Posamezna številka OU viaarjer. MV. 174. \ Linmiaiil, v Celrieft, dne i. avgnsfo 3 Velja po pošti: s ca oelo leto napre] .. K 50 -sa eo mesee „ .. „ 4.50 za Nemčijo oeloletno . „ 55'— ia ostalo Inozemstvo. „ 80 - V Ljubljani na dom Za oelo leto napre).. K 48-— sa en meaeo „ .. K 4-— V opravi prolBinan mesefino „ 3-50 == Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 10 — za Nemčijo oeloletno. „ 13-— ca ostalo Inozemstvo. „ 15 — W Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/10. Rokopisi Be ne vračrjo; nefranklrana pism; ae no = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 50. = s Inseratl: Bnostoliina petitvrsta (59 mm široka >n 3 mm visoka ali njo prostor) 88 enkrat . . , . po 50 v 88 dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. Ob sobotah dvofnf tarlL i - Poslano: Enostolpna petitvrsta K 1-Izhaja vsak dan izvaeaišl ne-dalje In praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. S. — Račun poštne hranilulne avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bsrc. št. 7563. — Upravniškega telefona it 50. Tfiylor. Taylorjev sistem, o katerem je g. K. napisal včeraj članek za »Slovenca«, je nastal seveda v Ameriki, v deželi pravljične podjetnosti, večnih izumov in naj-smotrenejšega izrabljanja strojnih in človeških sil. Američan neprestano menjava stroje; kar mu dan prinese novega, to porabi takoj v svoji industriji, ker ve, da je tudi le deloma zastarel stroj izguba. Amerika je postala Eldorado tehnikov, ki tekmujejo, kako bi napravili produkcijo hitrejšo, lažjo in cenejšo. Toda ameriški podjetnik ni izrabil le pridobitev moderne tehnike, ampak je napel tudi človeško telesno moč do skrajne meje. Američan gleda na človeka z istimi očmi kakor na stroj, in kakor si prizadeva, da doseže najpopolnejši stroj, ki bo z najmanjšimi stroški dosegel višek možne produkcije, tako skuša tudi izrabiti slednji delec energije človeškega telesa. Najlepši primer za to ekonomijo energij je ravno takozvani Taylorjev sistem, po katerem se človeška moč navidez naravnost neverjetno dvigne. Američan je izdelal natančen sistem smotrenega telesnega gibanja, vsled katerega opravi človek skoro štirikrat večje delo, nego ga izvrši delavcc, ki sc giblje »nesistematično«, in se pri tem vendar ne utrudi štirikrat bolj kot pri navadnem delu. Vsled tega se produkcija zelo dvigne, dobiček delodajalca raste, njegov' stroški za izdelavo se znižujejo, mnogokrat celo za 50 odstotkov. Vsporcdno s tem se dviga seveda tudi delavski zaslužek; tam, kjer so vpeljali Taylorjev sistem, je zrastla povprečna delavska dnevna mezda za 66 odstotkov, Na prvi pogled se vid' taylorizem r.e-kaj zelo racionalnega in ni čuda, da se oči mnogih podjetnikov, ki se zavedajo prihodnjih težav industrije, obračajo v Ameriko po pcmoč. Po vojski čakajo industrijo 'velikanske naloge. Zaloge so izčrpane, povpraševanje po blagu bo na svetovnem trgu izredno, delavske moči so decimira-ne; države so vsled vojske obubožale; treba bo torej producirati mnogo, hitro in poceni; v konkurenci bo uspeval tisti podjetnik, ki bo mogel postaviti blago z. najmanjšimi stroški na trg. Naravno je torej, da mnogi mislijo najprej na joopolnejšo izrabo človeškega stroja, kateri po ameriškem naziranju v dosedanjem načinu dela zapravlja mnogo latentnih energij. Ergo —-Taylor! Vse to bi bilo dobro, ko bi bilo tudi resnično. Toda podlaga, na kateri sloni Taylorjev račun, je napačna. Res je sicer, da opravi delavec po novem načinu štirikrat večje delo nego prej, res je tudi, da LISTEK, lgeli-e tak 1TSVO- Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) L e r o y. Izključiti moramo, kar je v cv : Jih nadnaravnega — pa nam ostan Kristus. Duhovnik. Potem ne ostane drugega kot n fevoljnejša fikcija fantazije. Gospodična W i 1 s o n. Imate prav; od evangelijskega Kristusa nam nič ne ostane. Duhovnik. Prosim, pomislite, da čudeži tvorijo podlago Kristusovega življenja v evangeliju: njegov prihod na svet je čudežen; njegova učiteljska delavnost je oprta na čudeže: nanje se Kristus vedno sklicuje, kadar zahteva vere v svoj nauk. Teh čudežev pa napravi, po poročilu evangelija na stotine, tisoče. »Prehodil je,« pravi sv, Matevž, »vsa mesta in trge, oznanjeval evangelij kraljestva božjega in ozdravljal vsake vrste balezju in 6labosti.« In ves evangelij občutek utrujenosti ni sorazmeren opravljenemu delu. Toda kljub temu se človekov organizem izrablja do zadnjega, do pogina. Da se telo ne utrudi, kakor bi bilo pričakovati, je le navidezen uspeh Tay!orje-vega sistema. V resnici je vendar porabilo mnogo energije, ki je ne more nadomestiti. Profesor Rosenberg je dokazal, da potrebuje 75 kg težak dclavec, ki dela po Tay-lorjevem sistemu, namesto 50 gramov maščobe, celih 339 gramov ali sorazmeren ekvivalent, če hoče nadomestiti sile, ki jih je pri delu izrabil. S tem se delavčevi stroški za prehrano izredno zvišajo in nikakor ne odgovarjajo onim 66 odstotkom, za katere je njegova mezda vsled novega načina dela zrastla, tako da pomenja taylo-rizem novo gospodarsko izrabljanje delavskega sloja. usodnejše kot za ekonomski položaj ( vca pa so posledice taylo-rizma za njegov telesni organizem, Vsled nenormalno težkega dela potrebuje delavec nenormalno mnogo hrane in prebavila nenormalnim zahtevam organizma ne morejo biti trajno kos. Organizem more delovati le nekaj časa pod najvišjim pritiskom, a nenadoma se obrabi in ustavi, Taylorjev sistem predstavlja najpopolnejšo in najdu-hovitejšo metodo izsesavanja človeških sil, je pravi zločin nad produktivno delavsko močjo. Zato ameriški delavci t a y 1 o r i z e m odklanjajo kljub izredno visokim mezdam, ki jim jih ponuja, Ko se bo torej industrija ozirala po vojski po novih možnostih, da se produk-ciia poživi in olajša, ne bo smela seč; po sredstvu, ki ga oriporoča Amerika. Delavcu ne bo sn iztisniti zadnje kapljice krvi, ki mu je : ostala po stradanju vojnih let, ne bo smela izžeti iz njegovih mišic zadnje energije, ki jo bo še rešil v mirovno dobo. Če hoče biti produkcija na. gla in poceni, se bo moral skrčiti delavni čas in dnevne mezde delavske se bodo morate zvišati. Ta trditev se vidi morda paradoksna in vendar ni. To je najboljše in edino sredstvo, da se produktivne težave, kolikor se tičejo delavstva, ugodno rešijo, o čemer bomo še imeli priliko govoriti. Sfepad v Ultam Eerlin, 31. julija. Wolffov urad poroča: Generalni marša! pl, Eichhorn ie včeraj ob 10. uri zvečer mirno umrl. Težkim ranam na levi polovici života so se proti večeru pridružili srčni krči. Osebni po-bočnik stotnik pl. Dressler je vsled izgube krvi malo prej umrl. Preiskava ie doslej dognala: Atentator se imenuje Boris Donskij. Star je 23 let in je zaupnik leve socialnorevolucionarne stranke v Moskvi, Prišel je šele pred nekaj dnevi v Kijev z naročilom osrednjega komiteja, da umori generalnega maršala. V ta namen je dobil okroglo bombo, samokres in denar. Berlin, 31. julija. Maršalu Eichhornu je bila pri napadu odtrgana desna rama in leva roka; poleg tega je dobil težke rane na spodnjem životu. Njegovemu pobočniku sta bili ogtrgani obe nogi. Nadaljne podrobnosti, Berlin, 31. julija. »Vossische Zeitung« jc dobila od berlinskega ukrajinskega poslaništva naslednje podrobnosti o umoru: Prijeti morilec jc iz severne Rusije. Takoj po napadu je prišel na lice mesta hetman Skoropadski, da osebno skrbi za obe žrtvi. Pozneje je hetman obiskal nemškega poslanika baron Numm, da mu izjavi odkrito obžalovanje nad strašnim dejanjem. Manifest, ki ga je izdal hetman, izraža ogorčenje nad umorom in obžaluje nenadomestljivo izgubo velikega prijatelja ukrajinske samostojne države. Preiskava še ni končana. Dokazalo se je, da je bil tudi na hetmana nameravan napad, Bertinsko časopisje o napadu. Barlin, 31. julija, Kijevski napad smatra del berlinskega časopisja za resno zna-lenie, da bo mir z Ukrajino enako kakor mir z Veliko Rusijo nemškemu narodu dal še veliko opraviti. Oba napada na grofa Mirbacha in maršala Eichhorna sta en in isti načrt, ki je naperjen proti politiki Nemčije in proti mirovnemu sklepu v Brestu Litovskem. liir e ohnviivl slovit« Iz PIaaga poročajo, da je imel Balfour na ustanovnem zborovanju jugoslovanskega odbora v Monsion-House po izjavi srbskega poslanika, da vojni cilji Srbije nikakor ne nasprotujejo težnjam Italije, govor, v katerem je dejal: »Srbija ie ognjišče, okrog katerega se vrši vojska, Ultimatum Avstrije-Ogrske Srbiji ja najnesramnejši napad velike države nasproti malemu narodu. Srbija je junaško branila svojo samostojnost. Največji vzrok strašrie svetovne vojske, ki je razdelila svet v dva sovražna tabora, ie dejstvo, da zatirajo centralne države male narode. Če zmagajo centralne države, potem bi postali Čehi in Jugoslovani večni sužnji. To jc največje in najglavnejše vprašanje, ki je mora rešiti vojska. Če se nc konča vojska s popolno zmago koalicije, bodo s slovanskimi narodi tako postopali kot danes z Rumunijo. Nemci niso zmožni, da bi razumeli ideal koalicije. Danes vidijo tudi nevtralne dr- sv. Marka je samo opis tega pohoda čudo-tvorca, h kateremu hite in se zatekajo vse vrste stiske, tako da nima niti časa spočiti in okrepčati se — na njegovo besedo prenehajo bolezni, kruhi se množe, viharji in valovi potihnejo, mrliči vstajajo. »Hodil je okolu,« pravi sv. Luka, »opravljal dobra dela in ozdravljal vse.« Ko gre nazadnje v smrt, izrečno napove, da bo tretji dan od mrtvih vstal; po smrti se prikaže v živem telesu in dovoljuje, da se ga dotikajo, — Čudeži prepletajo vse bistvene poteze in dejanja te čudovite osebnosti. Vi ste povedali toliko lepega o Kristusovem značaju; z nami vred ste prišli do sklepa, da je nemogoče, da bi si bili evangelisti izmislili to osebnost; pomislite torej tudi, da je vse, kar Vi in mi na Kristusu občudujemo, zvezano s čudeži. Ima usmiljenje z množico — a tako da pomnoži kruh; vsem izkazuje dobrote, ki se mu približajo — toda s tem, da jim čudežno • ;ne zdravje; odpusti nezvesti ženi — ■ i a čila zraven grehe tistih, ki so jo obtožili greha, in jih piše v pesek; velikodušen je pred sodbo pri Kajfu — grozi pa s svojim prihodom na oblakih na sodnji dan, Z eno besedo, poberite iz evangelija čudeže, in vse se bo j pred vami razsulo, nič vam ne bo ostalo I v rokah razen koscev, ki so brez vsake | zveze. To bi bila škoda za svet, kaj ne? Toda ne samo škoda, to je tudi nemogoče. Če so si evangelisti izmislili čudeže, so si izmislili celega nam znanega Kristusa. Kakšen je bi! poleg tega, in ali je bil v resnici pravi Kristus, tega ni mogoče niti približno ugeniti. — Zopet bi bili pri onem absurdu, ki smo ga že zavrgli in ki ga je težje sprejeti kot vse čudeže: da so si evangelisti Kristusa izmislili. Deville. In zakaj bi sc branili, gospod Leroy, priznati Kristusove čudeže? Ali nas morda v kateremkoli oziru odbijajo? Če smo enkrat priznali Boga nad svetom, potem za razum čudež ni več nemogoč — o tem, mislim, smo že prepričani; za srce pa, za čuvstvo, za moralni čut, celo za estetični, za celo dušo so Kristusovi čudeži celo privlačni — ali ne? Čudeži, o katerih čitamo v takozva-nih svetih knjigah drugih verstev, so brez-miselna čudaštva brez vsake zveze z resničnim svetom; poleg tega so često grozni, okrutni in porazijo nasprotnika navadno materialno. Saj so znane indijske >ava-tari« Višnu in Žive kot tip nebrzdane fantazije in sirovesti. O resnem Zoroastru čitamo, da je vsadil cipreso, ki jc v nekaj dneh tako ogromno zrastla, da je kralj Vi-taspa sezida! na njenem vrini veličastno palačo. Modri Buda je naredil baje 500 ladij iz ognja. Isti je zmaja, ki mu je ogenj bruhal iz ust, zapri v svojo beraško mal- žave, da je uresničenje ideje neodvisnosti celega sveta odvisno od zmage koalicije, med tem ko bi pomenila zmaga Nemčije podjarmljenje celega sveta. Danes ne gre več za boj obeh skupin narodov za nadvlado nad svetom, ampak za konflikt dveh idealov. Ko bo sklenjen mir, ne bo to mir ne angleški, nc nemški, ampak mir kulture ali barbarstva, in takrat vedite — je poudarjal Balfour — da boste v polni meri deležni vseh sadov zmage koalicije.« Vojni cilji, ki so bili odobreni na tem zborovanju, obsegajo sledeče tri glavne točke. 1. Osvoboditev in združenje Jugoslovanov v eno svobodno in samostojno narodno državo. 2. Balkan mora pripadati izključne balkanskim narodom. 3. Obnovitev po vojski porušenih krajev, kjer stanujejo Jugoslovani, ter vzajemni gospodarski in intelektualni stik z državami koalicije. hufskanm Z ozirom na nemško hujskanje proti Čehom piše »Danzers Armeezeitung«, ki je gotovo ni »zastrupila deklaracijska agitacija«: Pravim avstrijskim interesom nasprotuje, če se narod, ki stoji po številu takoj za Nemci in Poljaki in spada med najsposobnejše in za bodočnost najmočneje narode monarhije, označuje veleiz-dajskim kot celota, tembolj ker to niti na bi odgovarjalo resnici, S tem slabimo Avstrijo v njenem razmerju do Ogrske v njenem razmerju do zaveznikov — s tem še krepkeje osrčujemo naše nasprotnike. Ko se je na francoskih tleli snovala »češkoslovaška armada« ter so se zanjo navajale številke, ki so segale v stotisoče, smo svarili pred tem, da b< verjeli takemu očivid-nemu hlastanju naših nasprotnikov; saj drugače le izpolnjujemo namere naših sovražnikov, Sedaj so začela prihajati naznanila o protirevolucionarnih podjetjih »češko-slovaških brigad« na Ruskem. Od Azovskega morja do Vladivostoka so prihajala poročila o napadih, bojih, zmagah in porazih »Čehoslovakov« ... in verni bralec se je moral začeti resno čuditi sili naroda, ki živi — broječ nekoliko milijonov — v srcu Evrope, se z glavnim delom svojih bojnih moči bori pod habsouršimi zastavami, obenem pa se vojuje tudi na Italijanskem, v Champagni in na Fiandrskem, na Krimu, v Moskvi in v Sibiriji, razen tega pa ustanavlja v Ameriki in za Parizom mogočne nove armade. Sedaj se je končno razširil glas iz Švice — kajti pri ras doma očividno nismo bili dovolj ostroumni, da bi bili prevideli igro naših na- ho ,.. Take čudovitosti ustvari človeška fantazija, čc zapusti realnost in se nebrzdano spusti v pokrajino domišljije. Kristusovi čude/i pa so vsi pametni, lepi, mili) vsi brez izjeme so dobrodelni, nikoli ne merijo na materialno korist čudodelnika, ampak vedno na polajšanje bede trpečega človeštva; nasprotnike zmagujejo samo moralno. Čudeži, ki si jih ljudje izmislijo — celo tisti, ki si jih izmislijo na račun oboževa-nih junakov —- imajo vedno v dejanju ali opisu primes šarlatnnstva, insceniranosti: vsi pogoji teh dogodkov so kakor kulise, govori so preračunjeni za občinstvo; vse teži zavestno ali instinktivno k temu, da bi kolikor mogoče osvetlilo čudovitost pojava. Vas pozivam za pričo, ki ste literat in ste ravnokar prečitali evangelij, povejte: ali je v Kristusovih čudežih vsaj trohica šarlatanstva? L e r o y, Ne, nc, šarlatanstva ne. Deville. Kristus jc tako skromen, da se zdi, kot bi se skrival s svojimi čudeži; učencem prepove o njih govoriti, nepotrebne priče odstrani in zmanjša čudeže, ki jih hoče storiti. Ko ga pripeljejo k truplu Jai-rove hčere, dobi polno sobo jokajočih. »Ne jokajte,« pravi, »ker deklica ni umrla, samo sp.i,« Iq smejali so a.e ffiu (doda e*aoi«lis.Ut sprotnikov, — ki ugotavlja: da obstojajo v Rusiji boreče se »češko-slovaške brigade« večji del iz nezadovoljnih ruskih častnikov in moštva, da služijo češko-slovaške enote, ki se bore v Italiji in na zapadu, svr-ham slovesa in štejejo komaj nekaj tisoč mož. »Teatralične reklamne čete« imenuje nevtralni švicarski glas češko-sloveške legije na Francoskem in Italijanskem: pravo učinljivost pa dobivajo te »reklamne čete« šele vsled kratkovidnega načina, s katerim doma poročila o njih sprejemamo in — uporabljamo, Politično preganjanja na juge. Poslanci dr. Korošec in tov. so vložili na celokupno vlado naslednjo interpelacijo: Od aprila 1918 sem so se preganjanja na jugu znatno poostrila. Vse oblasti tekmujejo, da bi s težkimi udarci ali s šivan-kinimi vbodi naš narod neprestano spominjale na njegovo odvisnost, ga vedno znova žalile in razburjale. Glavni pritisk je naperjen proti jugoslovanskim listom. Vsi cenzorji — sodni, politični in vojaški — delajo po dogovoru, da odrežejo listom vsako svobodno besedo. V tem postopajo naravnost nagajivo. Kar je n. pr. v Gradcu dovoljeno, v Ljubljani ne sme iziti, čeprav so graški listi v Ljubljani močno razširjeni. Proti temu nagajanju ni dovoljena nobena polemika. Celo objektivno obveščanje občinstva je nemogoče. O važnih političnih dogodkih n. pr. o avdienci renegatov pri cesarju se je smelo poročati le tisto, kar je razposlal kores-pondenčni urad. Različna »mesta« še vedno vsiljujejo tendenčne notice. List, ki na-,vede, odkodi je notice dobil, se ustavi (to ee je zgodilo n. pr. »Hrvatskemu Listu« v Pulju). Mariborski Straži« je.vrhovno armad-no poveljstvo prepovedalo razpošiljanje na fronto. Katera postava daje vrhovnemu poveljstvu take pravice? Z drugimi jugoslovanskimi in mnogimi češkimi ter nem-škosocijalističnimi listi postopajo enostavnejše: mornariškemu in glavnim vojno- J>oštnim uradom so dali ukaz, naj vse te iste prestrežejo in sežgo. Na glavnem ,vojnopoštnem uradu v Trstu vsak dan izmaknejo vojnopoštnim naročnikom velik kup naših listov. Namesto domačih listov vsiljujejo vojakom ostudni renegatski list »Štajerc«, ki poizkuša vojake v slovenskem jeziku izneveriti svojemu narodu. V desettisočerih iz-tisih ga razdeljujejo brezplačno, posebno številko s poročilom o avdienci pri cesarju. C. kr. naredbenikom armade so začetkom junija priložili »Štajerca«, ki je vseboval oster polemičen članek proti Slovencem. Pri 2. str. p. razdeljujejo »Štajerca« službeno, torej nemško - radikalen strankarski list! Vojaški duhovniki so dobili od vojaškega poveljstva v Gradcu ukaz, naj delajo za hujskaški list, čeprav je pospeševal pročodrimsko gibanje. ker so vedeli, da je umrla. Nato je ukazal, naj se odstranijo vsi razen staršev, šel v sobo, prijel deklico za roko in vstala je. Ali tako dela šarlatan? Da, reči moramo celo, da Kristus ne prikriva svojih čudežev, pa se tudi ne izkazuje z njimi; le izvaja jih s tako preprostostjo, s tako mirno' samogotovnstjo, kot bi delal kaj prav vsakdanjega. Z eno besedo: Kristus dela največje čudeže na najbolj naraven način, ki je mogoč na svetu: daje vid slepccm, življenje mrtvim, tako kot mi damo hruško otroku — kar kaže, da je ta nadnaravna moč njemu lastna, imusanentna tako, kot je nam naša narava. In ta naravnost v čudežnosti sc ne da hliniti, kakor vsak izmed nas čuti; tudi sanjati bi se ne mogla takim pisateljem, kot so bili evangelisti, če bi je ne bili videli; — to boste tudi Vi priznali, gospod Leroy. L e r o y. Ne tajim, da sem pred uganko, ki je ne morem razrešiti. Gospodična \V i 1 s o n. Gospod Leroy, če Vas čudotvorna moč Kristusova odbija s svojo velikostjo, jo oglejmo od druge strani: koliko je omejena ln nezmožna. Mene je močno presenetilo, ko sem o tem čitala v neki brezimni angleški knjižici. Kristus kaže naravno moč, tapoveduje boleznim in elementom — ljud-je pa ne beže od njega, ne boje se približati se mu, postati mu nadležni, upajo se :elo streči mu po življenju. Mogoče so se ga od začetka bali kot Cerazenci, ki so Drosili, ko so videli čudež, naj se oddalji j d njihovega obrežja. Toda kmalu so se prepričali, da je ta moč, ki je tako silna ea dobro drugih, nekako brezbrambna in icjaka zase. Ta čudotvorec, ki daje para-i-likom moč hoje, sede sam truden ob Ja-tobovem studencu; ta, ki kruh pomno-lujc, je sam lačen in poiilja učcnce kupovat hrano v mesto. Nikoli se ne brani r, gU OMuiatra BoLhir ra in bivši trgovski minister Porš ter njihovi strankini pristaši, ker so osumljeni, da so pripravljali zaroto proli hetmanski vladi. Mi Nemčiji mir? Dunaj, 31. julija. Nek ženevski list poroča na podlagi zanesljivih virov, da je dobil švicarski poslanik v Ameriki oficijalno naročilo, naj odide v Nemčijo in naj ponudi Nemčiji mir ali pa vsaj zaupno poizve za mirovne predloge centralnih držav. Švicarski list pravi, da — v kolikor jc ta vest resnična — je švicarski poslanik sprejel to misijo gotovo v sporazumu s švicarsko vlado. Politične novice. Avdijence pri cesarju. Cesar je 31. julija sprejel v posebnih avdijencah kabinetnega ravnatelja dr. vit. pl. Seidlerja, finančnega ministra barona pl. Wimmerja in ogrskega dvornega ministra grofa Zichyja. -}- Ministrski predsednik pri cesarju. Ministrski predsednik baron pl. Hussarek je bil 31. julija pri ccsarju v avdienci. Predložil je v sankcijo v obeh zbornicah sklenjeni proračunski provizorij. Zakon je stopil s 1. avgustom v veljavo ter je s tem končano enomesečno ex lex stanje. Za Hussarekom je ccsar sprejel poljedelskega ministra grofa Silva-Tarouca. -f Pogajanja za septembersko zasedanje parlamenta. Z Dunaja poročajo 31. julija: Ministrski predsednik baron pl. Hus, sarek bo že prihodnje dni uvedel pogajanja s strankami, da zagotovi nameravano zasedanje državnega zbora sredi septembra, ki naj reši davčne predloge. Vlada bo, kakor že naznanjeno, predložila novt davčne zakone. Pogajanja se utegnejo začeti že tekom tega tedna, in sicer bo ministrski predsednik pojutrišnjem sprejel Čehe. -f- Hussarekovc obljube. Dunaj, dne i t. avgusta. Nemško-radikalni poslanec J Teufel je priobčil včeraj odprto pismo na j min. predsednika Hussareka, v katerem ga opominja, da je obljubil v četrtkovem posvetovanju z nemškimi radikalci, da ustanovi tekom treh ali štirih dni obljubljeno okrožno sodišče v Trutnovu. Ker jc ta rok potekel, opominja posl. Teufel min. predsednika na dano besedo. Današnja uradna »Wiener Zeitung« res priobčuje naredbo justičnega ministra, s katerim se ustanavlja v Trutnovu novo okrožno sodišče, sestoječe iz večih okrajnih sodišč, dveh sosednih okrožnih sodišč. Naredba ne določa, kdaj začne novo ustanovljeno sodišče poslovati. -j- Ministrom za ljudsko zdravje je imenovan minister dr. Horbaczewski. Današnja »Wiener Ztg.« objavlja zakon, s katerim se povodom ustanovitve ministrstva za ljudsko zdravje izpreminjajo določbe o delokrogu posameznih ministrstev. Novi centralni urad začne v kratkem poslovati. -j- Ministrski svet. Dunaj, 31. julija. Danes opoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika Hussareka ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. -j- Nemški radikalci izstopili iz nem-Škonacionalne zveze. Z Dunaja poročajo, da je načelnik nemškega centruma poslanec baron Pantz 26. julija takoj po glasovanju o proračunskem provizoriju naznanil načelniku Zveze nemškonacionalnih strank prof. Waldnerju, da nemški cen-trum izstopa iz zveze. Sedaj so v zvezi še naslednje skupine: Nemško - nacionalna stranka (načelnik dr. Svlvester, s 35 člani), nemška agrarna stranka (načelnik profesor Waldner, z 29 člani), nemško-radikal-na zveza (načelnik Wolf, z 20 člani) in dva poslanca nemško-narodne socialistične delavske stranke, skupaj 86 poslancev. Izven zveze stoje štirje člani centrumove skupine, poslanci Hummer, Teufel, Red-lich in dr. Heilinger in končno vsencmci dr. Jager, Malik in Wust. -f Ogrska poslanska zbornica je v seji 31, julija v tretjem branju sprejela predloge o davku na vojni dobiček avstrijsko-ogrske banke, o melioracijskem posojilu ogrskega zcmljiško-kreditnega zavoda in o davku na sol in premog. Nato so začeli razpravo o vojaški preskrbi skupne armade, honveda in ogrske črne vojske ter njih družin. + Ogrska magnatska zbornica je v seji 31. julija razpravljala o volilni reformi. Tekom debate se jc oglasil ministrski predsednik dr. Wekcrle in rekel, da je želel obširnejše volilne reforme. Volilni zakon ne dela med narodnostmi nobene razlike, vendar pa se mora skrbeli za to, da se ogrski državni jezik splošno uveljavi in po vseh šolah uči. Nato so prešli v podrobno razpravo. Škof Balthasar je predlagal, naj se vlada pozove, da obdrži vprašanje o ženski volilni pravici na dnevnem redu in ob primernem času predloži zakonski načrt. Predlog so odklonili in nato sprejeli predlogo o volilni reformi tudi v podrobnostih. + Proces v Marmaros-Szigetu. Z Dunaja, 31. julija: V procesu proti poljskim legiionarjern, ki se vrši v Marmaros-Szige-tu, so raztegnili obtožbo na nadaljnih 428 legijskih vojakov, ki so bili prešli h generalu Musnickcmu in so jih kasneje ujele nemške čete. Na pobudo zngovorništva si prizadeva Poljsko kolo, doseči za te obtožence posebno sodno postopanje, Nemšk« zvezne države proti Pru-siji. Bavarska zbornica je sprejela zakon o izvanrednem davku na premoženje, ne da bi čakala na tozadevni cplošno-državni zakon. Značilen je bil pri tej priliki govor zastopnika bavarske vlade finančnega ministra Breuniga, ki je med splošno pozornostjo naglašal, da je bavarska vlada namenoma posegla po tem sredstvu, ker bi pomenila odstopitev teh virov dohodkov v splošno državne svrhe konec samostojnosti zveznih držav, ki bi na ta način postale prave ruske province. Minister je stopil tozadevno v stik tudi z drugimi nemškimi zveznimi državami, da tako zavaruje gospodarsko samostojnost teh držav, — Bavarska zbornica je sprejela predlog vlade v smislu izvajanj finančnega ministra soglasno. + Nemčija za revizijo brest-litovske-ga mirovnega traktata. ->Az Est < poroča iz Helsingforsa: Vesti, da se kadeti oribli-žujejo Nemčiji, so brez podlage, O tem tukaj nič ne vedo. Nasprotno pa prevladuje mnenje, da bodo prišli Nemci takoj noliše-vikom na pomoč z oboroženo silo, kakor hjtro jih ti zato naprosijo. Istotako je Nemčija pripravljena revidirati bresMitovski mirovni traktat, da pomaga s tem boljševi-ški vladi in_ prepreči načrte zahodnih velesil, ki hočejo ustvariti s pomočjo Čchoslo-vakov iz nezadovoljnih narodov Rusije novo fronto na vzhodu. f Nemčija se demokratizira? Iz Berlina poročajo 31. julija: Agentura Havas je neki zvedela iz Stockholma, cla se na Nemškem pripravlja radikalna demokratizacija vladne metode, ki se bo napovedala s tem, da bo Scheidemann prevzel ministrski portfeli. Novi lizbonski nuncij msgr. Loca-telli ostane še nekaj časa v Belgiji, medtem bo vodil posle na lizbonski nunciaturi msgr. Aloisi-Masella. -f Denv s Cocbin v Vatikanu. Iz Rima poročajo: Nedavno so v Vatikanu sprejeli bivšega francoskega ministra Denysa Co-cbina. To spravljajo na eni strani v zvezo z mirno poravnanim prigodkom med kardi-nalom-tajnikom Gasparijem in Denysem Cochinom. Na drugi strani pa hočejo vedeti, da gre za pripravo diplomatičnih od-nošajev med Francijo in Vatikanem. Da dela Cochin v ta namen, je splošno znano; drugo je vprašanje, li dela nu lastno roko ali po nalogu vlade. + Vatikan in daljni vzhod. Iz Rima poročajo, da bo za apostolskega nuncija v Pekingu imenovan monsgr. Petrelli, To kaže, kako skrbno je papež izbral osebo, ki naj na Daljnjem vzhodu zastopa stvar katoliške cerkve. Monsg. Petrelli se je bil kot papežev odposlanec udeležil slavnosti v Tokiju, ko so kronali sedanjega japonskega mikada. Pri le-tem je vzbudil msgr, Petrelli toliko pozornosti, da je poslal mi-lcado po svojem poslaniku v Bernu papežu Benediktu XV. lastnoročno pismo. Imenovanje msgr. Petrellija za apostolskega nuncija v Pekingu bo torej tudi v Tokiju ugodno vplivalo in doprineslo, da bo tudi Japonska sledila zgledu Kitajske in imenovala svojega zastopnika pri Sv. stolici. + Prihodnji vojni svet aliirancev se snide v Parizu tekoči teden. Topot bosta prvič zastopani tudi Brazilija in* nova sibirska vlada, + Turinski proces. Po daljših razpravah v turinškem procesu radi znane lanske vstaje so imeli državni pravdnik in zagovorniki svoje končne govore. Državni pravdnik je predlagal za obtožence, med njimi sla glavni urednik lista »Avanti« Serrati in organizator Barbcris, ječo od 3 do 6 let. Za sedem obtožencev, med nii-mi voditelj železničarjev Ercole, je predlagal oprostitev. Huirslvo v Bosni io Hercegovini. Poročali smo že, da se je bosenska vlada dogovarjala z mažarskimi kapitalisti o prodaji vseh bosenskih rudnikov in rud. Uspeh teh dogovorov ni znan. Da sc vidi, koliko bogastvo leži v rudah Bosne in Hercegovine, prinašamo štatistiko same rudarske uprave. Razume se, da so ti podatki še izpred vojske. Rudarstvo Bosne in Hercegovine upravlja pridobitni odsek bos.-herc. vlade, kateremu je pri-deljen poseben odsek, imenovan »rudarski odsek« (Monlandepartcment). Sama politična rudarska uprava pa je v rokah skupnega ministra za Bosno in Hercegovino na Dunaju. V čisto državnih rokah je šesl premo-gokopov in sicer: 1. Prcmogokop v Kaknju, ki leži ob železniški progi Brod-Gruž, proizvaja letno okoli milijon metrskih stolov premoga. Debelost plasti premoga znaša 5—6 me- trov. Zaposlenih je 600 delavcev in 25 uradnikov in poduradnikov. 2. Preinogokop v Banjaluki, ki je še nov, proizvaja letno okoli 150.000 metrskih stotov premoga. Debelost plasti premoga znaša 6 do 8 in pol metra. 3. Premogokop v Brezi pri Visokem jc o tvor jen šele 1. 1907 in proizvaja letno 500.000 metrskih stotov premoga. Debelost plasti premoga znaša okoli 5 metrov. Zaposlenih je 600 delavcev in 14 uradnikov in pouuradnikov. Rudnik se hitro razvija zaradi ugodne lege in ker leži premog blizu zemeljskega površja, 4. Premogokop v Zenici proizvaja letno okoli 800.000 metrskih stotov premoga;, ima tri debele plasti premoga v debelosti 17 me I rov. Zaposlenih je 700 delavcev in 24 uradnikov in poduradnikov. 5. in 6, Najstarejši od vseh premogo-kopov je prcmogokop v Kreki pri Tuzli, ki proizvaja leino okoli milijon metrskih stolov premoga. Ima dve različni plasti premoga, od katerih je ena debela 17 in pol ni etra, druga pa 8 in pol metra. Njemu pripada prcmogokop pri Bijeljiiii, ki proizvaja 13.0C0 metrskih stotov premoga; zaposlenih je v obeh rudnikih 760 delavcev. Rudnika T soli v Kreki in Simin-hanu pri Tuzli, Iti dajeta letno 120.000 metrskih stotov soli in sta državna last. Največje rudarsko zasebno podjetje jc rudokop železa in talilnica železa v Va-rešu in Industrijsko železno društvo v Zenici. Rudokop in talilnica v Varešu proizvajata letno okoli milijon metrskih stotov železne rude, a razen tega še 300 tisoč metrskih stotov surovega in }00 tisoč metrskih stotov litega železa. Ruda ima 30 clo 50 odstotkov železa in se smatra za najboljšo v monarhiji. Industrijsko železno društvo v Zenici proizvaja letno 150.000 metrskih stotov jekla in litega železa. Gornjeogrsko rudarsko in talilno društvo v Fojnici, katerega uprava se nahaja v Budimpešti, proizvaja letno okoli 75.000 metrskih stotov žveplenega peska, ki vsebuje gotov odstotek zlata. Bosen-sko delniško društvo za industrijo premoga »Una«, katerega uprava se nahaja v Zagrebu, ima rudokopc v okraju Bos. Novi, ki dajejo letno okoli 900.000 metrskih stotov premoga. Delniško društvo za industrijo magnezita v Zepču je rokah mažarskega kapitala in proizvaja letno 3000 metrskih stotov magnezita. Rudarska zadruga »Bosnia«, katere uprava je v državnih rokah, ima več rudnikov mangan-ske rude, ki dajejo let-no okoli 35,000 metrskih stotov čiste manganske rude, nadalje rudnik bakra, živega srebra, kroma in svinca. Tekom vojne je pričela kopati vojaška uprava železno rudo v Ljubiji, okraj Prijedor. Ta rudnik daje dnevno okoli 1000 ton rr.de, ki vsebuje 60 odstotkov železa; dela 3000 ljudi. Razen imenovanih podjetij je še veliko manjših, ki so manjše vrednosti in le za lokalno uoora-bo. — To je kratek pregled vseh državnih in zasebnih rudarskih podjetij v Bosni in Hercegovini. Da pa leži v bosenskih in hercegovskih planinah neizmerno bogastvo rud, ki je nedotaknjeno in ki se zaradi slabih železniških zvez ne more kopati, jc brez vsakega dvoma. Zato se prav nič ne čudimo mažarskim kapitalistom, da so obrnili vso svojo pozrnost na ie neizčrpne zaklade, ki se no mnogih krajih po mišljenju strokovnjakov ne bodo mogli izčrpati niti tekom tisoč let intenzivnega dela. Dnevne novice. — Odlikovan je bil tretjič na tirolskem bojišču Benjamin Lenassi. Prejel je bronasto hrabrostno svetinjo in Karlov četni križec. — Padel je 21. junija ob Piavi Anton Kavčič iz Zagorja na Krasu. — Zvišanje železniških tariiov. Z Du naja poročaio. da sc bodo na državnih že. leznicah tarifi zvišali s 1, septembrom. — Ob začetku petega vojnega leta ie izdal nemški ccsar dva obširna oklica: na nemško ljudstvo ter na armado in morna rico. — Iz ruskega ujetništva. Enoletni prostovoljec Jožef Stembfrger se jc vrnil iz ruskega ujetništva kot invalid in naznanja, da je bil s sledečimi slovenskimi prostovoljci skupaj v ruskem ujetništvu: Leopold Rihar, abiturijent, Ljubljana, Linhartova ulica štev. 30; Franc Dctela, jurist, Ljubljana, Sv. Pclra cesta štev. 93: Kurnik. uči-teljiščnik, Ljubljana; Josip Judnič, gimnazijec, Toplice pri Novem mestu; Ivan Tor-kar, učiteljiSčnik, Bohinjska Bistrica: Stanko Štolfa, učiteljiSčnik, Sežani 17; Davorin Blažon, abiturijent, Gorica, vin Trige-mina št. 18, Gorica. — Nadalje je bil šc s sledečimi vojaki: Janez Žurga, posestnik, Toplice; Florijan Smeh, vas Topole, pošta Rogaška Slatina, Staj ersko; Mezan Ludovik, vas Kamnipolok št. 8, p. Trebnje; Jan- , žekovič Mojzij, vas Rndovtca, pošta Metlika. — Kdor hoče kaj natančnejšega zvedeti, naj se obrne na Jožefa Steinbcrger z Goč, pošta Vipava. — Deželna pn.lovalnica za oblačila naznanja, da -se je pričelo z razpošiljanjem izkaznic A za ljudsko bla^o. Stranicam, ki so se osebno zglasile, sp izkaznice dostavijo na dom, skupnim pismenim prijavam posameznih uradov se izkaznice dostavijo poverjeniku dotičnega urada. Vsled tega sc občinstvo prosi, da ne hodi nadlegovat z vprašanji deželne poslovalnice oziroma presojevalnice za izdajanje izkaznic, temveč naj vsakdo počaka, da se mu izkaznica osebno dostavi. Pripominja se, da se pri ogromni množini prosilcev vsled nezadostne zaloge blaga pri prvi razdelitvi ni moglo ustreči vsem in v polnem obsegu. Vsi, ki izkaznice sedaj ne dobe, jo dobe pri eni prihodnjih razdelitev ljudskega blaga, ki se bodo vršile sukcesivno na clobo vsakih 3 mesecev. — Dve začasni službi cestnih mojstrov sta razpisani. Prošnje je vložiti do 30. avgusta 1918 pri c. kr. deželni vladi. Natančnejša pojasnila so razvidna na razglasu, ki jc nabit na mestni deski. — Deček je zašel v Tomačevo pod Ljubljano, kjer nahaja /e več dni. Star jc šliri do pel let. O sebi ne vc povedati drugega, kakor da mu je ime Tonček, materi pa Urška, oče je v vojski. Ima še dva bratca, Binčck in Francsli po imenu. Imajo baje ludi nekaj koz. Kdor ga pogreša, naj se zglasi v gostilni pri Kovaču poleg cerkve v Tomačevem. — Pomožni akciji J. S. Z. za stradajoče delavstvo to darovali: Dr. Ivo Šubelj, Kamnik, 500 K; Feliks Funtck, Šinkovturn, 4 K; Elka in Sonja Kemperle, Hudajužna, 56 K; Ign. Leban, župnik, Batuje, 10 K. -— Preskrba invalidov pri nas in ni Nemškem, V Avstriji veljajo še vedno stare invalidske rente po 6 K mesečno in 2 K za vsak šaržni čin. Doklada za rane znaša večinoma 16 K in kdor tc nc dobi, ima 16 K osebne doklade. Zakon z dne 1. apr. velia samo za »potrebne«, t. j. za take, ki brez tega nc bi mogli živeti. Mnogo invalidov, ki zopet delajo, nima torej ničesar od tega zakona. S pokojnino vred dobivajo pri nas invalidi v razmerju z delo-zmožnostjo posameznika v malih krajih 30 do 48 K, na Dunaju pa 30 do 60 K mesečno; samo za vsako delo popolnoma nezmožni dobe po 72, na Dunaju 90 K mesečno. Na Nemškem je dobival doslej za delo nezmožen invalid po 56 K 80 vin. in 18 K vojne doklade. Doklade za rane znašajo 32 K 40 vin. do 64 K 80 vin. Sedaj so uvedli na Pruskem doklade pokojnini, ki so jih deležni invalidi, ki so izgubili 50% delozmožnosti. Te doklade znašajo v razmerju delozmožnosti posameznega invalida 12 do 43 K mesečno. Vojak, ki je v vojski izgubil 100% svoje delozmožnosti, dobi torej na Nemškem 118 K, v Avstriji pa 48 do 60 K mesečno, z doklado za rane pri nas 71 do 83 K, na Nemškem 182 K. Šarži dobe še več. Vrhu vsega treba pomisliti, koliko večjo vrednost ima denar na Nemškem, nego pri nas. — Hrvatska navtičea šola v Malem Lošinju. Iz Lošinja poročajo, da je dobilo ravnateljstvo tamošnje navtične šole, ki je bila doslej italijanska, uradno sporočilo, da bodo na tem zavodu tudi hrvatske pa-ralelke, in sicer se v šolskem letu 1918-19 otvori prvi razred. V Malem Lošinju je dovolj lepih stanovanj za dijake in letos ustanove tudi dijaško kuhinjo. Hrvatski listi opozarjajo Slovence, naj se kolikor mogoče v velikem številu vpišejo na to navtično šolo. — Za zvišanje remuneracij za nadure na srednjih šolah. V poletnem zasedanju zbornice jc vložil češki poslanec prof, dr. Lukavsky predlog, naj se zviša remunera-cija za nadure srednješolskim učiteljem. Učna obveznost znaša sedaj po 17 tedenskih u.r pri filologih, po 20 pri realistih, po 24 pri manuelnih strokah (risanje, le- ! popisje, telovadba). Nadure se plačujejo : po 120, 100 in 80 K za tedensko naduro pri vseh izprašanih učiteljih brez ozira na ; starost. Če odštejemo počitnice in prazni-! ke, pride tedenska nadura na 2 do 3 K, s čimur je seveda plačano tudi popravljanje zvezkov. Ta plača je nižja kot jo dobi dandanes n. pr. delavec v tovarni za stroje ali stavec v tiskarni, (stavec v tiskarni dobi za naduro od 1.20 K do 1.80 K, ne pa 2—3 K, ko si misli g poslanec, opomba stavca), da o plači prostih izobraženih poklicev (inženirjev, zdravnikov, advokatov) niti ne govorimo. Jasno je tudi, da jc profesor za delo v svojih rednih tedenskih urah plačan nepaimerno bolje kot zn d^lo v nadurah. Poslanec predlaga, naj *c zadeva uredi na enega umsel sledečih načinov. Profesorjeva letna olnča naj se deii s 17, 20 oziroma ?A in naj se za naduro plača enako kol v višjih činovnih ra zredili plačano bolje kol n. pr. pri začetnikih. Če se pa vladi zdi t.n način v> kateregakoli razloga neprimeren, n^i so vpelje enotna odškodnina 240 K za nadure pri profesorjih in 180 K pri suplenlih brez ozira -ia stroko. — Mi bi pripomnili ssmo lo, oa jr višja odškodnina za predmet?, ki so združeni s popravljanjem zvezkov, r.elo utemeljena. vsled napredovanja industrije nadomestnega sukna vprašanje obleke v Nemčiji rešeno in da bodo še letos pričeli s piodajo nadomestnega sukna. — Pretep med Hrvati in mažarskimi častniki v Zagreba. V noči 29. julija je prišlo v Zagrebu na Jelačičevem trgu do pretepa. Iz kavarne je šla skupina mažarskih častnikov v popolni vojni opremi s čeladami na glavi, Do pretepa je prišlo zaradite-ga, ker je policija prepovedala Hrvatom peti hrvatske pesmi, dočim so mažarski častniki lahko peli mažarske pesmi. Iz skupine častnikov je padlo več strelov in sta bila en civilist in en vojak patrulje, ki je nastopila, da napravi mir, ranjena. — Kubelik ogrski graščak. Iz Budimpešte poročajo: Kubelik je kupil na Gornjem Ogrskem posestvo Bicsefalu za 11 milijonov kron. Posestvo je bilo nekdaj v lasti princa Otona \Vindischgraetza. — Zvišanje poštnih in telefonskih pristojbin. Z Dunaja poročajo, da bo v kratkem objavljena odločba, da se polagoma izpopolnijo telefonske črte; istočasno bodo pomnožili telefonske aparate. Obenem sc bodo zvišale poštne in telefonske pristojbine. — Premoženje so zaplenili 1. 1896. v Gorici rojenemu in tja pristojnemu gimnazijcu Jožefu Bramo, dalje 1. 1873. v Gorici rojenemu in tja pristojnemu bivšemu mu-nicipalnemu uradniku Mariju de Bassa pl. Scherosberg in Hieronimu de Montegnac-co, rojenemu 1. 1890. v St. Petru ob Soči, bivšemu gospodarskemu uradniku v Ron-kih, tačas odsotnemu, ker so osumljeni zločina proti vojni moči države; premoženje so zaplenili tudi 21 letnemu Štefanu Dal-leore iz Dubrovnika, črnovojniškemu enoletnemu prostovoljcu strelskega polka št. 37 in Mihaelu Škrabalo iz Janjine, desetniku 37. strelskega polka, ker sta osumljena ubega k sovražniku. — Nesreča na železnici. Iz Berlina poročajo: Na Rrogi Jantoch in Gurhov je 30. t. m. dopoldne ob pol 10. uri skočil s tira vlak D Schneidemiihl—Berlin. Lokomotiva je vrgla s tira štiri vozove tovornega vlaka, ki je vozil istočasno na sosednjem tiru. Oba vlaka sta pričela goreti. Od vlaka D so zgoreli štirje, od tovornega vlaka trije vozovi. Doslej ugotovljeno število mrtvih znaša približno 40, težko ranjenih 19, lahko ranjena 2. — Darovalcem. Cenjene darovalce naprošamo, naj kolikor to mogoče, pošiljajo darove naravnost na pristojno mesto in ne na uredništvo. rs« p Z.t častnega občana je imenovala Sežana generalnega majorja Trieba za zaslug-, ki si jih je pridobil z zgradbo velikega kraškega vodovoda, p Toča na Goriškem, Toča je padala v nedeljo na Cerkljanskem in napravila znatno škodo, p Premestitev okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj. Okrožno sodišče iz Rovinja je bilo premeščeno v Pulj glasom odloka justičnega ministrstva, ki je bil.včeraj izdan. Poslovati prične s 26, septembrom. p Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča goriškega se preseli s 1. avgustom t. 1. zopet v Gorico, kjer bo uradovalo in sprejemalo stranke vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Pisarna se nahaja v zavodu, Vrtna ulica št. 6, I. nadstropje. p Prevoz lastnega pridelka žita in krompirja iz Kranjskega na Goriško. Marsikatera begunska družina je imela v najemu njivo na Kranjskem in želi sedaj prepeljati pridelano žito ali krompir na Goriško. Potrebna transportna dovolila daje ljubljanska podružnica Zavoda za promet z žitom. V to svrho je treba predložiti potrdilo onega okrajnega glavarstva, odkoder želi kdo izpeljati svoj pridelek. Na potrdilu mora biti navedeno: 1. da je prosilec v resnici imel njivo v najemu in od koga; 2. s čem je imel posejano njivo; 3. koliko je posejal oziroma koliko pridelal. •S pr Natečaj za hrvatsko dramo in opero. Kraljevo deželno gledališče v Zagrebu je razpisalo v proslavo 25 letnice otvoritve novega hrvatskega gledališča v Zagrebu (clne 14. oktobra 1920) dva natečaja in sicer: enega za dobro izvirno dramo v znesku 5000 K in enega za dobro izvirno opero v znesku 10.000 K. Liy&3faiiik© nmice. lj Šentpctersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo dne 4. avgusta točno ob 7. uri zvečer na vrtu hotela »Uni on« HI. družabni večer. Sodelujeta društveni mešani pevski zbor ter društve-ij orkester. Presta zabava, šaljiva pošta. Vstopnina za osebo 2 K. Vstopnice sc dobe v predprodaji pri gdč. Strahovi, Sv. Petra cesta 77, in v prodajalnah I. del. kon-tumnega društva v Zvezdi in na Zaloški sesti 15. V slučaju neugodnega mrzlega vremena se vrši prireditev ob isti uri v veliki dvorani. Čisti dobiček je namenjen /incencijevi in Eiizabetni konferenci. lj Pohvalno priznanje js izreklo ar-nadno poveljstvo revidentu južne železnice Karlu Mandeljcu in pristavu Francu Škofu v Ljubljani. lj Člani in članice društva vpokoiene-$a učiteljstva, stanujoči v Ljubljani, se vabijo na sestanek in posvetovanje, ki bo v petek, dne 2. avgusta cb četrti uri popoldne v telovadnici II. mestne šole na Cojzo-vi cesti. Za kako morebitno dobavo naj Drinese vsakdo s seboj nekaj drobiža, — Odbor, lj Sprememba posesti. Popovičevo posestvo na Dolenjski cesti je kupi! trgovec ^ranc Iglič. Preuredil jih bo v tovarniške lamene, lj Zasega sena. Glasom razpisa c. kr. Ježelne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 19. junija 1918,. št. 18.383, mora mestna občina ljubljanska k pokritju deželnega iontirigenta prispevati z 4000 stoti sena P 300 stoti slame. Ker so. ta krmila zasežena, ne sme noben posestnik seno in slano brez dovoljenja mestne občine izvažati '§ 15. zak. z clne 3. junija 1918, drž. zak. it. 192). Ker se bo sedaj pričela košnja Dtave, se posestniki, ki stanujejo izven oicstne občine, imajo pa svoje travnike v mestnem pomeriju, v lastnem interesu po-tivljajo, da si pri mestnem magistratu pre-ikrbe transportno dovoljenje. 2» š Bralno društvo v Letušu (Sav. Doli-fla) obhaja 11. avgusta t. 1. dvajsetletnico .vojega obstanka in priredi ta dan društveno slavnost; na dnevnem redu je poleg Irugega slavnostni govor in igra »Rdeee-aska«. Ker je čisti dobiček namenjen v [obrodelne namene, vabi & obilni udeležbi iiubuf. N »Slovenske Straže« eo se spominjali: Podružnica »Slov. Straže« v Ligojni pri Vrhniki (narodni davek) 12 K; J. Pavlin, katehet, Št, Vid nad Ljubljano, 20 K; Podružnica »Slov. Straže« Št. Rupert pri Velikovcu (dar g. A. Riepl pod. Plešar) 20 K; Jožef Kodrič, kaplan, Šmartin p. Slov. Gradec, zbirka, 30 K; Anton Modic, c. kr. ces, strelci, vojna pošta 608, 17 K; Franjo Sinko, župnik, Sv. Martin na Pohorju, 50 K; po g. Milošu Ferk, bogoslovcu, Slov. Gradec, nabrano po č. g. provizorju na novi maši č, g. Al. Kuhar v Kotljah, Kor., 102 K. — Posnemajte! * Potreba narodne obrambe. Naš slovenski narod stoji danes nekako na meji med staro in novo dobo svojega politične-življenja. Na eni strani doba suženjstva, odvisnosti in skrajnega brezobzirnega zapostavljanja od strani naših tlačiteljev, na drugi strani pa nam že sveti s svojimi prvimi upapolnimi žarki doba našega vstajenja, ki ga kliče v deželo edino odrešilna in od vsepovsod zahtevana samoodločba kot ideja, ki so jo zarisali na svoj demokratični prapor vsi ponižani in razžaljeni. Tega se zavedamo, vemo pa tudi, da nas mora dobiti nova doba pripravljene, da bomo sposobni sprejeti naše zahteve in potrebno odporno silo, ki jo bo zahtevala od nas nova doba. Naša dolžnost jc, da storimo kolikor nam je mogoče storiti. Ideja naša je več ali manj v razvojnem stanju in ves politični ustroj je danes lak, da svoje države ne smemo pričakovati kar čez noč. Da jo dosežemo, o tem smo prepričani, kajti kdo bi mogel preslišali glas milijonov našega troimenega naroda, ki kliče po življenju, po svobodi? Pravičen je ta glas in iz njega govori resnična prepričana življenjska zahteva; in naroda, ki se zaveda, da živi in ve, da je njegovo življenje možno edino le v njegovi svobodi, takega naroda ni mogoče zadušiti, pa naj pade nani cela država bajonetov. Ideja slovenskega naroda je prišla naše dni do razmaha vseh svojih sil in doslei skritih lastnosti in energij. Naša dolžnost je, da to vzbujeno zavest tudi ohranimo, ne le zase, — saj smo prepričani, saj smo prisegli, da je ne izgubimo, temveč tudi za naše potomstvo, za one, ki bodo za nami prejeli že započeto delo. Ni se nam bati, da bi mladina v naših narodnih središčih opustila najsvetejšo idejo, ki polni ves jugoslovanski svet, pobrigajmo pa se, da posvetimo pred vsem ž njo tudi v duše one naše uboge mladine, ki životari in umira na naših mejah. Da bodo tudi naše meje vedele v času vstajenja, kam naj obrnejo svoje poglede, kje je njih bodočnost, Ker je slovenski del našega naroda majhen, moramo zbrati v boj vse naše sile v središču, kakor tudi na mejah. ■— Rojaki, rojakinje! Naši obmejni Slovenci so brez slovenskih šol, brez domačih učiteljev! Rešimo potapljajoče brate v morju tujstva, varujmo našo obmejno mladino sovražnih rok, ki vidno in nevidno segajo po naši darujemo zanje, bodo rastla domača svetišča presvete in izobrazbe, bo cvetel narodni čut, re bo dvigala jugoslovanska zavest in sc postavljal mogočen zid naše bodoče države. »Slovenska Straža« nas kliče, Slovenci in Slovenke: Navdušeni ste za Jugoslavijo, podprite svojo idejo po svojih močeh, da si jo čimpreje priborite! Iz središča naj gredo pogledi na mejo k trpečim obmejnim bratom! Ako smo bili toliko zavedni, da smo ustanovili »Slovensko Stražo«, bodimo še toliko zavedni, da jo podpiramo po svojih močeh in izpol-nujemo njen namen. — Zato pa, javni lokali, na dan z nabiralniki »Slovenske Straže«, da spominjate narod vedno in povsod na njegovo dolžnost. — Narod, ti pa spoznaj veliko polrebo — in daruj! krvi! — V ta namen smo ustanovili narod- .... hiuua» /-, v«urmu uodickoih, no »faraona „4r Ušiva. Iz zn^ov, & l&J^ej^^s .100,% vAvstrijo, JCurz devizna , g Nadomestki za kavo. Že davnim narodom je bila znana pijača iz žganega aH opaljenega žita, ki so jo imenovali pa-lento. Taka pijača jim je bila tudi zdravilo za grižo in klanje. Šele sredi šestnajstega stoletja se je jelo širiti znanje o arabski »kahci« po Evropi in v teku let je izpodrinila turška kava pijačo kuhano iz žita in drugih sadežev. Za prekmorski sadež so šli milijoni iz dežele. Vsled vojne je zaprt uvoz kave in prisiljeni smo, da si pomagamo s sadeži ljube rodne zemlhje, In odprle so se nam oči! — Vidimo, da imamo celo izbiro rastlin in korenin, iz katerih si zvarimo okusno pijačo. Za kavo so žgali nekdaj in žgo tudi sedaj: grozdne in sadne peške, peso, korenje .pastinako, peter-šiljeve korenine, zeleno, repo, krompir, ocepine in krompirjeve olupke, bučine peške, ošipkino seme, drenuljeve in drenove koščice, lakotino seme, bezgovo in dobro-vitičino seme, česuljekovo seme, mandlje, suhe hruške, jabolka, jabolčne olupke, lupine, fižol, grah, peček, lečo, koruzo, koruzni zdrob, bob, oves, pšenico, rž, ječmen, riž, ajdo, želod, kostanj, žlahtni kostanj, smokve, robidične peške, solnčniči-no seme. Kar je od sečivja, je treba opariti dva ali trikrat, da vzame voda grenkobo, potem se odcedi in posuši. Suho žgi, da bo lepo rjavkasto. Žgati je treba vsako stvar posebej, — Kar je od žita, preberi in namakaj dva dni v čisti vodi. Večina gospodinj žge ječmen, ne da bi ga poprej oprala, ako poskusi enkrat in vidi, kako umazana voda prihaja od ječmena, potem ga ne bo žgala več, ne da bi ga izprala. — Jako okusno kavo dobiš, če zmešaš grah in ječmen. Za črno kavo vzemi bob, ošipke, kostanj. Bob in ošipke imajo v sebi vanilji podoben vonj, ki se pa razprosti šele, kadar se razstopi sladkor v pijači. Kostanjeva kava ne odpove v ničem pravi, še bolj segreje in okrepi, ker pa napenja nekoliko, je treba kuhati v vodi za kavo par ja-neževih zrn. Za bob' in kostanj je treba malo več vode kakor za pravo črno kavo, ker popijeta dosti vode, tudi stati ne sme taka kava dolgo, z goščo kar popije vse. Kostanj za kavo je treba jeseni olupiti, razrezati bolj na drobno in posušiti. Žge se lahko sproti pa tudi žgan stoji lahko. (Paziti je treba, da se ne zarede molji v ne-žganem.) Želod je treba opariti, posušiti in razrezati. Kdor je bolj zakrknjene vrste, ne sme piti same želodove kave, primešati mu je treba žitne ali smokvine. Smokve in hruške razreži in posuši, sežgi in rabi za sladilno primes k druga mešanici. Krom. pirjeva kava pride v poštev, kadar ni nobene druge. Kuhan krompir olupi in razreži, posuši dobro, sežgi in stolci ali semlej, Popir ali lese ali pekača, kjer se suši za kavo namenjeni sadež, morajo biti jako čisti. Sopare in slabega vonja ne sme biti v bližini. Sušiti se mora hitro, ne da bi preje poklilo in še poplesnilo, pri sušenju mora biti na tenko razprostrto. Najhitreje se suši v peči za kruhom, v pečici, na štedilniku, na zapečju. Žge se lahko med kuhanjem kosila v pečici ali v ponvi nad žrja-vico. Treba je pa paziti, da se žge enakomerno in izbirati, kar je zažgan,?ga, sicer dobi kava slab okus in ravno pri teh nadomestilih je treba zelo paziti." Kakor za turško kavo tako se tudi za tako se sme jemati posode, v kateri se je kuhalo kaj mastnega, kar je za kavo, je samo za njo. Dobre so res te kave in tudi po vojni bomo prihranili denar za domači* trg — resnica pa je, cla nimajo vsi ti nadomestki onega finega duha, ki je lasten turški kavi in ki ga pogreša žensko srce. g Kdo omogoča vojnim oderuhom uvažanje predmetov razkošnja. Generalni tajnik avstro-ogrske banke Friderik pl, Schmied se je napram nekemu uredniku izjavil zelo zanimivo o vprašanju valute in deviz, Interesirani krogi na Dunaju trde, da daje budimpeštanska centrala interesentom lažje na razpolago inozemsko valuto, nego dunajska centrala. Dočim avstrijska devizna centrala že dolgo ne dovoljuje uvoza predmetov razkošja, je ogrska devizna centrala pred kratkim dovolila uvoz smokev, lešnikov in rozin iz Bolgarije in Turčije. To blago so potem ogrski trgovci prodali z velikim dobičkom, poskoči" Nnigradrie Y,ed tc^a seve£Ia industžjS izd'e£vS £ To^ZZ prodali za mnogo višje cene na Ogrsko Poslabšanje vrednosti naše krone napram nemški mark in bolgarskemu levu je re™ knva le okolnost da se je povečal uvoz na škodo izvoza. Tako so dnevi, ko se za hleva od avstro-ogrske banke pet do šes Bolgarih No" ^ Za ^ tobakav ooigariji. INo, resnica ie nfl ta i • Naravi ";", VSe^a » inozemstva. iNaravna posledica tega pa je še večje poslabšanje valute in večja draginja P v Cenirflna posvetovalnica za ženske Pa že 4001 V K ?rvi P°lovi« tek. 1. Pa ze 400). Izmed deklet, ki so se oglasili 61 er^do d ^ ^"f0 'M^šolo pa c"lo m - rafrcd.a meščanske šole, 264 pa celo mescansko šolo; razen lega je bilo srednie l° 'v abEolvcn*k osemrairedne K ,So!eVZammivo >e' cla srednješol- e o ST m't Ž6le Sk0ra' vse nasveta e o tem: kako bi se mogle hitro in temeljito izobraziti v poljedelski stroki. Tok se nhST 1Zi na deželo..Poljedelsko izobražena dekleta morejo posta i upravitelje na veleposestvih, državne, deželne in zasebne gospodarske uradnice ali poljedelske učiteljice. V vseh slučajih se obeta boljša in lepša bodočnost nego v suhoparnem pisarniškem delu. — Dekleta z nižjo izobrazbo pa gredo večinoma v trgovino - V posvetovalnico pride mnogo takih', ki so si poklic že izvolile in žele zvedet? le najboljšo Pot do njega. Druge pa pri-dejo se cisto neodločene in sploh ne vede ni kod m kam. Te da posvetovalnica najprej zaravniško preiskati (vid, sluh, pljuča m srce) in s posebno psihologično preiskavo ugotovili tudi duševne zmožnosti (prisotnost duha, hitro pojmovanje in skleoa-nje) kjer pride v poštev umetna obrt," se dekle preizkusi v risanju. Splošno daje posvetovalnica prednost obrtnim poklicem, katerih krog skuša ženstvo čimdilje bol, razširiti. Dosegla jc, da so se mojstri raznih obrh (brončarji, graverji, zlatarji, vrtnarji, obvezarji itd.) na svojem shodu izrekli za to, da bodo sprejemali poslej dekleta v reden, pravilen uk in ne samo kot pomožne delavne moči. . r Smr* potom rcparic. Indijska vlada izdaja vsako leto statistiko o številu od roparic in kač usmrčenih prebivalcev. Po tej statistiki znaša skupno število od roparic usmrčenih ljudi 2278. Največ žrtev je zahteval tiger, namreč 1118 oseb, vse druge pa so bile žrtve slonov, medvedov, volkov, leopardov, hijen, divjih svinj, krokodilov in aligatorjev. Za pikom kač je umrlo 23.640 ljudi. V letu 1916 so usmrtili: H99 tigrov, 6013 leopardov, 2715 medvedov 2579 volkov in veliko število kač. r Jurij Delenk. Svetovna vojska je vzela Lužiškim Srbom njih najboljše narodne moči. Od mlajših pisateljev sta padla frr. Kral in Jan Rječka, a zdaj je prišlo tretje žalostno poročilo, da je v bitki P,ri,Armentieresu padel prvoboritelj Luži-skih Srbov Jurij Delenk. V njem je preminul Lužiškim Srbom mlad, temperamenten duhovnik, ki je v mnogem oziru spominjal na nepozabnega Miklavža An-drickega. Vsepovsod se je odlikoval s svojim domoljubnim čutom in z neustrašenim pogumom. Rojen je bil 22. aprila 1882. v Vutolčicah in je študiral v Pragi. V ma-šnika je bil posvečen 5. septembra 1905. I,, na kar je odšel za kaplana v Žitavo (kjer je tri leta po tem umrl Andricki). Tu je "s svojimi češkimi pridigami vzbudil pozornost svojih cerkvenih preclstoinikov«, kakor piše v njegovem nekrologu »Kathol-ski Posel«, Že čez leto dni'je odšel na »ukaz od višje strani« študirat matematiko in fiziko v Lipsko, ali preden je do-študiral je bil 1. 1910, poklican za kaplana v Peren. Naslednje leto je prišel r srbskega kaplana v Budišin, kjer je stopil v uredništvo »Kalholskega Posla«, katerega je povzdignil na visoko stopnjo. Rajni je bil izredno spreten in navdušen žur-nalist in publicist, imajoč pred seboj za zgled delavnosti Miklavža Andrickega. Tudi njegovo slovansko navdušenje je bilo kakor bi ga bil podedoval od svojega vzornika. L. 1911. se je udeležil belgraj-skega shoda slovanskih časnikarjev, kar je zbudilo velik vihar v nestrpni nemški žurnalistiki. Neustrašeno in junaško se je potegnil za pravice svojega naroda ter izjavil urbi et orbi: »Mi si naše srbske zadeve sami uredimo«. S svojim narodnim delovanjem si je postavil Jurij Delenk lep spomenik v povestnici zatiranega srbskega naroda. r Ameriški novinarski kralj. Pred kratkim ie umrl ameriški novinarski krali Gordon Bennett. Njegovo življenje je zanimivo ne le vsled tega, ker je bil mož, o katerem se je največ govorilo, temveč tudi .vsled dejstva, da je marljivost karakte-rizirala vse njegovo življenje. Ustanovil je znane Gordon-Bennettove avtomobilne nagrade pri dirkah, ki so posebno pripomogle do avtomobilskega prometa, organiziral je znanstveno potovanje po svetu, % «no besedo: ime Gordona Bennetta je bilo mano v vseh delih sveta. Njegovo zasebno življenje je živa slika ameriškega novinarskega velepodjetnika, ki omamlja •vet in se ne straši niti pravih ameriških reklamnih kurioznosti. Ko je bil približno 30 do 40 let star, je podedoval znano novinarsko velepodjetje »Newyork Herald« ta jo postal čez noč milijonar. Bil je že daljo časa zaročen, vendar se ni ogreval za novosto, ki je podedovala milijone. Ali ni •o Jo mogel otresti, zakaj ameriške sodne oblasti ne razumejo v takih zadevah nobeno ialo. Ženin, ki zapusti svojo nevesto, |o primoran odšteti zapuščeni veliko vsoto, Itar bi pri milijonskem premoženju Ben-nettovem tvorilo velik delež. Bennett pa jo ljubil bolj dolarje nego nevesto, in zato ss je obnašal proti njej tako, da je bila nevesta primorana, pokazati mu vrata. Njen brat je v sosedni sobi slišal Bennet-tovo surovost. Ni si mogel kaj, da ne bi novinarskega kralja na trgu pred množico ljudi opraskal. Ko je Bennett vstal in si otodil zaprašeno obleko, mu je zagrozil napadalec: Zdaj pa pojdem v vse newyor-Ike redakcije in povem, kaj se je zgodilo. Bennett si je mislil, da si bo tekmec temeljito ohladil svoj srd nad osovraženim izdajateljem »Heralda« in je uvidel, da je najboljše, da ga prehiti s tem, da Sam sporoči, kako je bil na javnem prostoru napaden in opraskan. Hitel je v uredništvo, napisal poročilo in prihodnjega dne j« prinesel »Herald« pod napisom, ki je bil tiskan s tricentimeterskimi črkami: »James Gordon Bennett opraskan na Brodwayu«. To poročilo je prinesel »Herald« na prvi strani. In dovtfpni novinar je imel smejalce na svoji strani. Novojorča-ni pa so govorili, da mož, ki ne varuje samega sebe, samo da bi zadovoljil glad po novicah, je v istini pravi časnikar in nje- S»v časopis točen in vreden, da ga čitajo. dlična novojorška gospoda pa niso hoteli odslej prav nič slišati o opraskanem Ben-nettu. Zato je ostavil veliki časnikarski veljak Ameriko in se preselil v Pariz. Njegovi prijatelji so mislili, da ne bo v Evropi mogel urejevati svojega lista, niti ne opravljati svoje dedščine, Bennett pa se jim je posmehoval v obraz. Tudi ko so prišli dobri poznavalci časnikarskih podjetij ln ga opozarjali na to, jim je dejal: Ej, gospoda, tako pamet je imel moj oče in moder je bil dovolj, da je ustanovil list, in sicer v takem obsegu, da bi od njega živeli le dve generaciji oslov, a vendar list ne bo propadel. — Ko je Bennett bival v Evropi, je posvečal listu, kakor je bil baš pri volji, ali svoje moči ali pa sploh nič. Ko je nekoč na popotovanju po Sredozemskem morju pristal s svojo ladjo v pristanišču, je zahteval, da se mu sporoči uvodnik in najvažnejše dnevne novice. Izdatki zato so bili primeroma majhni, ker je imel Bennett kakor solastnik transatlantskega kab-Ija posebne ugodnosti. Ko je prebral brzojavke ali časnik, ki mu je prihajal vsak dan, je brzojavil, koga odpušča ali nagra-duje in sicer ne da bi kaj presodil, ampak kar tja v en dan. Gordon Bennett je bil muhast človek. Politika njegovega lista se 10 ravnala povsem po njegovi osebni vo-B. Na njegovo povelje je »Herald« dan za dnevom napadal državnike ali politike samo zato, ker lastnik ni imel več simpatij zanje. Znano je, koliko let je preganjal Roosevelta. Bennettu je bilo pač vseeno, kakšno orožje rabi uredništvo. Tudi mu je bilo presneto malo mar, ali je zanimivo poročilo resnično ali zlagano. Še nek nasmeh mu je igral kraj ustnic, kadar je bral ovržena »Heraldova« poročila. Tedaj je navadno rekel, da njegovi osebni interesi zahtevajo, da se njegov list dostikrat citira v listih vsega sveta. Če hoče evropski trgovec priobčiti inserate v ameriškem listu, se nehote spomni na »Herald« kakor prvi list in napravi potem tako, ker najde ime tega časnika večkrat v domačih listih. Ta Bennettova metoda se je, kakor je videti, občne obnesla. Geslo ameriškega novinarskega kralja je bila reklama. Njegov časnik je bil čisto kapitalistično podjetje, brez odgovornosti na levo ali na desno in je služil samo njegovi muhavosti in'mošnji. r Pometačica in učiteljica. List L'Eco-le de la Vie prinaša sledečo značilno novico: Ženska izmed ljudstva ima dve hčeri, prvo je izšolala za učiteljico, druga, ki ni bila zmožna ali ni imela prilike, da se izobrazi za kak uradniški poklic, je postala cestna pometačica. Llčiteljica potegne mesečno 95 frankov, pometačica 200 frankov! — Torej povsod ista beda v učiteljskem stanu, — Dobra postrežnica zasluži lahko po 60 kron in še več na mesec, dobi poleg tega hrano in druge priboljške, da ji ni treba skrbeti za živež, tako da ji pride povprečno več kakor 120 kron na mesec. Poleg tega ima večer na razpolago, ni ii treba, da žtfe luč, obleko in obutev do*, bi od svojih strank. Učiteljica mora biti stanu primerno oblečena, mora imeti stanovanje po zahtevah stanu — ki je, po stari prislovici med berašldm in ciganskim. Učiteljica nima nikdar svobodne ure, nima oddiha. Njena učiteljska dolžnost jo spremlja na ulici, v cerkev, doma. Zvečer jo izmuči dolžnost stanu, luč na njeni mizi gori dolgo v noč... In plačilo zato? Prej je veljala samo učiteljica kot častni ženski poklic in — kot prilika do možitve .,. Zdaj se je odprlo ženstvu toliko poklicev, da ni in ne bo več takega navala v učiteljišča. In to je samo koristno za šolo: ostale ji bodo zveste deklice, ki so prinesle svoj poklic s seboj na svet, ki so pripravljene, da žrtvujejo svojo mladost, svoj čas, svoje zdravje za vzgojo našega narodnega naraščaja. In tej žrtvenici za narodno prosve-to bo treba preskrbeti boljšo prihodnjost. r Španska bolezen. Novo ime — stara bolezen. Leta 1888. je ležalo vse od bolezni, kateri so rekli »influenca«, besedo so sprevrgli Ljubljančani v »flanelca«. Bolezen ni opasna, nerodno je pa, da obleži nakrat toliko ljudi in pride tako otežko-čeno obratovanje, kar je posebno v vojnem času velikega pomena. Bolezen leži v zraku, zato je težko, ker se nimaš kam ogniti. Človeku je kakor bi ga kdo nabil, glava ga boli, kuhata ga mraz in vročina, usta ima suha, v črevah mu ni nekaj prav. Spanje pa beži, ko zapre oči ne zaspi, pač ga mučijo slike in prikazni. Bolezen traja kakor je človek manj ali bolj razpoložen za njo. Zdaj je slabo to, da smo vsi opešani, torej nimamo prave odporne sile. Bolezen ima značaj vročinske bolezni. Nevarna ni, vendar opozarjajo londonski zdravniki, da naj se vleže bolnik kadar jo občuti, ker postane poprej nedolžna bolezen opasna, če je zanemarjena in se ji pridruži pljučnica in otrpnenje tilnika. Navadno se vrti bolniku tudi v glavi. Tedaj je čas, da gre v posteljo. Z jedjo ga ni treba siliti, je najbolje, da se želodec izčisti. Dober je mrzel bezgov čaj, lipov čaj z medom in mlekom. Malo prave črne kave s ku-mino dene dobro. Češplje, sadni odcedki, so dobri, a le prav po malem, ker ima črevo razpolženje, da ga napenja kmalu kaj. Posebno dobro zdravilo, ki te obvaruje te bolezni je, če poješ vsak dan par strokov česna. Bolezen se mora izpotiti, bolnika pa je treba umiti dvakrat na dan hi-troma z mrzlo vodo. Okno mora biti noč in dan odprto, pihati pa ne sme ravno v bolnika. Čist zrak je prvi pogoj, da ozdravi bolnik kmalu in do dobra, umivanje ali kopel mu spravi strupeni pot raz kože. Prepoteno perilo vrzi v vodo. Mokre odeje obesi na solnce. Bolniku olajšaš glavo, če mu navežeš mete na čelo in noge. Marsikomu je pomagala melisina kopel za noge. r Kraljevski princ se poročil z Američanko. Iz Švice se poroča: Grški princ Krištof, najmlajši brat kralja Konštantina, ki je v starosti 31 let, se je čisto tiho poročil z bogato ameriško vdovo Leeds. Nova grška princezinja je prinesla princu dote okroglo 20 milijonov dolarjev, krasno posestvo v Hampsteadu pri Londonu in 40 tisoč funtov vredni ovratnik. Nevesta je stara 40 let. r Zakaj primanjkuje papirja? Skoraj vsi — in posebno slovanski —■ listi tožijo o pomanjkanju papirja. Pa v istini ni papirja manj, ali premnogo se ga porabi za razne druge namene, kakor za krušne karte, sladkorne karte in kar je še drugih takih kart, potem za izdelovanje papirnatega denarja ter za tiskovine, ki se rabijo za potrebne štatistike in izkaze. Poleg tega potrebuje vojaški erar premnog papirja za armado. Kakor izpričuje zadnji izkaz, je porabil vojaški avstrijski erar doslej 17.8 milijonov kilogramov papirnatih snovi, in sicer: 16,000 štirijaških metrov za aeroplane, 6 milijonov metrov za obleko vojnim ujetnikom, 100.000 metrov za delavno okleko delavcem, 4 milijone metrov za obleko in uniformo v zaledju, 200.000 garnitur za prevleko slamnjakov, 6 milijonov metrov za nadomestilo platnenega blaga, 120.000 metrov papirnatih snovi za bisage, 70.000 metrov za mrtvaške srajce, 50,000 metrov za prevleko zabojev z mu-nicijo, 4,9 milijonov papirnatih vreč za oves, 1.2 milijone vreč za sadje, 4 milijone vreč za moko ter 1,419.000 štirjaških metrov papirnate snovi za nepremočljive plahte, ki se rabijo za vozove in vagone.' — Še dalje gredo v papirni industriji Nemci v raihu. Vsled ministrskega odloka na Bavarskem je zaukazano mestnim in kmetiškim občinam, da skrbe za to, da se mrtveci oblačijo samo v papirnata krila. Omivalkam mrtvecev je naročeno, da bi tam, kjer imajo mrtvega obleči v volneno obleko, odnesle to na občinski urad, kjer dobe zanjo papirnato obleko. r Kako je na Ukrajini, Vojni kurat, ki jc bil premeščen z italijanske fronte na Ukrajino, jc pisal »Našincu«: Mi častniki bivamo v zasebnih stanovanjih. Meni so odkazali stanovanje pri zasebniku, milijonarju, trgovcu z železnino. Kako sem bil iznenaden, ko me je ob mojem prihodu v njegovo hišo pozdravil v lepi slovaščini. Mož milijonar je namreč moravski Slovak, ki je prišel v svojih mladih letih sem ^ Postal je stgijpstojen trgovec in obo- gatel. Ker ima sam veliko stanovanje, mi je dal na razpolago par sob. Vse je katoliško in se v tem oziru dobro razumemo. Stanovanje ima bogato, velikomestno opremljeno. Po ulicah je živahno življenje, kakor na Dunaju in prava mešanica vseh narodov. Kaj dosti je videti Kitajcev, ki prodajajo razno blago. V vseh trgovinah občuduješ po izložbah obile zaloge, a cene so nenavadno visoke. Rubelj velja za dve naši krqni. V kavarni stane bela kava dva rublja, kifelc pa eno krono. Vsi vojaki imamo tu mnogo boljšo hrano kakor smo jo imeli v Italiji, Danes je šel moj sluga k brivcu. Ker je vojak, mu je manj računal, a vendar je plačal 2 K 60 vin,, sicer se plača 2 rublja ali 4 krone. Tu vladajo popolnoma redne razmere, kdor ne išče zdražbe, živi v miru. Nas Avstrijce imajo Ukrajinci jako radi, kar pa o Nemcih ne morem trditi. Za kuverto in pisemski papir sem plačal 80 kopejk ali 1 K 60 vin. Ravnokar je nastal štrajk pekovskih pomočnikov, ki so imeli 40 rubljev ali 80 kron na dan. Pa jim še ni dovolj. Do katoliške cerkve nimam daleč in imam zmeraj zadosti ministrantov. A v cerkvi se moramo ravnati po ruskem koledarju, smo za 14 dni nazaj. Zbok tega smo slavili mi vojaki Telo Gospodovo po našem koledarju samo notri v cerkvi. Sv. mašo berem v cerkvi za 14 dni kasneje kakor molim v brevirju, Tu je pomanjkanje papirja, vrvic, vreč, česar je bilo v Italiji v izobilju. In velika suša je, kar sem tudi opazoval po celi cesti, ko sem se vozil skozi Galicijo. Letina bo slaba. Duhovniki so kakor splošno z nami vojaki jako prij" ni. Liter piva stane 4 K 80 vin. Kdor si ua čevlje osnažiti na ulici, plača 2 kroni. Na izpre-hod hodim na morsko obrežje, ladij vidim le malo, vsepovsod prazna nedogledna morska ravan. r Podmorski predor med Francijo in Anglijo. Na trgovinskem posvetu zaveznikov v Londonu so sklenili 5. t. m., naj se prične kmalu graditi podmorski predor, ki bo vezal Francijo z Anglijo. Kadar bo predor zgrajen, bo vozil ekspresni vlak iz Pariza v London 6 ur; prepeljali bodo lahko v 20. urah 30.000 popotnikov in 60.000 ton blaga. r Proti zakonu bolnih ljudi. Mestni zastop v Aradu na Ogrskem je poslal državnemu zboru nujen poziv, naj sklene postavo, glasom katere se bodo smeli poročati samo ljudje, ki bodo predložili zdravniško spričevalo, da so zdravi. Slovani v ztfetko svoje zgodovine. Da bi nekoliko pozabil današnje zmešnjave, sežem, kadar kaj utegnem, po knjigi o minulih in davno minulih časih. Priznam pa, da me je Se malo knjig zanimalo tako, kakor Gruppova kulturna staroveška zgodovina.1 Visatelj je Nemec, a je še dosti objektiven in ima široko kulturno obzorje, Povem vam, kaj pravi o Slovanih, ob svitu njih povestnice. Nekaj vam bo po volji, nekaj pa ne, a ravno o tem premišljujte! V gozdnatih in stepnatih pokrajinah prostrane vzhodne Evrope, tam so zlasti prebivali naši predniki Slovani. Preživljali so se s poljedelstvom, živinorejo, a posebno so se povspeli v čebelarstvu. Kakor čebelarji so sloveli daleč tudi na evropskem zapadu; v bavarskih samostanih je bil Slovan-čebelar navadna prikazen. V obleki se niso veliko razlikovali od starih Germanov. Nosili so hlače, plašč, srajco, suknjico (kamižolo), ki je segala do kolen, čižme, nogavice, kučme in klobuke. Ženske so se oblačile skoraj kakor moški, nosile so rade tudi hlače. Papež Nikolaj I. jc Bolgarkam izrečno dovolil nositi spodnje hlače (breguše). Moški so radi nosili brke; brke so veljale za posebno krasoto, zategadelj so tudi svojim bogovom delali brke. Kuharji, pravi Grupp, pa stari Slovani niso bili kaj sloveči, Kuhali ali pekli so na ognjišču največkrat konjsko meso in divjačino; pecivo so tudi poznali, pekli so je iz močnatega testa, a so radi mešali vanje med. Navadno so pili pivo, zato so že zdavna negovali ječmen in medico. Medica je bila uprav zato, ker so čebelarstvo tako dobro razumeli, pri njih jako poceni. Za daritveno pijačo so pili tudi konjsko kri. Nravnosti starih Slovanov, tudi naših prednikov, Grupp preveč ne hvali. Živeli so v mnogoženstvu in precej divje. S priznanjem pa omenja Grupp sv, Vojteha, ki je šel moško in neustrašeno v boj zoper pregrehe svojega naroda. Z bolestjo je priznal, da ni mogoče izkoreniniti niti mno-goženstva, niti kupčije s sužnji in ker ni hotel kakor praški škof brezdelavno gledati, je rajši ostavil svoj škofijski sedež. In nihče se ni drznil dolžiti ga malosrč-nosti. Ob morskem obrežju bivajoči Slovani so metali svojo deco, kar je je bilo čez število, naravnost v vodo; na Pomoran-skem so odlagali deklice še v 12, stoletju. Ko je prišel sv, Oton na Pomoransko, je našel tam slovanska ]wgze, ki imeli 24 žen. A ko so misijonarji od njih zahtevali, da naj obdrže samo eno, namreč ono, katero imajo najrajši, druge pa naj odslovijo, se jim je zdel ta nalog trd in sicer ne samo možem, temveč tudi ženam, da, tem še bolj kakor možem, zakaj te so se videle brez vseh sredstev postavljene na cesto. Slovanska žena, kakor germanska in keltska, je bila le za delo, lc možu za pomočnico. Radi tega je mlada deklina stopila le z bojaznijo preko praga hiše svojega ženina, saj je imela v njegovi materi in ženah vedno same neprijateljice. Kaj čuda potem, da se hudobna tašča tolikrat omenja v staroslovanskih pripovestih. Zato se je morala nevestina mati pred zetom spošt« ljivo klanjati, in samo zaradi tega je veljal pri naših prednikih pregovor: Če nimaš vraga v hiši, vzemi si zeta. A kljub temu so si znale slovanske žene priboriti veljavo kakor drugje in vsaka družina se je naposled sukala okoli njih. Nekatere so segle tudi v narodno življenje. V mislih imamo našo Libušo, Ljudmilo, Dragomiro, rusko Olgo in krakovsko Vando, ki je sovražne čete tako očarala, da so izgubile čisto vse veselje do boja. Pri Slovanih se je držala družina skupaj tesneje in dalje, kakor pri Germanih. Družine, ki so izhajale od skupnega otca (oženjeni bratje, omežene sestre), so tvorili župo ali zadrugo, so živeli skupaj in so skupaj hodili na lov in gonili na pašo. Ko je število družine prekoračilo 8 ali 10 in jc bilo tu že tretje pokolenje (vnuki), so se od skupne domačije ločili in so si postavili lastna ognjišča in dvorišča. Od skupne zemlje jim je bil odkazan delež; ta delež se je imenoval delež dedov, dedina. Zemlja, ki je ostala v rokah bližjih dedičev (bratov ali sester), posestvo, kakor pravimo rodbinsko, očetovo in se je nazi-vala očetnjava (dom, domovina). Dom skupnega praočeta, dom najstarejšega, staroste, dom županov je ostal stalno središče vsega sorodstva, Okoli središča so sf potomci stavili ali v krogu ali v obliki podkve svoja bivališča. Ko je pretila nevarnost, je vse hitelo v glavarjev stan, ki je bil utrjen, v domači grad. Del zemlje je ostal vedno skupen vsem ter se je imenoval občina. Slovani so bili, pravi Grupp, veliki ljubitelji svobode in prostosti, tako, da se je njih nagon do svobode in prostosti pre-vrgel v razuzdanost in v anarhijo. V župi se niso brigali niti za svoje najbližje sosede, da so se le sami prosto in nemoteno gibali. Zato ni bilo nikjer oblasti v pravem pomenu besede. Posrečilo se je sicer nekaterim načelnikom podvreči si nekatere župane in zediniti večjo moč, ali ta ni segla daleč preko krajevnih mej. To so bili knezi, vladike, vojvode, Včasih so župe izvolile vladika, da bi poravnal spore in napravil zopet mir in red, tako n, pr. v vojski, ali če so nastali med njimi notranji nemiri ali prepiri zaradi deželnih mej. Tako se je zgodilo i v Čehih, kakor pripoveduje Kosmos o Libuši in Pr2inyšlovcih, Redno je manjkalo Slovanom sigurnega vodstva, silne organizatorske roke in vojaške moči. Vsled tega niso mogli ustanoviti svoje države, Do te so jim morali pomagati tujci, zato vidimo od nekdaj toliko tujcev na slovanskih prestolih. Grupp meni, da je sam Premyšl frankovski kupec Samo,' (Grupp, II., 207.) Naša dežela je velika, so dejali Rusi severnim germanskim Vara-gom, ali nered vlada vsepovsod, pridite in' vladajte nam! In ti so prišli in vladali! In Slovani, tako pravi Grupp dobesedno, so se dali vpreči v jarem in so imeli veselje in zadovoljnost nad tem, kar bi drugi smatrali za neznosno breme. Zato so jih Nem' ci nazivali pse. Naši predniki, tako jim Grupp očita, si radi dovoljujejo kradež, in kakor pravf Kosmos (ravnotam I., 3), niso umeli razločevati med tvojim in mojim. Ko so jim krščanski misijonarji ponujali krščanstvo in s tem boljše in lepše življenje, so jim' odgovorili, da pri kristjanih preveč kaznujejo tatove in roparje. Ali vkljub temu, da Grupp očita še našim prednikom zvijačnost in neodkritosrčnost, priznava vendar rad njih blagodušnost in gostoljubnost. O Slovanih pravi, da so svoj dobiček in svoj plen radi in z veseljem delili s tujci. Neki srednjeveški kronist pravi o njih: kradejo, da morejo pogostiti. Tudi že takrat so naši predniki radi imeli godbo, petje in ples —• in so zaradi njih pozabili na delo. Tako opisuje naše prednike tujec. Ko smo brali to poglavje, se nam je večkrat vsiljevalo vprašanje: Kaj smo danes kaj boljši kot takrat? Pogreli leialca. 'red kratkim časom sem prišel k novi letalski stotniji na italijansko fronto. Buren je bil pozdrav, a vendar se mi je vedno zdelo, kot da na vseh teh obrazih kljub odločnosti, ki jim žari iz oči, kljub pogumu, ki govori iz njih besed, leži nekaj kot skrivna senca ... In kakoršnakoli je zabava — ta senca nc izgine... nc izgine ... ' Grupp: Kulturgcschichtc dos Mitlelalters I., IJ,, III, Paderbora-Schoninj. Takrat si te prikazni nisem mogel razložiti, danes pa, ko scv.i se sam srečno vrnil s poleta v sovražno zaledje, a zgubil na tem petu dva tovariša; danes, ko se je tretji moj tovariš vrnil mrtev ... pilot ga je rešil vsaj mrtvega .. . danes vem, kaj pomeni ona skrivna senca, ki se je iz navzočih nihče ne zaveda, ki jo opazi le skrbno motreče oko novodošlih ,.. Kot bi donelo v zraku: »Danes meni, jutri tebi!« se mi zdi, ko brne glasovi motorjev v daljo kot mogočen drhteč glas zvonov ... In ko se vrtajo, dvigajo vedno višje v zrak naša letala, da jih oko že komaj vidi, ti drhli še vedno oni proseči glas motorjev na uho, da se ti zdi, kot otožna pesem iz trudnih dalj... Človeku se zdi, kot da bi tudi mrtev motor imel čut, kot da bi tudi stroj mogel čutiti s človekom. .. Kajti, kadarkoli se vzdigneš z njim rožne volje in ponosnega duha solncu nasproti, da se ti prša širijo in oko zažari nepoznanega ognja, da, takrat je tudi pesem motorja lahna in poskočna; kot hod deklet se ti zdi to enakomerno, jasno zvonjenje ... in zdi se ti, kot da bi se vzdigal mnogo hitrejše, plaval mnogo lažje ... In v takšnih trenotkih si ponosen na vse... in tvoj pogum presega vse meje ... kot da bi v zraku ne bilo nevarnosti. Nikjer menda ni tovarištvo razvito v tako visoki meri kot pri letalcih. Poveljnik je tvoj prvi tovariš in neodkritih značajev najdeš malo. Vsi so prijatelji. Kako trepe-čejo vseh srca, če se eden izmed tovarišev ne vrne v pravem času s poleta nad sovražnikom ... vsakdo se boji, da ga morda ne bo več, a upa, upa .., Končno pridom letalo, pada vedno nižje in nižje, vse-'de se na tla in vsem odleže, če je vse v redu ... Danes pa se je vrnil pilot z mrtvim lastnikom. V zračnem booju ga je zadela eksplozivna krogla v prsi in srce je nehalo biti za vsikdar ... Dober tovariš, Poljak z 'dušo in telesom, je bil in bila sva si tako iskrena prijatelja. Saj so naju vezali skupili ideali: prostost vam in nam! Jugoslavi- ja — Poljska. Ih ne redko sva se nasanjala v one lepše čase, ki morajo priil... Kot bistri sokol je bil prožen ivoj duh! Pravil si mi o svojih bojih in ranah, iz vsake tvoje besede ra jc gorela tako globoka ljubezen do domovine ... In tvoje uho re bo več slišalo mogočne vaše himne: Ješče Polska nie zginjela. .. Tvoje oko ne bo več zagorelo ob nje zvokih, ko bo zaplapolala na cit.adeli varšavski, na kraljevskem gradu v Krakovem vaša zastava--- Krasen solnčen dan. Ni oblačka na nebu, popolnoma mirno je vse. Tudi na našem letališču. V prvem velikem šatoru leži padli junak, skoro zakopan v vencih prvih cvetov in v senci zelenja... Ob nogah leži propeler, odet v črno svilo ... Pred šato-rom pa se leskeče letalo, ki je poneslo dragega tovariša v smrt, v solnčnih žarkih; ovito je tu in tam s črnimi trakovi in zdi se ti. kakor cla bi tudi žalovalo za padlim. Trume častnikov in moštva vro skupaj, vsak trenotek priletc v letalih tova-riši-lctalci od daleč, da spremijo junaka na zadnji poti. Nemo stoje posamezne gruče, tudi zborni poveljnik skloni glavo, prepoln globokega spoštovanja, občudovanja pred onim, ki je do tolikih izvrstnih delih daroval tudi svoje najboljše, svoje vse na oltar domovine ... Turobni zvoki godbe še povišajo žalost v naših srcih, ko stopamo za krsto ... Od juga pa se bliža vedno bližje in bližje čreda oblačkov .,, Sovražno letalo v ognju obrambne artiljeriie. Prav nad nami je, razločno se sliši drdranjc njegove strojne puške ... a kmalu zopet izgine. Za nami pa se dvigne letalo, se vzpne v zrak in že kroži nad sprevodom, zvesto spremljajoč padlega junaka na zadnji poti. Kako otožno zveni motor v zraku. Kot bi ona usodepolna krogla zadela tudi njega tako močno, kot njegovega gospoda ob zadnjem sovražnem poletu. Tako monotono .. . Nič ni slišati iz njega onih čistih glasov, ki ti done na uho kot srebrni glrs rogov, kot šumeči in bobneči glas orgel, kot prelestni smeh mladostne moči in samo- zavesti. Kot temen, mračen ptič šviga nad našimi glavami. Ob straneh voza s krsto, ki je en sam venec, eno samo zelenje, pa stopajo mrrčnih pogledov pilotje z gorečimi bakljami v roki. Iz njih oči čitaš nekaj kot srd in gajev in ... temno sovraštvo. Kolikokrat sc bili s padlim v smrtni nevarnosti, daleč v sovražni deželi, kolikokrat so z zadnjimi svojimi močmi kljubovali vremenu, sovragu... in so rešili aparat in častnika in sebe ... Dolga vrsta nas stopa trudnih korakov, trudnih misli za krsto ... Srce toguje, plaka ... a oko ni solzno. Solz ne poznamo ... Saj smo navajeni stopati iz ene nevarnosti v drugo, naše srce ne pozna strahu, ko plavamo visoko, visoko v solnčncm naročju ... In solze so nam postale tuje po tolikih bridkih prevarah ... Še zadnji pozdrav, kup zemlje na tvojo krsto... in lovorov vcnec, ki pade iz letala, žalostno kro::ečega prav nizko nad odprtim grobom ... poslavljajoče se ... General de charge! — Mogočno zadone akordi cesarske pesmi. Vse postave se strumno vzravnajo, a vseh misli veljajo tebi, tebi.., Tvoje letalo napravi še en krog in odplava .., tudi ono se je poslovilo od tebe. Li slišiš otožen glas motorja, ki žaluje z nami? ... &proHizac!iJa. a Marmelada na rumene izkaznice c. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo marmelado v petek dne 2. avgusta in v sobeto dne 3. avgusta pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v petek dne 3. avgusta dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. štev. 1201 do 1400. V soboto dne 3, avgusta dopoldne od 8. do 9. št. 1401 do 1600, od 9, do 10. št, 1601 do 1800, od 10. do 11. štev. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. št, 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. štev. 2201 do 2400, od pol 4. do pol 5. št. 2401 do 2600, od pol 5. do pol 6. št. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg marmelade, kg stane 2 K. a Mast na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo mast v soboto dne 3. avgusta popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. št. 1 do 60, od 2. do pol 3. št. 61 do 120, od pol 3. do 3. št. 121 do 180, od 3. do pol 4. 181 do 240, od pol 4. do 4. št. 241 do 300, od 4. do pol 5. št. 300 do 360, od pol 5. do 5. št. 361 do 420, od 5. do pol 6. št. 421 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kilogram stane 10 K. Mast dobe vsi pripadniki te skupine. Izkazati se je pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast (odre/e se kupon za avgust), nastavljenci južne železnice morajo prinesti nakupno knjižico in nastavljenci državne železnice svoio železniško legitimacijo. Brez teh do kazil ne dobi nihče masti. a Razdelitev krompirja v občini Moste se vrši v petek 2. avgusta od 8. do 12, ure iz skladišča pri Mausarju. Vsaka oseba dobi 2 kilograma, železničarji in tisti, ki sc sadili krompir, so izključeni. Na zamudnike se ne bo oziralo, a Razdelitev petroleja in sveč v občin: Moste se vrši iz skladišča pri Mausarju pc sledečem redu. V ponedeljek dne 5. avgusta od 8. do 12. ure železničarji; od 2. dc 4. ure stranke s št. 1 do 300; v torek dni 6. avgusta od 8. do 11. ure stranke s št 301 do konca; od 11. do 12. ure pa obrtnik? Na zamudnike se ne bo oziralo. . ZsublSeno - ^aldest©* Zgubil se je včeraj dopoldne steklen obesek z zlatim obrobkom. Ker je bil drag spomin, se prosi, da ga pošten najditelj odda profc nagradi v Rožni ulici štev. 39. I. nadstropje F. Cvirn. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi j: oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki fotografiji prvi fotografski in povečevalni zavod _::: V LJUBLJANI :::- KOLODVORSKA ULICA št. 34 a. Damsko kol dobro ohranjeno, SE KUPI. Ponudbe na IVAN KURALT, valjčni mlin v Domžalah. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Flnton Cerne, gravar in Izdclovatslj kavSuk-žlambilijev Duorisl frg Proda se rabljen 1 a e 50 cm širokost rezi. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 2653. SSšSORHG!, grada! PRODA SE lili iils s popolno opravo. — Več pove upravništvo »SLOVENCA pod št. 2605. Dm hrastova, bukove, gabrova, brezova, jcl-ševa, cepljena ali okrogla, 1 m dolga, kakor tudi kostanjeve, hrastove in bukove iBloeis in vsak drug les kupuje po najvišji cen' ALOJZIJ PLAUSTEINER, Št. Jurij ob južni želeinici. Plačilo takoj proti duplikat-voz. listu. i! R proda stnjiina tovarna SAMSA & CO. v LJUBLJANI, Metelkova ulica 4. 2594 Proda ss ri^muiimir sikiiu r.a Selu 13 pr Mostah pri Ljubljani. lo si trtle (sirkove) po 8 kron, II. a po 7 kron za komad v zavojih po 5 kg proti povzetju kakor tudi riževo metle v vsaki množini dobavlja tvrdka VACLAV A FILIPA vdova, Jablonne n. Orlici. izborne kakovosti, tudi v večjih množinah, pošilja IVAN OGRIN, LJUBLJANA, Gruberjevo nabrežje štev. 8. lllJglJUM LJUBLJANA javlja svojim p. n. odjemalcem, da bo trgovina jutri, v četrtek, 1, t. m. in v soboto, dne 3, jsr ODPRTA, iti. akademije in slovenske trg. iole, s »estletno prakso kot blagajničar pri gradbenem podjetju, ŽELI PRISTOPITI k fiaH&i v blagajničarski oddelek. Cenjene ponudbe do 10. avgusta na upravništvo »Slovenca* pod št. 2593. " kupim" „ID©M m SMET letnika 1916, 1917. Ponudbe prosim na upravo lista pod šifro: »2 letnika«. 2662 pripraven za ležati in sedeti, SE PRODA ali ZAMENJA ZA MOKO na SV. PETRA NASIPU štev. 15, 1. nadstropje, LJUBLJANA. 2657 F zr.tre čudovito naglo li Iffift a$ i: WsA®A vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, bvizgalnica 2 K. Vsa naročila naj sc naslavljajo naravnost na: : Lekarna »pri uoanju« s tfjjflij fijiroh Apotheke »zur Hofinung« iCltU KlUfiliMi Več - genov in-.a naprodaj 2631 VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana. :: Oddajajo se samo celi vagoni! s: Kupim JV gobe po najvišji dnevni ccni. MIHAEL OMAIIEN, TRGOVEC, VIŠNJAGORA. Ponudbe na poštni predal: 151, glavna pcSta, Ljubljana. staro 17 let, želi mesta koi pnj#j kaki ti.. kjer bi ji bila dana prilika, da bi se izučila v kuhanju, Najrajši gre na deželo, ako je mogoče v kako župn;ščc. Cenjene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod: »Pošteno dekle« 2658, -r.TiJftf, * - -um.' fr-' "' V — • PRODA SE J r (E i s k a s t c n), debro ohranjena, dolgost 143 cm, visokost 139 cm, širokost 81 cm. F. DOLENZ, KRANJ. 2660 __________- flPiJi^ iS 10X15 popolnoma opremljen, se proda. Na ogled' pri plačilnem . natakarju hotela »Tratnik«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. > livnieJnili ■ odjemalcev potrdijo, da uničevalec korenin „Riaba!3am" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja očosa, bradavice, trdo Kožo. Uspeh Uainmčen! Cer.a 3 r., 3 lončki 7 K, b lončkov 10 K. PnMp. nrašek „lta" odstianja napio pot na roicah in negah. Cena K 2-50, 3 ška-tlje (i K. Krema „Clrce" omchša razpokane roke. Cena b K, 3 lončki Zofeol najtrdov. revmotiz, bolečine, ko jc le O — vso odreklo, Iti pri ^—J—"* ollih zobeh. Če ni uspeha, denar nazaj. Ccna 3 K, 3 pu5:ce 7 K, č puSic IU K, Nikult. okam. zobovja, ne ncprijet. duha! Snežno bele zobe da ,Xlrls', zobna tekočina. Takoj, uspeti Cena 3 K, 5 stekl. 7 K. KEMENV, Kaschau (Knssa) I. poštni predal 12-C-SO, Ogrsko. lllfl suknene odrezke, sta re in nove kakor vs» vrste bombažastih if volnenih cunj, žnklje vino, odeje, vrvi itd v vsaki množini in p« najvišji ceni KUPUJ? E. ftoiifeeft o S^assiss. snbe gobe, prezne vreče in druge pridelkt kupuje trgovina s semeni Sever & komp, preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA MARIJIN TRG. 253-, nove in stare KSSPI vsako množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaikov, aKigncinnBBauuaBaafla Ustanovljeno 1.1893. t_______ IV Naznanjam, da sem otvoril lastno m drema za kurjavo flA DOLENJSKI CESTI ŠT. 12 V LJUBLJANI, nasproti strelišča. Skladišče tudi ob_Ižan»ki cesti. Kupujem in sprejemam naročila nadrobno tli na velespoštovanjem FR;m SU5T&R, prej poslovodja podružnice A. Kobi. cele vagone. — Priporočam se 7. 2646 rt* ,'V ' I3de3f£ '«!££ Slu* kil jf.____________ Da bi ce če bolj izuril v tej stroki, želi masta v k;':r.ia takem kraju, k;cr bi imel priliko sc še popolnoma izučiti. Gre tudi kot samostojen kuhar v kako m.slo gospodinjstvo, je vEjen vseh gospodinjskih in gospodarskih del. Razume se tudi na vrtnarstvo. Nastop službe s 1. septembrom. Cenjene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod: »Priden in pošten« 2659. za takoj ali za november. Naslov: Anton Bernik, dež. rač. svetnik v Ljubljani, Privoz štev. 3. Prevozna v dobrem, za obrat sposobnem stanju, 20 HP, se proda pri A. NAGEL V KAMNIKU. C 3 11 IS E! H a a Ji 19 '3 S IV h c U H is a b m n o ■ B ft a na b n e a ■ a a n b m n u u n B BI S u C IB B 90 B a a o m a eo » a m m eta aa »a m a a ra f. a b a v ;auB*OBBBsi!niingiu8BiiBaii Ustanovljeno 1.1893. V Liliji renlsJrovana zadrug® z omejenim jamstvom. Dovoljuje Članom posojila proli poroštvu, zoslavi žlvljenjsKili polic, posestev, vrednost papirjev aii zaznambi ua službene prejemke. Vračajo se posojila v 7K, 15 ali 22'A letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno ▼ Ljubljani, Kongresni trg štev, 19, ki daje vsa potrebna pojasnila] Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestnje po 4 K %. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915. K 519.848'40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915. 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za K 6,089.850'—. bb bb bb bb bb bb bb BB na bb bb b b a a bb bb bb BB bb aa bb ■ b M H na " n n -j n a n a a n n j; c. h a m a n a i; a u a m x » n a ti m f, c a a b g a ra b m s » b b b ■ za poyon s silo in z roko, dalje čistilne mlatil-nire najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito In sadje, gepelje, slamoreznice, brzoparilnike, kotle zs zpnjft, brane in plujjc ter razne drage poljedelske stioje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno v zalogi fpjf, l^jjf&l zaloga poljedelskih strojev v LJHteSiami, Martinova cesta St. 2. Dalje opozarjam ua svojo veliko zalogo priznano in doka-zano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mietev. Pokra in maiseaeiža postrežba vsakemu zajamčena. LJUDSKA POSOJILNICA zavezo brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, registrovana zadruga z neomejeno v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva . cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo, J jI sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- j| M poldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po ™ ' tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti ia daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.