne odpeljali v kraj Blanco Encalada. Tam je priložnost za ,,rafting" po strugi reke Mendo-za. Bilo je res edinstveno in nepozabno doživetje. Navdušenje in poživitev, ki smo ju začutili v krvi, sta bila vzrok, da smo v hipu pozabili na vso utrujenost vožnje. Kaplje ledeno mrzle reke so nas popolnoma prebudile. In da je bilo vse res popolno, nas je Bog blagoslovil s prekrasnim vremenom, ki se je obdržalo ves čas našega obiska. Okrog šestnajste ure smo se vrnili proti hotelu blizu doma. Tam smo se začeli pripravljati za kulturni večer, ki ga je priredila mendoška mladina. (O tem so oni sami obširno pisali v št. 43. str. 3. - op. ur.) Naslednji dan, v nedeljo zjutraj, smo zgodaj vstali ter šli na Mladinski dan. Po dviganju zastav smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval njihov župnik, č. g. Jože Horn. Sledilo je tekmovanje v odbojki, kjer so igrali mladi s starejšimi generacijami. Organizirale so se tudi ekipe iz Buenos Airesa in Mendoze, ki so tekmovale med seboj. Čeprav so bile tudi nagrade, ni bil to naš cilj, ampak preživeti lep dan v prijetni družbi. In ko se je sonce pričelo nagibati k zatonu, so Mendoščani začeli pripravljati kulturni program (tudi opisan v omenjeni številki). Po končani prireditvi smo nadaljevali praznovanje z okusno večerjo v glavni dvorani. Med njo so razdelili nagrade zmagovalcem popoldanskega tekmovanja, in predsednica centralne mladinske orga- nizacije, Mikaela Podržaj, se je toplo zahvalila mladini iz Mendoze za prelep sprejem, ki smo ga bili deležni. In za konec so na še razveselili s sijajno komedijo (glej št. 43). Po večerji se je razvila prosta zabava, med katero smo okušali slovenske dobrote, se pogovarjali med seboj in se dobro imeli do poznih nočnih ur. Res smo se čutili kakor doma! Prišel je tretji dan, ki je bil na žalost naš zadnji dan v sončni deželi. Vstali smo zgodaj zjutraj, pripravi I i kovčke in odšli proti Grebenčevi domačiji v kraju Maipu. Tam smo jedli sijajen asado ter uživali vse lepote mendoške narave, ki nas je obdala z mirom, ki ga v Buenos Airesu že ne moremo uživati. Okrog petih popoldne pa je prišel čas našega odhoda in odpeljali smo se proti Buenos Airesu s hvaležnim ,,Kmalu nasvidenje". Na tem nepozabnem potovanju smo spoznali druge mlade, v drugih geografskih okoliščinah, toda z isto voljo kot mi: ohraniti živ slovenski duh, tradicijo in vrednote našega naroda. Spoznali smo, da se kljub 1.037 km, ki nas ločijo, čutimo združene po isti krvi, istih idealih in vrednotah. Vzpodbudno je vedeti, da ima slovenska mladina po šestdesetih letih še vedno moč nadaljevati delo, ki so ga začeli naši predniki. Prisrčna zahvala vsem, ki ste z velikim trudom in delom omogočili to lepo doživetje! Za konec naj omenim slovenskega pesnika Toneta Kuntnerja, čigar besede veljajo oboji mladini, buenosaireški in mendoški, združeni v preteklosti, živeči v sedanjosti in gledajoči v prihodnost. ,,Ni dolin brez hribov, ni hribov brez dolin. Naš svet ni svet ravnin. Življenje razumeti ni - se na vrh povzpeti, je - hrib in dol živeti." Nežka Papež Z velikim pričakovanjem in zanimanjem smo doživeli pri Slovenski kulturni akciji večer, ki je bil v okviru znanstvenega odseka, in sicer iz področja astrofizike. Ob svojem obisku nam je astrof^-zik dr. Janez Zorec posredoval predavanje pod naslovom „Neznanka v spoju dveh neskončnosti". Ime predavanja zveni zelo pesniško, za nekatere celo teološko, vendar pod tem naslovom se je skrivalo znanstveno. Kulturni večer s številnim obiskom slušateljev, med katerimi je bilo kar nekaj novih mlajših obrazov, se je vršil v dvorani Tineta Debeljaka v Slovenski hiši, v soboto, 25. septembra ob 20. uri. Najprej je gosta iz Pariza pozdravila predsednica SKA. Predavatelj je v uvodnih besedah na hitro opisal težko in vztrajno pot, ki jo je prehodil, da si je pridobil in obvladal slovensko izrazoslovje na tem strokovnem področju. Misli, da gre akademiku Zorku Simčiču tista prva zasluga, da ga je spodbudil k poglobitvi in iskanju slovenskih besed v predavanjih za slovensko publiko. Najprej se je to v konkretnem primeru zgodilo v Ljubljani. Predavatelj je publiki že dobro znan po svojih predavanjih, v katerih se vživi v mišljenje povprečnega intelektualca, ki ni preveč doma na področjih astronomije, fizike in drugih podobnih znanstvenih ved ter mu skuša na preprost način posredovati nova odkritja sodobne znanosti. Dr. Zorčeva podajanja so bila razumljiva, logična, točna, dobro zgrajena, podana v lepi sveži, posodobljeni strokovni slovenščini. Le tu pa tam je za nekatere, ki niso tako v stiku z znanstvenim pisanjem, kakšna razlaga ostala malo nejasna, vendar ne zaradi pomanjkanja pedagoške-docentne sposobnosti predavatelja, temveč zaradi laič-nosti poslušalcev pri nekaterih ne tako osnovnih pojmih in zakonih v svetu fizike. Že od vsega začetka so vedeli, da se vesolje širi, le tega niso vedeli, kako. Odvisno je bilo od količine materije v vesoljstvu. Če bi jo bilo manj kot določene količine, bi se širjenje počasi ustavilo, če bi bilo več materije, bi bilo pospešeno. V zadnjem času so opazovalci vesolja odkrili, da je širjenje pospešeno, kar pomeni, da je več materije, kot bi jo po računih bilo. Dokazano je, da je materije, kot jo mi poznamo, le kakih 79%. Kakšna je to? In kje je druga materija? S tem vprašanjem se je bavil drugi del predavanja. Ta je bil posvečen izredno majhnemu, medtem ko je bil prvi del izvajanja posvečen izredno velikemu. Jasnega odgovora, kakšna so razmerja med nam poznano materijo in še nečem drugim, ki se jasno še ne ve kaj je, do sedaj še ni. Znanstveniki so odkrili vrsto izredno majhnih delcev, ki sestavljajo negativne in pozitivne elektrone, ki se morejo spremeniti eden v drugega. V teoriji pa je prostora le za eno subatomsko partikulo takoimenovanega Gibb-sa, ki jo sedaj iščejo vsi fiziki, ker bi se dalo z njo razložiti - verjetno - ta problem. Predavanje je bilo ilustrirano z vsakodnevnimi izkušnjami in eksperimenti, ki so nam ponazorili in razložili tako težke pojme in pravila v vesolju. Po izvajanja je publika stavila vrsto vprašanj od strokovno znanstvenih do takih, ki so se dotikala božjega bivanja, dokazljivosti stvarstva, perspektive znanosti o univerzumu. Vsekakor je bil izredno zanimiv in dobro podan znanstveni večer, ki nas je ponesel s sveta vsakdanjosti v daljne in zapletene sfere. Vsi pa smo pomislili, kako se nam že na prvi pogled ob zvezdnatih nočeh radodarno ponuja skrivnostni in nedoumljivi svet na nebu. Tine Debeljak g. jože razmišlja Potrpežljivost MENDOZA FESTIVAL ZBOROV Že 22. let Fundacija Coppla izvaja v Mendozi Festival zborov imenovan Cantapueblo. Letos je od 4. do 7. novembra nastopilo nad petdeset skupin. Poleg lokalnih, vsako leto sodelujejo južnoameriški in tudi evropski zbori. V zadnjih letih so gostovali trije kvalitetni zbori iz Slovenije. Vsako leto je navzoč tudi Slovenski mendoški pevski zbor s svojim zborovodjem lic. Die-gom Bosketom. Uspešno so zapeli tri slovenske in dve argentinski pesmi. Na isti večer je v dvorani Kratki novici Državne Univerze nastopilo pet zborov. Slovenski mendoški je žel navdušeno ploskanje. Čestitamo! Začelo se je že načrtovanje festivala za prihodnje leto 2011. Tudi tokrat je že zanimanje v Sloveniji. PAZIMO NA SVOJE ZDRAVJE Med. Jure Bajuk je 7. novembra imel v Slovenskem domu razgovor o zdravstvenih težavah današnjega načina življenja, s posebnim poudarkom na srčne bolezni. Statistike zadnjih svetovnih in tudi mendoških študijev prikazujejo, kako malo čuvamo svoje zdravje, posebno mladina od enajstega leta dalje. Stres, slaba prehrana, pomanjkanje redne hoje in telovadbe, presežna teža, alkohol, so med drugimi vzroki, ki jih moramo resneje upoštevati. Razburljivo je zvedeti se, da se v zadnjih letih srčne bolezni pospešujejo pri ženskem spolu, neodvisno od starosti. Vračali smo se na svoje domove hvaležni za opozorila in odločeni za večjo odgovornost do svojega zdravja. Zahvala tudi med. Juretu Bajuku in odboru Društva, ki je podprl važen razgovor. B.B. Je ena zelo potrebnih naravnih dobrin v današnjem življenju. To je namreč sestavljeno iz samega medsebojnega potrpljenja. To vemo vsi in revež je tisti, ki se temu ne privadi. Življenje nas marsičesa uči in tako se godi tudi s potrpljenjem. Vsak dan moramo marsikaj potrpeti, če hočemo živeti in biti sprejeti v skupnosti. Srečamo se z ljudmi, ki morda mislijo in čutijo drugače. Smo različnih starosti, vzgoje, študijev, izkušenj, značaja in še mnogo česa. In vsi moramo živeti in vsi potrebujemo skupnosti, pa čeprav si kdo dopoveduje, da to ne drži. Različni smo vsi in nihče ni popoln. Koliko potrpežljivosti je, na primer, potrebno v zakonu samem. Skupno življenje je vedno težko. Oba vesta, da sta združena za vse življenje. Če ni prave ljubezni, ki se spreminja in dobiva različne načine izražanja in potrebno potrpljenje, je gotovo nevzdržno. Koliko je treba potrpeti z otroki. Vsi so različni, kakor pet prstov na roki. Velika znanost je znati z njimi postopati pravilno in nepristransko. Isto se dogaja v šoli in povsod, kjer smo ljudje. Potrpeti moraš sam s seboj in z drugimi. To je življenjsko pravilo. Pravijo, da je potrpljenje božja mast. Pa imajo prav tudi oni, ki pravijo, da je revež, kdor se z njo maže. Koliko je moral potrpeti Jezus s svojimi apostoli. Bili so brez posebne vzgoje, preprosti ljudje. Na Oljski gori, ko je On že trpel in jih je najbolj potreboval, so oni zaspali. Ko je bil v Pilatovi palači, obsojen na smrt, so vsi, razen dveh, zbežali. Pa jih je prenašal do konca. Z njimi je potrpel. Skušajmo se temu privaditi, da ne bomo podobni tistim, ki zaničujejo potrpežljivost. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti SAMO DOBRI SOSEDSKI ODNOSI ALI ŠE KAJ VEČ? Hrvaška premierka Jadranka Kosor je po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadižem v Zagrebu izjavila, da obstaja možnost vnovičnega tristranskega srečanja voditeljev Hrvaške, Srbije in Slovenije. Izrazila je prepričanje, da bo do omenjenega srečanja prišlo zelo kmalu, in sicer v Srbiji. Kot je spomnila, so se je v okviru trilaterale s Tadižem in slovenskim premierom Borutom Pahorjem prvič sestali marca letos na Ptuju. Ljubljanski in beograjski župan, Zoran Jankovič in Dragan +ilas, pa sta podpisala sporazum o pobratenju obeh prestolnic. Jankovič je izročil gostu tudi pismo o podpori kandidaturi Beograda za Evropsko prestolnico kulture 2020. Župana sta izrazila prepričanje, da bo sporazum še izboljšal že dobro sodelovanje med mestoma. ZLATA ROLA FILMU GREMO MI PO SVOJE Mladinski film Gremo mi po svoje režiserja in scenarista Mihe Hočevarja si je v kinodvoranah ogledalo že 100.000 gledalcev, kar ga po 23 dneh predvajanja uvršča na 3. mesto najbolj gledanih slovenskih filmov, so sporočili iz zavoda Vertigo. Film z Jurijem Zrnecem in več kot 50 mladimi igralci je že prejel zlati roli za preseženih 50.000 gledalcev. KAR PET PODŽUPANOV Ljubljanski župan Zoran Jankovič je imenoval pet podžupanov, ki mu bodo pomagali voditi Mestno občino Ljubljana. Kot je pojasnil na seji mestnega sveta, na podžupanskem mestu ostajajo vsi dosedanji podžupani, poleg njih pa je za podžupanjo imenoval tudi dosedanjo vodjo odseka za odnose z javnostmi Tjašo Ficko. Jadranka Dakič bo tako še naprej vodila občinske finance, Janez Koželj področje urbanizma, Aleš Čerin kadrovske in pravne zadeve. Jani Moderndorfer bo še naprej zadolžen za področje četrtnih skupnosti, odnos s sosednjimi občinami, socialo, kulturo in šport, Tjaša Ficko pa bo zadolžena za korporacijsko komuniciranje ter prenos dobrih praks iz Evrope. po svetu ZAUPNI DOKUMENTI števil ne države z vsega sveta so se v ponedeljek kritično odzvale na objavo zaupnih ameriških dokumentov na spletni strani WikiLeaks. Med drugim so poudarili, da ta poteza slabi diplomacijo in predstavlja grožnjo demokratični oblasti. Avstralija je ustanovitelju strani Julianu As-sangeu zagrozila z obtožnico. V enem od dokumentov je omenjena tudi Slovenija, in sicer v povezavi z ameriškimi prizadevanji za sprejem ujetnikov iz taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi. VRH EU-AFRIKA V Libiji se je začel v ponedeljek dvodnevni vrh med Evropsko unijo in Afriko. Dogodka so se udeležili približno 80 voditeljev držav z obeh kontinentov. Pogovori so bili predvsem o krepitvi strateškega partnerstva med Unijo in Afriko. Med temami pa je bilo tudi skupno prizadevanje za zajezitev ilegalnih migracij iz črne celine. CANCUN: PODNEBJE Začela se je konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Letos jo gosti mehiški Cancun. Potekala bo do 10. decembra, najverjetneje pa ne bo prinesla zavezujočega podnebnega dogovora. Poznavalci na konferenci pričakujejo vročo razpravo med razvitimi državami v razvoju, predvsem med ZDA in Kitajsko. Ti dve državi namreč proizvedeta največ izpustov toplogrednih plinov. Skupnega celovitega dokumenta v Cancunu ne pričakuje nihče, nujno pa je podaljšanje Kjotskega protokola. VOLITVE V HAITIJU Kmalu po zaprtju volišč je večina predsedniških kandidatov na Haitiju zahtevalo razveljavitev volitev zaradi domnevnih prevar in zmede z volilnimi seznami. Državna volilna komisija je priznala težave in nasilje, vendar zatrdila, da gre le za majhen delež volišč. Tako je ocenila, da so bile predsedniške in parlamentarne volitve veljavne. Medtem, ko je predsednik komisije volitve označil za uspešne, pa je Misija Združenih narodov izrazila globoko zaskrbljenost zaradi številnih incidentov in pozvala k mirnosti, saj ima poslabšanje varnostnega položaja lahko dramatične posledice. VOLITVE PO SVETU V Egiptu se bo po pričakovanju še utrdila oblast vladajoče Narodne demokratske stranke, volitve pa so prav tako zaznamovali neredi in očitki o prevarah. V Moldaviji je na parlamentarnih volitvah tesno zmagala sedanja vladajoča koalicija pod vodstvom liberalcev. V španski pokrajini Kataloniji pa je na regionalnih volitvah zmagala desnosredinska nacionalistična stranka, ki je z 62 sedeži za las zgrešila absolutno večino. Slovaška vladajoča koalicija SLOVENCI V ARGENTINI PRVO SV. OBHAJILO SLOV. OTROK Slovenski otroci, ki obiskujejo šolske tečaje v Buenos Airesu, Ramos Mejii, San Justu, Moronu, Hurlinghamu, Transradiu, San Martinu, Berazateguiu in v kraju San Jose pri Adrogueju, so imeli prvo sv. obhajilo v nedeljo dne 27. nov. ob pol osmih zjutraj v kapeli sester dominikank v Ramos Mejia. Prvoobha-jancev je bilo 69. Mašo za otroke je imel direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar, ki je v govoru poudarjal veliko srečo staršev, da njihovi otroci v tako zgodnjih letih dobivajo Jezusa kot varuha za vse njihovo življenje. ... OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Franca Fajfar in njegove žene ge. Justine roj. Lukančič v Floridi se je rodila hčerka. Pri krstu je dobila ime Tatjana Sonja. Botra sta bila Vojteh in Frančiška Gabrenja, otroka je pa krstil g. Matija Borštnar. Srečni družini čestitamo. Poroka. Poročila sta se g. Jože Albreht in gdč. Francka Jerin. Ob vstopu v novo življenje jima želimo vso srečo! RAMOS MEJIA Tombola za postavitev Slomškovega doma Odbor za postavitev Slomškovega doma v Ramos Mejii, v katerem bo imel prostore slovenski šolski tečaj v tem kraju, ki nosi ime po velikem slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku, poleg njega pa tudi vse ostale slovenske organizacije in društva, ki delujejo v tem kraju, je imel v nedeljo 27. novembra popoldne prvo veliko Slomškovo tombolo. Bila je na že kupljenem zemljišču v ulici Catelli in San Martin, 4 kvadre od žel. postaje v R. Mejii. ... SLOVENSKA NOVA MAŠA Nova maša g. Daniela Vrečarja je bila v nedeljo 27. novembra v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco, Ramos Mejia. Kmalu po deseti uri se je začel pomikati novomašni sprevod iz glavnih zavodovih prostorov proti cerkvi. ... Pred cerkvenim pragom se je sprevod ustavil ter je g. novomašnika nagovorila Veselova Neti ter mu izročila novomašni križ. Oče in mati sta novomašnika pokrižala na čelu. ... Po pridigi je novomašnik podelil vsem novomašni blagoslov. Zatem se je začela sveta maša, pri kateri so asistirali: rav. zavoda č. g. Emil Cantaruti kot prezb. asistent, kot diakon g. France Bergant, kot subdiakon novomašniko^v brat g. Tine Vrečar, ceremonar je pa bil g. Lojze Škraba. V asistenci v prezbiteriju so bili tudi: g. dir. Anton Orehar, g. Lado Lenček, g. Tone Rant ter gg. Likozar in Urbanija. Pel je pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom g. Čamernika, na orglah je pa spremljal petje č. g. Lambroscini. Peli so Gašparičevo mašo, ki je bila skomponirana v Mariboru leta 1946 ... Po končani pobožnosti v cerkvi so svatje z novomašnikom odšli v Naš Dom v San Justo, kjer je bilo novomašno slavje. ... Jh. M. Svobodna Slovenija, 1. decembra 1960 - št. 48 RESUMEN DE ESTA EDICION premierke Ivete Radičove je na lokalnih volitvah doživela hud udarec. Krščanski demokrati so izgubili tudi bitko za županski stolček v Bratislavi, kjer so sicer doslej vedno zmagovali. Slavili so pripadniki opozicijske levo usmerjene stranke Smer, ki jo vodi nekdanji premier Robert Fico. NAPAD NA ZNANSTVENIKA V eksploziji bombe v Teheranu je bil ubit ugleden iranski jedrski znanstvenik, še en pa je bil v ločeni eksploziji ranjen. Teheran je krivdo za napada pripisal Izraelu in ameriški obveščevalni službi CIA. Odgovornosti za napad zaenkrat ni prevzel še nihče. Iranski znanstveniki so bili v zadnjih letih večkrat tarča atentatov oz. so nepojasnjeno izginili. SE VIENE EL REFERENDO Como ya informaramos oportunamente, el domingo 12. de diciembre se llevara a cabo el referendo acerca de la nueva ley de television publica en Eslovenia. Los ciudadanos eslovenos en la Argentina que quieran participar, deberan concurrir a la Embajada (Avenida Santa Fe 846, piso 6) en el horario de 9 a 17 horas, con su documento (DNI, LC o LE). Aclaremos que hay en Eslovenia una gran polemica acerca del tema, dif^cil de comprender. Los partidos del gobierno de la coalicion de izquierda estan a favor de la ley (ZA), mientras que toda la oposicion se pronuncia en contra (PROTI). HISTORIAS NEVADAS Nuestro corresponsal desde Eslovenia nos narra sus aventuras con la primera nevada de la temporada. Los pronosticadores anunciaban nevadas abundantes para el viernes. El que creyo en dichas palabras, cambio las cubiertas del auto. El que prefirio dejarlo para el sabado, tuvo una vuelta a casa lenta y precavida. El manto blanco no fue tanto como para que los camiones quitanieves entraran en accion, as^ que los choferes se encargaron de la circulacion. El sabado fue testigo de la poca preparacion mental de los conductores a la nieve. En la autov^a Dolenjska, se produjo un grave accidente de transito en el que participaron un total de 38 veh^culos; 51 personas (de las cuales 3 fallecieron). En otro sentido, el invierno y la nieve son tambien razon de alegr^a. Tal es el caso de los amantes de los deportes de invierno que ya prepararon los esqu^es para el primer fin de semana de diciembre cuando abran los centros de esqu^. Solo falta esperar que las temperaturas sigan siendo bajas y la nieve persista; sino sera con nieve artificial. (Pag. 2) VEN ESP^RITU SANTO El pasado 21 de noviembre, en la celebracion de Cristo Rey, 60 ninos recibieron el sacramento de la confirmacion en la iglesia Mar^a Auxiliadora en Ramos Mej^a. La misa la presidio el arzobispo mons. Andrej Stanovnik, acompana-do por sacerdotes que trabajan en la Argentina con la colectividad eslovena y otros que vinieron desde Eslovenia. En la homil^a, en idioma esloveno y espanol, el arzobispo les hablo a los ninos que se confirmaban y les dijo que se conviertan en testigos de Cristo y que no se avergüencen de su fe. Los ninos, junto con sus padrinos, se acercaron al altar donde el arzobispo los ungio con los santos oleos. (Pag. 3) D^A DE RECREACIÖN El primer sabado de noviembre los alumnos de los diferentes cursos de idioma esloveno disfrutaron de un merecido d^a de recreacion. Temprano, como cada sa-bado, los chicos llegaban con sus mochilas cargadas de todo lo necesario para pasar el d^a en Glew. El primer paso fue agradecerle a Dios por los dones concedidos. La misa la ofrecio el padre Jože Bokalič. El sol fue el testigo privilegiado de los juegos, las travesuras y las aventuras de los chicos. La vuelta a casa fue irremediable, pero con el deseo de que el proximo ano sera mucho mejor. (Pag. 3) ALGO DE ASTRONOM^A En el mes de septiembre el astrof^sico Dr. Janez Zorec, que actualmente reside en Par^s, realizo una presentacion en el marco de las veladas de la Accion Cultural Eslovena. En el comienzo, el Dr. se refirio al arduo camino que con persistencia recorrio para adquirir la terminolog^a eslovena en este campo de conocimientos. Su exposicion fue clara, precisa y bien fundamentada. (Pag. 4) DE PASEO POR MENDOZA Como informamos en numeros anteriores, 57 jovenes de Buenos Aires y Bariloche viajaron a la provincia de Mendoza para los festejos del D^a de la Juventud. La fecha coincidio con el fin de semana largo del mes de octubre. En este numero se publican las impresiones del viaje. Entre otras cosas nos cuentan que hicieron rafting por el r^o Mendoza, participaron de las actividades que los mendo-cinos prepararon en su d^a, se relajaron en una quinta, ... Conocieron nuevos jovenes con la misma voluntad que ellos: mantener vivo el esp^ritu esloveno, sus tradiciones y valores. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Vombergar, Andrej Grilc, Sonja Tomazin, Viktorija Selan, Lucijana Servin Čeč, Nežka Papež, Mikaela Podržaj in Božidar Bajuk. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O