640. štev.
V Ljubljani, sobota dne 4. oktobra 1918.
Leto H.
Posamezna številka 6 vinarjev,
»DAN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pcndeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani V Upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; 8 poito celoletno K 20*—f polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnin« se **«	pošilja	upravništvu.	trt
»t	Telefon	številka 118.	:::
i
nt
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 0 vinarjev.
m	Uredništvo ln upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 ▼. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :tt
at	Telefon Številka 118.	ta
Poštenim ljudem.
V seji deželnega zbora, dne 2. oktobra se Je zgodilo nekaj takega, kar ne bo moglo ostati brez odmeva v srcih ljudi, ki so poročilo čitali ali, ki b<xk) o tem še izvedeli.
Duhovnik Krek, glavni vodja klerikalne stranke, je odgrnil zadnje odgrinjalo, ki Je še zastiralo popolni vpogled v srca in duše Hudi. ki so račun najlepših naukov, ljubezni do bližnjega In poštenosti, dobili usow do Kranjske dežele v svoje roke. Postavil se je na visok oder, in pokazal strmečemu občinstvu, tej; glejte, tak sem, ali ni prav, da •era tak? In neizmerno dopadajenje *e je zbudilo v somišljenikih S. L. S. In vpili »o »hozana«. — Sankcijo je dobila morala, ki je znana Iz romana »Otroci papeža« in ki se skriva plaha le v nedostopnih blodvščih svetovnih velemest, kjer obhaja svoje orgije v najtemnejši noči. kamor ne doseže roka postave ali pa le z »ajvečjo prebrisanostjo in le zelo težko. Javno, vpričo vseh oblasti In pri belem dnevu, pa so na Kranjskem “Peljali novega Boga In novo moralo.
Ni dolgo tega, ko je vsa Javnost Po objavljenih pismih izvedela do Intimnosti za razmerje duhovnika Kreka z gdč. Theimer. Ker so dokazi tako jasni in nepofoitni tudi lahko sojeno čisto nepristransko. In ta sodba Je ta, da mora pač vsakdo, kdor le količkaj čuta in komur ni ljubezen le navaden potreben posel, po-J**Ilovatl gdč. Thelmer kot žrtev nezmernega cinizma, materializma ln brezčutnosti.
v Ona ženska, ki jo Je duhovnik Krek v nočeh ljubezni imenoval lv?io ženo in ki Je verjela njegovi fVisoki pesmi ljubezni«, ker je pač r|a v resnici v takem razpoloženju, gensko je duhovnik Krek Javno
— vlačugo. ..........
ženske, sedaj veste, kaj ste, ko “ udalate najsvetejšim čuvstvom!
»Kristusov namestnik« Je tako tovoril, zato mora biti nedvomno resnica.
Prt tem pa seveda duhovnik Krek ni logično izvajal svojega govora dalje po znanem slovenskem pregovoru: Povej ml, s kom občuješ, m povedal ti bom, kdo si.
Mogoče je le dvoje: ali Je duhov, nik Krek lagal, ko Je pisal ona pisna gdč. Theimer in Jo na ta način Pridobil zase. — Koliko Je potem Vredna morala profesorja bogoslov-•®? Ali pa le dr. Krek pisal v onih Pismih resnico. Kako pa more potem j*ko žensko javno imenovati — vlačugo?
Vrhunec pa Je dosegla ta katoll-Pa morala v tem, da le cela stranka dr. Kreku — ploskala.
Dr. Krek Je torej vse priznal in •Icer na način, ki najbolj obsoja njega »amega.
Iz vsega pa! se vidi, kakšna Je morala posameznika, In kakšna )e morala cele stranke.
Ko bi kak napreden poslanec (ne duhovnik, ne katoliški poslanec, ne prof. bogoslovja, ne prvoborlteli katoliških načel!) storil kal takega, bi klerikalci vpili, da Je morala našega ljudstva v nevarnosti, ker H dajejo voditelji slab zgled.
Sedaj pa Imalo vsi klerikalni volile) pravico, da se sklicujejo na moralo, ki so JI klerikalci dne 2. oktobra 1913 v dež. zboru slavne vojvodinje Kranjske ploskali in to s tem odobravali. (Več slučajev v klerikalni stranki dokazuje, da to »fante« ne ovira in da gredo preko tega na boi.)
Vprašanje pa je. če bo naše dobro verno ljudstvo s tem še dolgo zadovoljno.
Dan 2. oktobra 1913 pa bo ostal za vselej važen v zgodovini klerikalne vlade na Kranjskem.
Štajersko.
Na nesramne napade »Straže« in »Slovenca« odgovorimo s tem, da vsii tem bolj vneto delamo za »Sokola«. Na delo! čas le ugoden.
Maribor, (čudež.) Po mariborski promenadi sta se minuli torek šetale dive dami ln govorili — slovensko! Prav zares...
Maribor. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, dne 5. oktobra, za otvoritev letošnje sezone češka drama v Štirih dejanjih »Žetev«. Začetek predstave točno ob pol 8. uri zvečer. Nadejamo se obilnega obiska, kajti le na ta način omogočimo stalen obstoj in procvit slovenskega gledališča. Mariborsko Dramatično društvo se Je in se bo trudilo, da bodo letošnje igre povsem zadostile željam obširnega občinstva. 2e prva igra nam le za to porok. Zatorej na svidenje v nedeljo pri »Žetvi«.
Veletrgovino s papirjem in galanterijskim blagom je otvoril s 1. oktobrom trgovec g. Vilko Weixl na Glavnem trgu, štev. 22. (Zieglerjeva hiša.) Trgovina }e moderno opravljena ter tudi po prostornosti daleko prednjači vsem trgovinam te stroke v Mariboru. Trgovina pa Jie tudi namenjena kot založnica celega Slov. Štajerja. Apeliramo na naše narod!ne trgovce in druge odjemalce, da tudi v bodoče podpiraijo z vsemi močmi narodno podjetje.
Maribor. (Plesna šola.) Trgovsko in obrtno društvo v Mariboru naznanja, da je sklenilo letošnjo sezono zopet prirejati plesne vnje kot doslej običajno vsako leto. Plesalo se bo v mali dlvoranii Narodnega doma, začenši s 7. t. m. ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo pri trgovcu V. Weixl, Glavni trg 22. Vstop do 15. listopada je dovoljen samo proti vstopnici za celo sezono. Člani vstopnine prosti.
Tezno pri Mariboru. (Obstreljen ciganček.) V pondeljek Je prišla na
Tezno ciganska družba pod vodstvom cigana Kreuza. Kreuz Je šel s svojimi ljudmi na policijo radi živinskih potovalnih listov. Ko se Je s svojci vračal, mu pridejo od taborišča sem nasproti otroci z malim ročnim vozičkom, v katerem je ležal 71etni Rudolf, sin ciganke Ane Krem s skoro prestreljeno glavo. Fant je še živel, vendar je malo upanja, da bi ozdravel.
Ptuj. (Prijet tat.) 15. m. m. je ukradel pekovski pomočnik Wau svojemu gospodarju, pekovskemu mojstru Obleščaku v Tolminu obleko vredno 74 kron, ter pobegnil. Prišel Je noter do Ptuja, koder so ga orožniki prijeli in izročili sodišču.
Kozje. (Prijet pustolovec.) Te dni je prišel v Kozje pustolovec Teik. Mož se Je preživljal s tem. da Je vernim dekletam pod pretvezo, da Jih poroči, izvabljal denar. Pred par dnevi je ogoljufal v Monakovem neko kuharico za 9000 mark, nato pa pobrisal. Seveda so ga oddali sodišču, ki ga bo poslalo nazaj v domovino pihat ričet.
Celje. (Kaznovana bahavost.) Te dni je popival posestnik Martin Pa-hole V neki krčmi blizu St. J ur ja ob Jtižni železnici. Mož je imel pri sebi mnogo drobiža in par hranilnih knjižic, kar je kazal prav bahaško svojim sopivcem. Po vinu omočen pa Je na svojo nesrečo še vrhu tega trdno zaspal. Ko se le prebudil, je pogrešal za 100 K gotovine ter hranilno vlogo s 4000 K. Seveda tudi pdvet niso bili več navzoči.
Konjice. (Poparjen.) Dne 25. m. m. le prišel 41etni Karol Senčič preblizu ognjišča, koder je stal lonec z vrelo vodo. Fantek je zvrnil posodo, koje vsebina ga Je polila in tako opekla, da Je dan za tem umrl.
Laški trg. (Živinski sin.) Posestnik Hartmann je hotel poročiti svojo oskrbnico. Ko le njegov sin, premo-gar Fran Hartmann za to namero
zvedel, je napadel očeta ter mu z nekim steklom popolnoma razrezal obraz. Hotel ie s tem preprečiti, dla ne bi izgubil dedSčine.
Režiser in kapelnik slov. gled. v Trsta
Goriško.
Pritožbo smo dobili od strani slovenskih volilcev v Gorici, češ da so Italijani imeli v dež. zbor prost vhod, Slovenci pa ne. Italijanski poslanci so si baje poskrbeli vstopnice — naši pa so imeli samo po kake tri, da so jih dali svojim najožjim znancem, Ker Je zanimanje veliko, bi biilo seveda potreba, da poslanci postrežejo ljudem kolikor mogoče z vstopnicami. (Razumljivo je, da vstopnic ne morejo vsi dobiti in da niso vedno poslanci krivi, ako ne morejo vsem preskrbeti vstopnic.) Pritožba dalje pravi, da so gg. poslanci nekoliko preveč visoki in da s tem odr bijajo ljudstvo. Mi te pritožbe samo omenjamo z željo, da si poslanci z delom in vsestranskimi nastopi pridobe zaupanje v najširših mas, ker te odločujejo zmago za slovensko stvar.
£ Novo lopovstvo nadzornika Kau-
erja! Ni se še poleglo razburjenje zaradi imenovani na slovenski gimnaziji v Gorici, kamor so spravili, kar se je dalo Slovencev s stare gimnazije, krono jteumnostim, le Kauer sedaj objavil^Ravnatelja nemške gimnazije dr./Bezjaka je kratkomalo prestavil na slovensko gimnazijo, na mesto, ki ga je zavzemal do danes profesor Ipavec. Od definitivnega ravnatelja velikega 8razrednega zavoda z mnogo paralelkami, je Bezjak čez dan prestavljen kot začasni vodja na štirirazredni gimnaziji. Vodstvo nemške gimnazije je začasno prev-zel neki nemški profesor. Opomnimo le še, da je na tej nemški gimnaziji danes še vse slovensko in laško di-Jaštvo od petega razreda naprej, ker ti razredi na samostojnih zavodih še
H
Dragutinovič in Polič.
niso priključeni. Mi nismo nobeni zagovorniki Bezjakovi, saj vemo, da je mož služil vladi zvesto in udano, ponižen in pobojen je od sile. A strokovne zmožnosti mu ne more nihče odrekati. Tem bolj se vidi, da zdaj vlada noče več delati s pobožnimi iri; vladnimi Slovenci, marveč prihaja nat dan z odkritim vezirjem — z Nemci. Tako je kakor se je izrazil neki nemški šolnik-politik: »Ja, ja, saj je narodno brezbarven, saj vse stori, kar hočemo, saj je patrijot, da je groza,' saj Slovence preganja še bolj ko mi,' a prokleti Windischer je vendar le«. Ob tem novem ponižanju Slovencev, in njihovega profesorskega stanu  — 1
H. Suttner, L'ubl'a"a-
Samo! K 4*10.
Samo! K 410.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi najyečja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. ------------------
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
LISTEK.
Pavel bertne«
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
, »Kaj pa pomenijo spet te čenče?«
*	viknila Bobeta in Jo prekinila.
Zdajci pa, kakor da se Ji je zanetila luč:
»Ostavljaš me!«
Gilberta se Je morala nehote zaleteti.
»Ostavljam te, da.« i »Oh. Gilberta, to pa ni lepo od
—	prav nič ni lepo. Usftige ni-izkazovala Jaz tebi, marveč ti sl ®>fa!zovala meni veliko, veliko uslu-9*- In zdaj me pustiš na cedilu...
hudobno dekle, zakaj si si urnika to?
h
»Zato, ker sem našla pri odlični
, premožni rodbini klavirske ure. s
Katerimi bom zaposlena vsako Jutro.«
^ »Alt ti jih plačujejo dražje od *nene?«
'tn Mihelina, polovico manj. A Lj J® fcame prilika — edina morebiti, t. se.mi ponudi — da stopim v svet, Jfr “nam gotovost, dobiti zvez. ki Priskrbe novih učenk.«
»SijiijM bodočnost se ti obeta Potemtakem.«
*	*Ne„ Mihelina, pač pa varno živ-ne več za par mesecev, ne več ■* Dar let, marveč m stedno.*
»Pri meni pa — tako si misliš, kaj ne? — je mogoč od danes do jutri nagel konec... No. nazadnje imaš prav — ali pa tudi ne. Saj mi ostaneš lahko zvesta, samo drugo uro si izbereš.«
»Ne, Mihelina.«
Prijela jo je za roke:
»Vidiš... tako pametna si ln tako finočutna — umej me torej! Ponuja se mi nepričakovana prilika, da morem vstopiti v običajno življenje in se dvigniti iz te močvare... Ah, Mihelina, sai veš, kako ostudno je moje delo s tem dekleti brez takta, brez vedenja in brez dostojnosti... to delo. ki me ga le strah in groza...«
»No, in?«
»Ali ne vidiš, da moram zaradi tega prekiniti odnošaje z vsem, celo s tem. kar le bilo tu umnega in umetniškega. Kadar me poprašajo starši moje učenke, od kod prihajau, ali jim morem odgovoriti: Od sloveče Bo-bete, kateri se pomngam učiti njenih paglavskih pesmi!«
»Zakaj, bi Jim pravila?«
»Zato, da ne vržejo tega oni meni v obraz, kadar izvedo. Ne, Mihelina, lagati nočem, ne morem. Saj vidiš: tudi tebi ne lažem. Lahko bi si bila izmislila kako pretvezo, a nisem hotela. In vem, da se ločiva kljub temu kot dobri prijateljici; vem, da mi po-
i
Bobeta H ni dala dogovoriti.
»No. da... razume se, prav imaš. Ako hočeš živeti drugačno življenje, nego ie to, ki a« živimo mo
vse — z večjo ali manjšo snažnostjo. ki ni nikoli posebno snažna — potem ravnaš prav.«
Zavzdihnila 1e globoko:
»In... ako se ti tvoj namen ne posreči... sai se še vedno lahko vrneš k meni.«
»Kako dobro srce imaš. Mihelina,« je vzkliknila' Oilberta in se ji vrgla Okrog vratu...
A rdečelaska le dejala:
»Jaz sem samo prismojenka. A kaj hočeš? ... Rada te imam, ne morem si pomagati. Ti si bila edina, ki sem fo marala v Konservatoriju...« Inako se ji le storilo:
»In baš zato, ker te imam rada, ti pravim, da ravnaš prav... Me smo lehkomiselnice in punice v zabavo ljudi; krivo Je. če poizkušamo pritegniti k sebi poštena dekleta, ki imajo od nas samo škodo in krivico. Z Bogom. Gilberta draga; mnogo sreče ti želim ... verjemi, od vtega srca...«
Srdito si Je obrisala oči:
»Vražja mrcina... še dreti se moram zaradi tebe... In tudi tebi se tuli, če vidim prav; gl®l... to imava
od tega ...«
»Z Bogom. Mihelina,« le dejala Gilberta. »Želim ti velikih, glasnih uspehov, sreče, slavo — vsega, po čemer hrepeniš...«
»Le malce gotove sreče — pa pustim vse drugo... ln še rada!...« »Saj srečna sl!«
»Ah. zdaj le že ne... zdal le It ne, ti hudobnica...«
Poljubljale jo še enkrat pred ločitvijo. ji je zaklicala Bobeta — kakor v čudno poslovilo:
»Da, da, zdaj pa le beži. kar te neso noge... Kakor da bi bila kuga za tabo... Zdal stopaš v visoko družbo, kajpak... Eh. da. fini ljudje so ti tam!... Videla boš. kakšne zeli poganjajo med grofi in baroni.. «
XXXVI.
V	Varenski uHd.
Drugi dan ob devetih je bila Gilberta pripravljena. Florestan se je sukal okrog nje. skoraj bolj razburjen od nje same.
»Daj. da vidim, kako ti pristoja.« In ogledoval jo 3e od vseh strani kakor prava modistka.
»Veš, takšnih ljudi ne sme človek opU šiti s svojo zunanjostlo...«
»Veš kaj. očka. takšna pa res nisem, da bi se me morali bati!«
»To 51 e! I4tbka si kakor srček iz cukrčka... toda, saj vtš. da ne gre zame, nego za to strašno iw* » kizo <(
»Ža gospo de Rošegi.« le dejala ona, povdarjaje ime.
>Kaj ne. lepo se oMSi takšenle •plemenitaški naslov — kaj?«
»Prav prijazno }e. 'v^sebno. če ga "^si lep kavalir.«
rLe dej. da se prikupi« stari, ki ga nosi t.:di«
»Jzkuif tf hočem, (>£ka...«
»In kak< •‘okteš tla?«
»Do Senmartenskih vrat pojdem: peš. tam pa vzamem Grenelski omnibus.«
»Izborno; ta vozi skoraj mimo hiše.«
In nasmehnil se ff Je z v*o svofo nežno ljubeznjivostjo:
»Idi, dragica, pridobi si svoje mesto na solncu!«
Gilberta Je stopala po Grenelskl cesti.
In zdajci je ležalo za nfo tucli onih par korakov, ki so Jo še ločili Od monumentalnih vrat Rošegilskega
d vrv- i.
Vstopila Je: na desni fn levi velike stopnice s steklenimi vrati trt zelenimi rastlinami ob ovfnkih. Malo dalje tam je bila vratarTeva loža. Odprla io Je:
»Kod pridem h gospodu grofu 0’ Ormoa? ...«
»Po levih stopnicah, gospodična.«
»V katerem nadstropju stanuje, prosvn?...«
»Stopnice se ustavijo v prvem nadstropju, ker v«®iJo samo v ewd stanovanje.«
Zavila Je po levih stopnicah: 3«-; bele preproge so požirale šum njenih korakov.
K’ Je pozvorrfta. Je odpri vrata sluga v 'jutranji ttvreft.
»Nova klavirska učiteljica« sem.*
»Izborno, flfcspoaičnt. IzvoMtfl torno vstopiti.«
vzklikamo: AH hnamo Slovenci sploh kako parlamentarno delegacijo?
Konstitucija soriškega deželnega zbora. Slovenci so izvolili za deželna odbor. dr. Gregorčiča, ki ga nado-mestuje dr. Franko, in sodnega svetnika Dominka, ki ga nadomešča dr. Podgornik. Mej tem ko dr. Gregorčič ne bo izvrševal odborništva in bo dejanski deželni odbornik dr. Franko, se preseli Dominko v Gorico stopiv-ši za to dobo v dopust. Slovensko ledino bosta torej orala dr. Franko in Dominko. Ne vemo, če je ta rešitev bila idealna in če je sploh bila dobra. A opuščamo namenoma vsako kritiko. Mnenja pa smo, da sta ta gospoda zdaj odgovorna vsi narodni javnostr na Goriškem, da bosta v deželnem odboru prava moža, a ne le odločna, tudi marljiva. Nista morda odgovorna le kakemu društvu ali svojim ožjim volilcem, Delati, delati in zopet delati, to ie njiju naloga. Vse od važne do malenkostne zadeve, nič jima ne sme uiti. Mi jima želimo čim največ uspeha. Upamo, da bomo mogli poročati o mnogih njihovih delih, o požrtvovalnosti. o vztrajnosti. To pa seveda pripomnimo; če bi se ljudstvo varalo v velikih svojih nadah, potem bode »Dan« svobodna tribuna, kjer bomo brez najmanjšega obzira ožigosali vsaktero komodnost, nedoslednost in narodno malobrižnost. Italijani so izvolili odbornikom dr. Flego-ta odvetnika v Gorici (klerikalec) m dr. Pmausiga.
razdelitve enoodstotne pristojbine za podpore gasilcem, ki so v službi ponesrečili pa poizvedbe še niso končane.
Klerikalci so bili s tem odgovorom močno zadovoljni m so klicali »bravo«, interpelant je pa predlagaj, da se otvori o odgovoru debata, končno je pa ta svoj predlog umaknil ker je najbrže sprevidel, da takointako ne bi nič pomagalo.
Nujni predlog glede slovenske šole v Kočevju.
Kranjski deželni zbor.
Nekoliko opomb.
V včerajšnje poročilo se nam ie vrinilo več tiskovnih napak, ki pa niso tako velike, da bi kvarile smisle; taka je samo ena, ki jo v naslednjem popravljamo: Posl. dr. Pegan ^ ni zahteval od ljub. policijskih stražnikov znanja italijanščine, temveč ravno nasprotno, on je zahteval, da zadostuje za sprejem v službo znanje slovenščine in malo nemščine, znanje italijanščine pa da se ne zahteva. Razloček je bistven in zato popravljamo to tiskovno napako.
Poročevalci so reveži, ker morajo cele ure sedeti v onih kurnikih in pisati, nimajo pa prostora, kjer bi mogli vsaj eno cigareto pokaditi, ker je po vseh hodnikih napisano, da je kaditi prepovedano, uslužbenci pa strogo pazijo na to, da se ta prepoved rešpektira. V kuloarje je poročevalcem zabranjen prihod, kdo ve iz katerega vzroka. Ali ako je temu že tako, naj bo pravica vsaj za vse enaka in naj se poročevalca one abskurne cunje (»Domačina«) ne protežira pred drugimi poročevalci. Ta večno pijani človek namreč lahko prihaja v kuloarje, kadar hoče in nihče mu nič ne reče. ako bi pa kak drugi poročevalec hotel priti tam, bi bili gotovo vsi sluge takoj po konci in morda bi celo sam dež. glavaT prišel »delati red«. Malo več ozira bi deželnozborske predsedništvo moralo imeti nasproti poročevalcem, ako pa že nobenih ozirov noče imeti, naj bo vsaj nasproti vsem enako brezobzirno.
Posl. R i b n i k a r je utemeljeval svoj nujni predlog o ustanovitvi slovenske šole v Kočevju. Iz njegovih izvajanj posnamemo:
Slovenski stariši v Kočevju so nabirali podpise za ustanovitev slovenske šole in nabralo se ie več podpisov, kakor jih zakon zahteva in ker je slovenskih otrok toliko, da bi se šola morala takoj otvoriti. je šolska oblast uvedla potrebne poizvedbe, potern jih je pa naenkrat ustavila. Dotična prošnja s© pa sedaj nahaja v rokah rudniških organov, ki terorizirajo starše, ki sq podpisani na prošnji In so zaposleni v rudniku, preteč jim, da jih odpustijo iz službe, ako podpisov ne prekličejo. Ker ima predlog samo narodni smoter, je govornik prepričan, da bodo zanj glasovali tudi zastopniki nasprotne slovenske stranke.
Nujnost ie bila sprejeta z vsemi slovenskimi glasovi in predlog je bil izročen šolskemu odseku.
krivično, ako dež. zbor priznava deželno garancijo samo tistim zavodom, ki so v »Zadružni zvezi«, druge pa izključuje od te garancije. Vsiljuje se vprašanje: Ali je treba takšnemu sklepu sankcije? Deželni predpisi pravijo, da le treba cesarske sankcije m vse zakone, ki deželo flnancijalno obremenjujejo. Sankcija pa je tudi potrebna, ako se dež. doklade zvišajo nad 10%. Dež. predsednik je pritrdil mnenju dež. odbora, da za oni sklep o prevzetju jamstva za denarne zavode ni treba naj višje sankcije. V prašati je treba gospoda barona ali je govoril samo v svojem Imenu ali v imenu centralne vlade?
Včerajšnja seja.
se je začela ob 11. uri dopoldne. Posl. G a n g 1 in tovariši so vložili na dež. predsednika naslednjo interpelacijo:
»Konfiscirana je bila 10. številka lista »Slovenski Branik« zaradi tehle stavkov, priobčenih v članku »Borovlje na Koroškem — narodno ogrožene« na str. 238.:
Želeli bi, da bi bili slovenski lovci bolj zavedni in podpirali obe boroveljski narodni podjetji: Lud. Borovnika in prvo boroveljsko orož-notvorniško družbo Petra Werniga. Zal, da sta ti dve puškami jako odvisni od nemških odjemalcev. Slovenci pa podpirajo najhujše in najbolj zagrizene nemškutarje v Borovljah r župana Ogrisa. Antončiča, (moža. ki se menda nalašč piše s »č«, da slepi slovensko javnost), Sodja, Sajo\viza itd. Slovenski puškarji rajši kupujejo puške od boroveljskih nemškutarjev ali dunajskih trgovcev, ki dobivajo puške iz Borovelj. Žalostno, toda resnično.
Podpisanci se usojajo vprašati gospoda deželnega predsednika:
1. Ali mu je znana ta konfiskacija?
2. Kaj hoče ukreniti, da se ne bodo zaplenjali listi zgolj zaiadi tega. ker zastopajo gospodarske koristi slovenskih tvrdk na Koroškem?«
Proračunska debata.
Besedo k razpravi o proračunu dobi posl. dr. Triller, ki podvrže ostri kritiki deželno gospodarstvo in postopanje večine. Dotaknil se je tudi predvčerajšnje razprave o slovenski žurnalistiki, ki bi lahko izostala in je izrazil svoje začudenje, da je dež. predsednik molče poslušal napade na porotnike. Naprednjaki so mirno prenašali napade, z ozirom na napade na dr. Tavčarja pa pravi, da se bo njegovo ime bleščalo v slovenski politični in kulturni zgodovini, ko ne bo več Jarcev. Deficit v dež. proračunu od leta 1908. dalje vedno raste, četudi je prejšnja večina razpolagala z manjšimi sredstvi. Dežel-rm bilanca je že pasivna, pod prejšnjo, večino je pa bila aktivna za par milijonov. Denar se fnvestira iz strankarstva, večina ie nelojalna in korumpirana. (Klerikalci protestira-rajo.)
,	dr.	Lampe	je odgovarjal
dr. Trillerju in pravi, da dežela veliko žrtvuje iz melioracijskega zaklada tudi za Ljubljano in dokazuje to z deželnim prispevkom za dela v Ljubljanici, ki niso potrebna radi osuševanja Barja, ker za to je zadostovala poglobitev Gruberjevega kanala. Njegova stranka sploh ni nikdar nasprotnikom naravnost škodovala, ali milost jim je večkrat odrekla. Končno se dr. Lampe zavzame za klerikalne denarne zavode.
Ko j-e že govoril dr. Krek kot poročevalec, sta bila sprejeta naslednja predloga finančnega odseka: Deželni račun za leto 1911. z razkazom deželne imovine in deželnih dolgov ob koncu leta 1911. se odobri, in
Deželni račun za 1. 1912. z razkazom deželne imovine ob koncu 1. 1912. se odobri.
Dr. Šušteršič se razvname.
Čudno: Kakor hitro se omeni »Ljudska posojilnica«, pa se dež. glavar razvname, se začne za njo potegovati, da jamči dežela kranjska za vsak vinar, ki je v tem zavodu naložen. Tako je bilo tudi tukaj, ko je dr. Tavčar omenil »Ljudsko posojilnico« in Je končno izjavil, da o tein sploh ne dovoli govoriti.
Dr. Tavčar torej o tem predmetu m smel več govoriti in se je dotaknil kompromisa, ki ga je narodno-na-predna stranka sklenila leta 1909. s posredovanjem vlade s klerikalno stranko. Po tem kompromisu se volilni red za mestne občine ne bi smel spreminjati. Klerikalci se pa tega kompromisa niso držali in vlada tudi ne. kj jo ie zastopal pri pogajanjih dez. predsednik baron Schwarz. On bi izpolnil vsako obvezo, ki bi jo prevzel kot načelnik stranke m če bi moral tudi prisiliti stranko k temu.
Dr. Tavčar prerokuje klerikalcem pogin.
Dalje je dr. Tavčar žigosal postopanje deželnozborske večine z Ljubljano in preganjanje naprednega učiteljstva, na koncu Je pa zaklical večini: Ako boste nadaljevali s tako politiko, boste neizogibno propadli, ako ne fizično, gotovo pa pred svojo vestjo, ako je sploh še kaj imate!«
Napredni poslanci so dr. Tavčarju živahno odobravali, potem je pa dež. glavar — ob 1. uri popoldan prekinil sejo in zaukazal nadaljevanje ob 4. uri popoldan.
(f
Podpore gasilnim društvom.
Dež. predsed. baron S c h w a r z Je odgovoril na interpelacijo poslanca [Turka m tovarišev glede podpor iz gasilskega zaklada. Dež. predsednik se je v svojem odgovoru skliceval na nekake paragrafe, ki.dajejo dežel-, tiemu odboru neomejeno pravico raz-ielfevati podpore iz gasilskih pristojen 2%, kf jih plačujejo zavarovalne družbe in da vlada nima pri tem razdeljevanju nobene besede. Glede
Dr. Tavčar proti večini.
Besedo dobi dr. T a v č a r, ki je najprej povdaril, da vsi napadi, ki letijo na napredno stranko, padajo na njegovo glavo. Napadajo ga, da je lastnik »Slov. Naroda«, v resnici lina pa samo 70 delnic »Narodne tiskarne«, njegov vpliv na pisavo »Slov. Naroda« je pa tako majhen, da je pri zadnij seji upravnega odbora propadel neki njegov predlog, sprejet je pa bil neki drugi predlog. Dr. Tavčar je nadaljeval:
Pred leti sem sprožil misel, naj bi se iz političnega boja izločili osebni napadi, ali dr. Šušteršič takrat ni hotel dati podpisa na tako izjavo, češ. da nima vpliva na »Slovenca«. (Dr. Triller: Dr. Tavčar pa ga mora imeti na »Slov. Narod«). Zato ni bilo Iz stvari nKesar, razmere so se taKo razvile, da se mi vsiljujejo nehote te-le lekriminaeije: Ko ie kandidiral prijatelj Ivan Hribar v drž. zbor. ga }c glasilo vašega delavstva sleklo do nagega. (Ribnikar: t a še danes niima zadoščcija.) V glasilu nekega poslanca, ki je član vašega kluba na Dunaju, so nesramno napadli mojo ženo in io opsovali z besedo »poulične ženske«, drugega mojega sorodnika pa so naravnost opljuvali. Zato še dosedaj nismo dobili nobenega zadoščenja, ker je do tični odgovorni urednik utekel in se skril. Tako postopajo in tako se bojujejo vaši listi, a proti njim nimate žal besede. In vendar piše na primer »Slovenec« semtertia tako, da se mora reči, da to ni katoliško glasilo, marveč najbolj smrdljiva kloaka. Govoreč o deželnem jamstvu za »Ljudsko posojilnico« in o interpelaciji o nji je naglašal govornik, da je
Dr. Šušteršič se opravičuje.
Popoldanska seja se je res začela ob 4. uri, kakor je bilo določeno m ni bilo obligatne zamude.
Dež. glavar dr. Š u s t e r š i č odgovarja dr. Tavčarju glede prelom-jenega kompromisa in pravi, da se ie on držal kompromisa. Kompromis se je namreč nanašal samo na takratno stanje, da namreč večina ne anulira mandatov poslancev Višni-karja in Lenarčiča in v podkrepitev svojih trditev navaja zapisnik neke deželnozborske seje. — Za tem dobi besedo
baja v program in obeh sionskih strank in ako hočeo*. ostati zvesti našim programom. uk**«uo ostat! za uvedbo splošne, enake, tajne In direktne volilne pravice s proporč-nim sistemom vsi kot en mož. Ugovor. da se bo vlada temu upirala, ker stoji na stališču, da so dež. zbori interesna zastopstva, ne velja, ker ljudstvo ci tukai sadi vlade! temveč le viada radi ljudstva. Sicer se je pa svojrčasno vb.da upirala tudi uvedbi splošne fn enake volilne pravice za državni zbor, ali ko^ so delavske mase grmele pred drž. zborom za to svojo zahtevo je vlada morala odnehati.
Težava le v tem, da bi se temu upiralo veleposestvo, ki ima pri eventualni volilni reformi neto-pra-vico, alf tudi teinu se da izogniti: naj se eventualno pusti veleposestvu njegov privilegij, mi pa vpeljimo splošno in enako volilno pravico. Naša dolžnost Je poslušati glas ljudstva, ki prihaja:	odprite ml
vrata!
Govornik je zato, da se pozove vlado, da uvrsti mesta Idrijo, Kranj, Kamnik in Skofio Loko v III. razred aktivitetnih doklad za državne uradnike, končal je pa z Aškerčevimi besedami:
»Za nami strahopetec ne hodi naj nikar!«
Tudi Schwarz še opravičuje.
Dež. predsednik baron Schwarz se tudi opravičuje, češ. da ni prelomil svoje besede, ki jo ie dal povodom kompromisnih pogajanj med narodno - napredno m klerikalno stranko glede volilne reforme.
Posl. dr, Triller obljubite, da se bo o temu še govorilo.
Deželni glavar — branitelj Avstrije.
poslanec Gadgl.
ki takoj uvodoma izjavi, da izjava posl. Jarca. češ. da s tako stranko (nar. napr.) ni možno skupno razpravljati, ni odsev akademlčno Izobraženega človeka. Gospodje, odkar sem član te zbornice, imam zavest, da ie bilo delo moie in mojih somišljenikov pošteno, resno In smotreno. Bil sem član ustavnega in sem Še član šolskega odseka. Vprašam, ali nisem v vseh raznih predlogih in načrtih z vso resnostjo utemeljeval svoje predloge, od katerih so bili mnogi tudi sprejeti? Zato ne smemo dopustiti, da bi te besede posl. Jarca ostale negrajane. Ml smo vedno v prvi vrsti zastopali koristi ljudstva In naših volilcev, ali stališče večine nasproti nam je bilo vedno: negacija.
Govornik se je potem podrobno pečal s potrebami Idrije, za katere večina ne pokazuje nobenega razmerja in io zapostavlja vedno, povsod in pri vsaki priliki. In ne samo. da v proračunu ni nobene postavke, od katere bi Idrija, od katere dobiva dežela na leto ■ okroglo 80.000 kron, imela kako korist, temveč dež. odbor še mestno občino tako šikanira, da ni od obč. avtonomije čisto nič več ostalo, ker se proti vsakemu sklepu -vlaga rekurz. ki mu deželni odbor vedno tudi ugodi. Niti revnih dijakov ne more podpirati idrijska obalna, ker ie obč. odbor črtal iz njenega proračuna postavko v ta namen.
Dr. Lampe:	Obrnite	se na
upravno sodišče.
Gapgl: \aše S'ce na} bo upravno sodišče. Sicer pa se mora obč. svet idrijski tolikokrat pritoževati na upravno sodišče, da bi se moral tam ustanoviti poseben oddelek za idrijske zadeve In iz tega se vidi, koliko ie vredna taka občinska avtonomija. Ali prišel bo čas. ko pride resnica na dan! (Posl. Ribnikar: ln obračun tudi!)
Besedo dobi posl. Ribnikar, ki omenila poročilo v »Slovencu«, po katerem se je predsednik graškega nadsodišča Pittreich žaljivo izrazil o slovenskih sodnikih, ker je opravičeval imenovanja nemških sodnikov na slovenskem ozemlju s trditvijo, da so nemški sodniki sposobnejši od slovenskih. Ako se je on res tako izrazil, potem je to nečuvena žalitev ne samo natšlh sodnikov, temveč vsega slovenskega in jugoslovanskega naroda. To pokazuje neomejeno sovraštvo avstrijske birokracije do Jugoslovanov in iz tega se vidi. da je na mesto Turčije, ki so o naši bratje porazili, prišla Avstri-a ko neozdravljiv bolnik.
Dež. glavar dr. Šušteršič:	Ne
dovoljujem, da bi se Avstrijo primerjalo Turčfjii.
Tudi srednješolski profesor# slovenske narodnosti so vedno zapostavljeni nemškim profesorjem kf veliko hitreje napredujejo v službi Za to svojo trditev navala govornik več kričečih slučajev in očita klerikalcem njihov dogovor z vlado. P« katerem se nastavljajo na nemški srednjih šolah na Kranjskem samo nemški profesorji. (Klerikalci ugovarjajo in pravijo, da tega dogovora m.)
Obširno ^ je potem pečal govornik s šolstvom na Kočevskem io očital klerikalcem, zakal ne napravijo reda, h imajo tudi v dež. šolskem svetu vso moč.
Kcmčno se je govornik obrni proti večini in jo vprašal:
»Kako sl predstavljate reši tet slovenskega ln jugoslovanskega vprašanja, ako so vse nemške koncesije kupljene s slovensko krvjo?« (Klerikalci protestirajo.)
Treba omeniti, da so one mumije, ki zastopajo v dež. zboru ka1-kih petdeset aristokratov, ves čas Ribnikarjevega govora1 posmehljivo gledale proti njemu, kakor bi hotele reči: Govori ti kolikor hočeš, mi Nemci napredujemo... Tudi pri tel priliki se je moglo videti, kak anahromizem je onih deset mumij V kranjskem deželnem zboru in kako nasilje na1 pravicah slovenskega ljudstva!
Dež.* predsednik baron Schvvarf ie zavračal očitanja posl. Ribnikarja na naslov justične uprave ...
K besedi se je oglasil grof Barbo. Poročilo o koncu seje, ki je trajalo pozno v noč, pribčimo jutri
Dnevni pregled.
Arnauti bi morali biti...
Posl. Ribnikar nadaljuje in pravi. da se vrsti vse avstrijsko vprašanje okolu § 19. osnovnih zakonov, ki zajamčuje vsem narodom enake pravice, ali to se ne izvršuje. Nemcf imajo vse pravice. Slovenci in Jugoslovani sploh pa nobenih in morali bi biti Arnauti. radi katerih morajo naši bratje še zdaj kri prelivati pa bi bili deležni pravic...
Justične razmere.
Ostri kritiki je potem podvrgel govornik justične razmere na Slovenskem, zapostavljanje slovenskih in vtihotaplievanie nemških sodnikov, kj se vrši sistematično, ne da bi deželnozborska večina, ki pravi, da ima vso moč. proti temu kaj ukrenila.
Enako ie s političnim uradništ-vom in finančno prokuraturo, ki dosledno prezira slovenski jezik, pri železnicah pa tudi ni nič boljše. Govornik se obrne proti večini in vpraša:	»Kai	ste.	gospodje	od	večine,
storili v obrambo naših pravic?
Mi se moremo bojevati tudi za to, da se vpelje slovenščina v notranje uradovanje in nam ne more biti vseeno, kakor se je izrazil dr Pegan.
šolstvo.
Za volilno reformo.
Posl. Gangl zagovarja potem svoj predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor, predlog, ki ni nov, ker ga je iznašal že večkrat. Ta zahteva se na-
Temeljiti kritiki je podvrgel posl. Ribnikar tudi šolstvo na Kranjskem, posebno dejstvo, da še vedno nimamo slovenskih srednjih šol. ki so predpogoj za ustanovitev vseučilišča. potrebno je pa tudi priznajne reciprocitete zagrebškega vseučilišča.
Nekateri ugovarjajo poslovenjenju srtdojih šol. Češ, da potem nhdina ne bo znala moško, kar pa ni res, ker se pouk jetormira — to je tudi rezultat ankete slov. profesorskega društva — da se mladina lahko popolnoma nauči nemško, srednja šola pa takointako ni samo zato. da se mladina nauči nemško, ker zato zadostuje guvernanta. Edina popolna slovenska gimnazija je sedaj v St. Vidu (Zavodi Sv. Stanislava) in on odkrito in lojalno priznava. da so učni uspehi zelo dobri in da se učenci nemščine naučijo celo boli kot na drugih zavodih. (Dr. Lampetu se dobro zdi to priznanje zavodom v St. Vidu, Ribnikar mu pa odgovori, da hoče biti objektiven in odkrit.)
Jutri bodo zopet duhovniki po Prižnicah pridigovali, da ni res, kar Pišejo napredni listi, da je vse laž
itd. Dr. Krek pa je sam priznal, da je bil »tako neumen, da je zdravit histerično žensko« (saj veste, s kakimi zdravili). Primerjajte to izjavo z dr. Krekovimi lažmi, ko je prvič o tem spregovoril. Laž je postala sveto sredstvo za klerikalne grehe. Prijatelji resnice, razkrinkajte jih.
Za vse enaka pravica vlada V dež. zboru pod žezlom dr. Šušteršiča. Dr. Lampe nemoteno zmerja celo stranko s krivoprisežniki in se ne zgodi — Ribnikar je izključen iz seje. ker si upa trditi, dla se klerikalci boje debate. Dr. Krek zmerja svoje znanke z vlačugami — in se mu nič ne zgodi — dr. Novak si upa omeni1# »pikantno razmerje« in je klican *• redu Enaka praviva za vse.
Kaj bi se zgodilo drugod, ko bi se v iavnem zborovanju slišale stvari, kakor so se slišale te dni pri nas. To bi nastal vihar v celi javnosti. Pri nas pa smo se klerikalnih lumparij tako privadili, da sprejmemo tudi take izjave dr. Kreka kot popolnoma opravičene in da sploh ni to nič takega. Profesor bogoslovja ima najprej razmerje z žensko — potem jo javno imenuje vlačugo — to ni nič takega.
Klerikalna morala. Cele knjige bi se dale napisati pod tem naslovom toda včasih en sam dogodek govori za cele knjige. Tak dogodek ie bil nastop dr. Kreka, ki je pod zaščito poslanske Imunitete imenoval svojo bivšo ljubico vlačugo. Zdaj pat pomislite, da »o z gdč. Theimer občevali vsi klerikalni veljaki, da je i njo dopisovala In govorila gospa dr. Susteršičeva, da so jo vsi klerikalni krogi tudi visoko spoštovali. Gdčna. Theimer pa Ima tudi druge visoke znance — in pri vseh teh nai velja to. kar ji je rekel dr. Krek pod zaščito imunitete. In klerikalci so temu ploskali. Naravno! Oni imajo poslovno pravico za to! Zadnjič ie dr. Lampe žalil ljudi s krivoprisežniki — sedal je dr. Krek začel z vlačugami. To naj bo poštena stranka? To le morala brez Primere!
»Le naprej, fantje je klical dr. Krek, »kaj morala in drugo — glavna stvar je boj.« — In fantje so mu pritrdili: »Kol v roke — pa prknojduš — fix — Lavdon - krucetirken. a!’ boste šli al’ ne«. To je politika.
»Liberalci imajo sedaj našo usodo v rokah« je rekel klerikalni poslanec Ravnihar nekemu somišljeniku. Te besede navaja včerajšnji ^ Slovenski Narod« in sicer z opazko »brez komentarja«. Da ie usoda in pogin klerikalne sranke v rokah naprednih poslancev vemo tudi mi. samo dragocene trenotke in odkritja je treba uporabiti. Neizprosen in brezobziren boj proti klerikalnim sleparjem bo naredil temu konec.
Napredni Tacenjsld fantjo priredimo v nedeljo 5. t. m. popoldne točno ob 6. uri »Vinsko trgatev« v prostorih g. Josipa Bitenca, gostilničarja na Brodu (vuigo g. Ziberta). katere polovico dohodka se nakloni družbi sv. Cirila ta Metoda« v Ljubljani. Dobro došel. vsak bodisi me-ščan ali vaščan! Kdor se želi dobro zabavati, ob petju, 'godbi ht plesu ter ruini kapljici nai Pridt k nadJ
Tatvina kolesa. Zidarskemu mojstru Antonu Klemenčiču iz Selc ie bilo te dni ukradeno koio, vredno 80 kron.
Krompir je zadišal neznatnim ta-tovom. Ukradli so ga posestnici Ani Skubic iz Lanišč pri Škofljici okrog ‘200 kilogramov.
V	levo koleno. Kovačič Josip, 131etni deček iz Borovnice se je pri Sekanju drv vsekal v levo koleno.
Železniški roparji. Iz Petrograda se poroča, da so na vladikavka-Ški železnici razdrli roparji železniški tir na progi Batuin-Baku. Kmalu nato se je pripeljal osebni vlak. Skotil je s tira. predno ga je bilo mogoče ustaviti. Več železniških voz se le prevrnilo. Izmed potnikov je bilo 40 oseb mrtvih in nad 100 težko ranjenih.
Liubltana.
— Prejeli smo: Skrajno zopern vtis napravlio na tujca, ki pride v deželni'dvorec vse preie kot olikani Sluge in pazniki. Na vljudno besedo.
S katero izraziš svojo opravičeno Željo te takšen mlekozobi takoj ošvrkne v surovem tonu in ti zaloputl vrata tako. da bi ti utegnil razbiti nos. če bi se pravočasno ne umaknil. Takšno postopanje bi bilo morda v. čast paznikom po arestih, ne pa slugam v deželnem dvorcu. Naj no tisti činitelji. ki imajo tukai kakšno besedo, poskrbe zato. da ne bodo Kotovi individui v uniformah smatrali vseh ljudi za pocestne barabe, ki jih najemajo klerikalci v svrho vzdrževanja redu na galerijah.
Očividec.
— Včerajšnji »Slovenec« in Z njim vred klerikalni redaktor sta dosegla višek surovosti, ki jo pridigujc dr. Krek. Ker se narodno-naprednim Poslancem vsa Krekova izvajanja niso zdela druzega vredna kot pomilovalnega posmeha — zato jih danes klerikalni žurnalist sramoti, in obliva z gnojnico. Komedijo, ki so jo včeraj vprizorili nekati koštruni imenuje »Slovenec« ... sodni dan. Res sodni dan se bliža za klerikalno stranko, ki se mora posluževati taksnih sredstev, kot se jih je poslužil dr. Krek.
v — Sedaj Ima besedo zopet gdč. Katnila Theimer, da razloži koliko *e resnice na Krekovih besedah,
1 • • • da se ji ne more nič zgoditi, ker ;e. le osem klerikalcev med šestintridesetimi.«
. — Fant pa že tak. »...potem
fantje, kar nas je skupaj držimo!« »vreic pa Lampe( pa §e par drugih
0 So Pa fantje, ja. *
— Kal zahteva dr. Lampe? V
zbornici je povedal: le to. da bi bil daš človek če te tožen od liberalnega nasprotnika varen. Lampe torei zahteva. da se klerikalcu, če je tožen, ne sme ničesar zgoditi, da mora biti oproščen.
— Operiranje s krivoprlsežnl-Štvom ie pri klerikalcih prišlo v navado. To morajo imeti prakso. Kaj Pa če bi mi malo posvetili v neko zadevo. kjer je klerikalni bogataš (de-Eelan) po krivem prisegel samo, da Je dobil par tisoč kron denarja?
Lučiče so včeraj gorele pred "eželnim dvorcem in milo prosile za tnilost zaradi Kamvle.
— VI. vsesokolskj zlet v Pragi |912 v slikah, II. predavanje se nadaljuje v soboto 4. t. m. v Mestnem w>mu točno ob en četrt na devet. Spored: slike o tekmi za prvenstvo 's slikami prvih 3 zmagalcev), Maraton. razdelitev diplom br. tekmovalcem Sokola I. — Tako zanimive tekme, kakor je bila v Pragi pretek-J.0'eto. ie do sedaj ni bilo in bo nu-™>a očesu strokovnjaka mnogo lepega. Maraton nudi verno sliko ma-?ega. zdravega grškega naroda v 1. "0 Pred Kristom: krasni grški kro-li v solnčni svetlobi, grška vojska, molitev za zmago, veselje po zmagi, jjtfmnastfčne Igre. peje, ples — vse je ?epo spojeno v eno sliko in dramatično podano v igri na odprtem po-SBi — Zadnje predavanje je obiskalo 0n,,O8eb. zanimanje za bodoča pre-j/ Je še večje in le pričakovati Dr h*0 °b‘ska. Dame so prošene, da tj. ,malo preje, ker je vsega sku-
' le 100 sedežev. gr ~~ Nogometna tekma. Jutri na-b°n' žirija« protj moštvu »Rapid«
*	Gradca. Že zadnjič smo rekli, da je Ljubljana lahko ponosna na svoje m^tvo. »Ilirija« je z marljivim tre-dosegla take uspehe, da bo Ejnafltt najboljše moštvo na jugu od Gradca. Nedeljska zmauza je pokala. kake izborne moči ima društvo ravno s;edai. Zato je zelo prl-merr.o. da se zaključi sezona z gra-JKitn moštvom. ^Rapid« je v Ljub-
1 !.že i,KraI z uspehom 2:2. Jutri v,®. |ll]’e odločilen boj. Zanimanje za
v11-] izid ,e veliko in ni dvoma.
ha 1 -v° pr'jatelji športa pripeljali
ta« .[ 1 e Svo’ie znance, da si ogle-ualo tekmo.
Zahvala. Telovadno društvo VU v Stepanji vasi se zahvaljuje jjem bratom In prijateljem Sokola.
So se dne 28. septembra 1.1. z ve-
likim posetom uderezm prve vinske trgatve v gostilniških prostorih bi. Ivana Briceljna v Stepanji vasi. Odbor se ie potrudil, da je ustregel v vsakem oziru in bo ta sijajno vspete vinska trgatev marsikateremu gotovo še v dobrem spominu ostaJa. Na zdarl
— Telovadno društvo »Sokol Vič« naznanja, da priredi v letošnji zimski sezoni več družabnih večerov z domačo zabavo in se prvi vrši v nedeljo 5. vinotoka v gostilni br. Alojzija Čeha v Rožni dolini, h kateremu se vsi cenjeni prijatelji in
podporniki sokolstva kakor tudi člani ter njih rodbine najuljudneje vabijo. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost.
— »Slavčeve« plesne vaje. O-pozarjamo tem potom cenj. plesalke in plesalce, da ie otvoritev istih danes v nedeljo dne 5. t. m. ob 3. url pon. v veliki dvorani »Nar. doma«. Vabimo gg. plesalce, katerim se niso posebna vabila razpošiljala, k polnoštevilni udeležbi. Isto tako vabimo cenj. dame. ki imajo vstop le potom izkaza vabila, na obilen po-set.
— Za Sokola! Gospod Josip Turk je daroval po sestri Trškanovi K 10 za »Zen. tel. krožek Sokola I. v Ljubljani«. Iskrena hvala.
— Sliko gospodč. Kamile Thel-merjeve je priobčil ta teden »Slov. Ilustrovani Tednik«. Opozarjamo na to vse občinstvo, ki se zanima spoznati to energično <lamo. »Slovenski Ilustrovani Tednik« se dobi v vseh trafikah in knjigarnah izvod po 20 vin.
— Mestna zastavljalnica naznanja. da se vrši tamesečna dražba v mesecu avgustu 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine, in draguljev) in v mesecu oktobru 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 9. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica 2.
— Prostovoljno gasilno društvo v Mostah vabi na veliko vinsko trgatev. ki se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra 1913 v gostilniških prostorih gospoda Novaka, po domače »pri Trčku« (pod lipo) v Mostah. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vinarjev.
— Tatinska dekla. Pretekli pon-deljek se je splazil neznan tat skoz; odprto okno v spalno sobo gostilničarja Kržišnika v »Narodnem domu« in je odnesel 150 kron. kakor srno že poročali. Dvanajst srebrnih žlic je pustil tat nedotaknjenih. Na sumu tatvine ie bila pri Kržišniku uslužbena dekla K., kj je bila tudi aretirana.
— Nepoštena služkinja. Te dni ie policija aretirala 23 letno služkinjo Marijo Lachenberger iz Cerknice, ker je svojemu gospodarju pokradla več stvari.
— Kinematograf »Ideal«. V soboto 4., nedeljo 5. in pondeljek 6. oktobra je sledeči spored: 1. Fun-chal. glavno mesto otoka Madeira. (Potovalni film.) 2. Vesela svatba. (Humoreska.) 3. Gaumoutov teden. 4. Krasna drama »Ako zvone zvonovi«. 5. Impresarjo Adolar. (Humoreska.) 6. Špansko-portugalske bikoborbe. 7. Leo in Leontina. V torek »Kratersko jezero« in veseloigra »Njegova komorna strežnica«.
Trst.
Kakšni reveži so Italijani. »Deutsche Slimmen«, ta nemško - nacionalni listič, se kaj rad jezi nad Slovenci. Italijane pa pomiluje, kjer le more, ob vsaki priliki, ob vsakem času. V zadnji številki se bavi na uvodnem mestu z nekim v italijanskem Časopisju izidočem člankom, v katerem je nagromadenih toliko sola. da bi se človek, če ne bi vedel, da je vse to laž, kar zjokal. — Slovtnci izpodrivajo Italijane na vsej črti Slovenci so tisti, ik zasedajo mesta najboljših državnih služb, to pa vkljub temu, da v jezikovnem in kulturnem oziru še niso dosti razviti. Pri tem gre Slovencem na roko vlada. Na c. kr. namestništvu so nastavljeni že skoraj sami Slovenci: na pošti, železnici, policiji itd. istotako. Celo v železniških restavracijah, pomislite, so sami slovenski natakarji, tako da to italijanskim in drugim potnikom pokvari ves utis, ki so ga po-prei imeli o italijansk&m značaju Trsta itd. itd. — Pomislite, tbdje božji kai pišejo italijanski časopisi, nem-§ki pa, ki te nepopisne stvari zvedo, se pa kar zgražajo nad tem, da avstrijska vlada kaj takega dovoljuje, da torej tako zelo protežira Slovence in gre z njimi na vseh koncih in krajih v boj proti Italijanom; zato Itallijane seveda pomilujejo, zoper Slovence pa kadijo žveplo nepopisnega sovraštva. če bi bila to, kar smo zgoraj navedli, resnica, bi mi prav nič ne imeli proti nemško nacionalnim hujskarijam. nasprotno, celo veselilo bi nas to; (oda najodloč-nejte moramo protestirati proti ta-
kim vestem, Ker so skoz in skoz zlagane in ker vsled tega dobi javnost o tržaških razmerah čisto napačno informacije, kar nam Slovencem pač ne more priti v prid. Kdor zasleduj« slovensiko časopisje, ta bo gotovo na jasnem, kaj je s stvarjo; ta bo gotovo znal. da se pač mi lahko pritožujemo — ne pa Italijani — in da so naše pritožbe tudi opravičene. AU mar! nismo že neštetokrat poročali, kako nas Italijani in Nemci izpodrivajo, da so naši ljudie brez zaslužka, med tem ko služijo kruh tujci, ki niti naši avstrijski državljan! 11K0? Poročalo se je tudii že neštetokrat, kako nas Italijani v državnih službah zasramujejo in provocirajo s tem. da z nami nočejo govoriti slovensko in da nam _ dostavljajo uradne spise samo v italijanskem jeziku. Torej je na državnih uradih v Trstu trd italijansko in nemško nacionalen sistem, ki bi gotovo ne bil tak. če bi bili skoraj povsod — od najnižjega do najvišjega uradnika nastavljeni Slovenci, kakor to trdijo italijanski' in nemški časopisi. In vlada, ta naj bi nam šla na vsej črti na roko? Kakšna budalost in smešnost? Če bi nam bila avstrijska vlada le količka) prijazna, bi nam gotovo dala vsai v Trstu eno ljudsko šolo, saj nas je v tem mestu nad 60.000. Italijani imajo od vlade vse šole, mi Slovenci pa veliko ničlo. Torej, komu je naša vlada bolj prijazna? Kar se pa tiče odlokov c. kr. tržaškega namestnika, moramo poudarjati, da ti odloki niso morda izšli iz prijaznosti avstrijske vlade do Slovencev, marveč zato. ker je tržaški namestnik vsaj tako pravičen, da hoče udejstviti to, kar zapovedujejo avstrijski zakoni, in pa tudi zato. ker nekoliko več vidi nevarnost, ki preti Avstriji od strani iredentizma, nego gospodje na Dunaju. — Torej niti ficka iz dobrote in ljubezni nimajo Slovenci, marveč so popolnoma sami sebi prepuščeni. To je resnica; kdor pa jo pretvarja v laž, kakor to delajo italijanski in nemški časopisi, ta je čisto navaden lažnjivec, ki zasluži, da se mu nekoliko naduta in lažnjiva peresa pristrižejo.
Intriganti. »Edinost« je prinesla predzadnjo nedeljo izjavo političnega društva, v kateri je le-to obžalovalo, da se ie list dal izrabiti v osebne polemike in da je list po oni znani »izjavi« svojih prednikov zašel celo na polje osebnih žalitev. S to izjavo je dalo politično društvo potrebno zadoščenje prizadeti organizaciji in prizadetim osebam, zlasti tajniku »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. ki ga je bila »Edinost« naravnost kruto ialila. — S to izjavo pol. društva se je sploh na lep način končala afera, ki je bila vsem neljuba. Komur je resno na tem ležeče. da se s takimi aferami ne ovira resnejše delo, je bil iz srca vesel zopet doseženega sporazumiljenja. — Samo nekaterim obskurnim elementom, ki bi radi v kalnem ribarili, to ni bilo po volji. Radi bi bili to dobrodošlo priliko izrabili v svoje osebne namene. Najprej so na vse mogoče načine, z lažmi in zahrbtnim obrekovanjem, intrigirali, da bi ta izjava sploh ne izšla. Politično vodstvo je bilo toliko previdno, da tem rogovi-ležem ni nasedlo, in izjava je izšla. Človek bi sedaj mislil, da bo vendar enkrat konec teh homatij. Kdor je to mislil, enostavno ne pozna raznih Trevnov in sličnih kompanjonov. Sicer jih nihče ne smatra za resne, vender že v interesu potrebnega miru teh hujskarij ne bomo več mirno gledali. Tržaški Slovenci imamo nujnejše skrbi, nego da bi se neprestano bavili z osebnimi intrigami. Zato razne zakotne hujskače prav resno opozarjamo, da strun naše potrpežljivosti ne prenapenjajo. Hujskarij mora biti konec, mi hočemo mir in slogo, ki nam je ravno v se-ftanjih časih nujno potrebna.
Podružnica N. D. O. v Skednju priredi v nedeljo, dne 5. oktobra veliko veselico na yelikem vrtu gostilne pri Sancinu, p. d. Kotalju v Skednju. Spored:	Koncert, petje,
ples, tombola itd. Začetek veselice ob 4. popoldne. — Vstopnina 40 vin. za osebo. Pred vrselico, cb 3. popoldne pa se vrši na vrtu »Gospodarskega dri.štva« javen shod, na katerem se bo govorilo o razmerah ške-denjskega delavstva in presihalo proti njegovim gospodarskim izkoriščevalcem, kako1- tudi proti tajemu elementu, Hibi ega importaeija domačemu delavstvu minogo škoduje. Shoda in veselice se udeležijo tudi tovariši in tovarišice iz Trsta, in sicer korporativno z godbo in zastavo N. D. O. Odhod iz Trsta (izpred kon-sumnega društva »Jadran« pri Sv. Jakobu) ob 2. popoldne. Slovensko delavstvo! Slovenci! Ni ga delavstva, ki bi bilo tako zatirano, kakor ie zatirano slovensko delavstvo, zaposleno v tovarnah in podjetjih, nahajajočih se v bližini Skednja, kar velja posebno za plavže. V zadnjem času' pa se je porodi tudi proces im-portiranja tujih elementov, ki se vrši v znamenju imičitve slovenskega
delavstva, slovenskega rodu. — Naša borba proti krivicam )e huda in težka, zato potrebujemo bodrila in pomoči. Pričakujemo, da naš apel ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, marveč, da se bodo udeležili Slovenci tako shoda, kakor veselice v čim Častnejšem Številu. Odbor podružnice NDO. v Skednju.
Organizacija uslužbencev c. kr. glavnih skladišč v Trstu vabi na javni shod, ki se bo vrStl v nedeljo, dne 5. oktobra 4. 1. ob 10. dopoldne v veliki društveni dvorani v ulici sv. Frančiška žt. 2. Dnevni led: »Mezdno gibanje uslužbencev c. kr. glavnih skladišč.« Dnevni red tega shoda je tako važen, da bi bil vsak apel odveč.
Narodno socialna mladinska organizacija v Trstu. Prihodnja odbo-rova seja se vrši v pondeljek. 6. oktobra ob 8. zvečer.
Grški kralj Konštantln v Trstu.
V	sredo je prišel v Trst grški kralj Konštantin. Pripeljal se je v mesto z brzovlakom ob 9.50 zvečer. Vlak bi bil moral dospeti na postajo ob 9. uri; imel je tedaj 50 minut zamude. Na postaji se je kar trlo občinstva. Vsakdo si je želel videti mladega krškega kralja, balkanskega zmagovalca. Razume se, da Je bilo na postaji vse polno Slovencev, ki so prišli tja. da vidijo kralja, ki se Je boril skupno z našimi balkanskimi brati za osvoboditev Balkana. Na peronu je čakala kralja tukajšnja grška kolonija in med njimi tudi tukajšni grški generalni konzul Varatassis. Ko je pridrdral ekspresni vlak na postajo in je kralj izstopil iz voza (salona). so ga Grki pozdravili z navdušenimi dolgotrajnimi vzkliki; »Živel kralj naše Grške, živel naš kralj veliki, živel kralj vseh Grkov, živel sozmagovaleč na Balkanu« itd. Kralj je bil nato sprejet in pozdravljen od generalnega konzula Veratassisa. nato pa se je podal v posebno čakalnico, kjer se le razgovarjal nekaj minut z Veratassisem in drugimi važnejšimi osebami tukajšnje grške kolonije. Kmalu nato je izstopil iz postaje ter se odpeljal z avtomobilom v mesto, skupno z Veratassisem in Grkom Levidisem. Do tistega časa da je odhitel avtomobil v največjem diru v mesto, je bilo na postaji in okrog vse polno stražnikov in policijskih agentov. Stražniki so bili celo na konjih. Ta velikanski policijski aparat je bil po našem mnenju popolnoma nepotreben. Ko se Je tisoč-glava množica razšla, so se razkropili tudi stražarji. — Na obrežju Sac-chetta je kralj izstopil in tu ga je odpeljal motorni čoln na parnik »Am-phitrite«, kamor ga je spremljal tudi generalni konzul, kj ie bil povabljen na diner. Kadar se Je konzul povrnil na obrežje, je odplul parnik »Amphi-trite« iz naše luke s kraljem, ki je namenjen v Pirej.
Najnovejša telefonska in brzojavna
toval o predlogih vojnega tnlofsth stva (hoče zopet par sto milijonov zal vojaštvo). Kavno, ko so bili vsi ministri zbrani. Je Pašič prišel k Berch« toldu in bil pri tej priliki predstavljen avstrijskim ministrom.
Odgovorni urednik RadivoJ Korene, Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
poročila.
Mali oglasi.
Išče se stanovanje s hrano za
dve f. >spodični pri buljši družini, če le mogoče ; H-tvvi Jcm. Ponudbe pod »Trst« na »F-ivr anončno pisarno«. _______________ _ _ __ 954-3
Leo bel p§s (Jp*c) pAtstne beneške pasme se ceno p..oda. Rimska cesta 9., 1 nadstr., 'Tata J2.	955-2
Pohltšfvo se ceno proda. Hrenova ulica 17., I. nadstr. 957-3
Na izbiro poSilja tudi na tfcfciio: Krasne krila, kostum«, nočne tolje, parilo In »-jako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna Niša. Neprekosljlva v
otroških oblekcah
?! in krstni opravi, ::
SRBSKA GORSKA ARTILERIJA MOBILIZIRANA.
Belgrad, 3. oktobra. Kralj je Izdal dekret, s katerm odrejuje mobilizacijo gorske artilerije.
PAŠIČ NA DUNAJU.
Dunaj, 3. oktobra. (Listi so glede Pašičevega poseta zelo različno pisali: enkrat, da obišče Pašič Berch-tolda, drugič zopet, da ne, nato zopet, da ga obišče. Včeraj je pa v resnici dospel Pašič na Dunaj, kjer je imel več važnih konferenc). DanaS-nia konferenca z Berchtoldom je bila izredno prisrčnega značaja.
V	političnih krogih trdijo, da se bodo začela trgovinska pogajanja med obema državama uspešno razvijati.
Danes zvečer Je Pašič konterl-ral z E>iMn;Hm o trgovsko političnih vprašanilh, posebno pa pripojitvi bosanskih železnic k srbskim. \z krogov finančnega srp-.ta se poroča, da bodo tudi ta pogajanja Jn>«4a uspešen izid.
Pašič sam kV vfja, dal so konference Razvile nanj najboljši uti*. 7 rdi, da »e ie prepričal, da h Avstrija nr jboHšo voljo, da se sporazume s Srbijo. Tudi v Srbiji ie najboljše razpoloženje za sporazum z Avstrijo.
SRBI BODO SVOJE DELO KMALU KONČALI.
Belgrad, 3. oktobra. Iz srbskih vojaških krogov se poroča, da bodo srbske čete tekom enega tedna Izpraznile svoje ozemlje in mejo od albanskih upornikov. Važneiše stra-teglčne točke na albanskem ozemlju bodo Srbi zasedli ob celi meji.
MINISTERSKI SVET.
Dunaj, 3. oktobra. Danes se Je vršil minist«**W svet, ki se le Posv©.
Kontor isti njo,
Slovenko, katera ima lepo pisavo in zna pisati na stroju sprejme Vydrova tovarna hranil, Praga VIII. Želi se prepis izpričevala iz meščanske in trgovske šole. Mesečna plača 90 K. — Oni. ki bode sprejeta se povrne vožnja v Prago.
Ena prvih
restavracij
z dnevnim prometom 150 kron v Zametu, 10 minut od Reke, na glavni cesti Reka-Trst-Ljub* ljana, se z vsemi restavracijskimi potrebščinami radi odpotovanja za več let odda v najem. — Natančneje pri
Fr. Lenac,
restavrater, Zamet, Istra.
V kavarni Krapš,
Škofja ulica štev. 12.
se oddajo sledeči
časopisi:
Neue Freie Presse, Extrablait Fremdenblatt, Neues Wiend Journal, Reichspost, Danzer * Armee-Zeitung, Grazer TagbJatt, Osterreichische Illustrirte Zet tung, Modeme Kunst, Illustration, Gartenlaube, D&s interessante Blatt, Wiener Bilder, Wiener und Pschutt Caricaturen, Kleines Witzblatt, Jugend, Kikeriki, Slo* venski Narod, Slovenec, Dan, Zarja, Edinost, Soča, Obzor, Pesti Hirlap.
Veletrgovina!
Dovoiim si siavnemu občinstvo naznaniti, da st® svojo dosedanjo titftffto 8 pfpčijttn v Mariboru, Go* sposka ulica šiev. 33„ odstopil gdč. Ivanki V^žVvovi, jaz pa otvorim t
1, oktobrom t 1. na Glavnem' trgu štev. 22 (v Zieglerjevi hiši)
veletrgovino
z vsakovrstnim papirjem, galanterijskim blagom ter pokrajinskimi in umetnimi razglednicami. — Bogata izbira, ter najnižje cene opravičujejo nado, d« slavno občinstvo mene tudi v tenj novem podjetju po možnosti podpira
Spoštovanjem
Vilko WeixL
Prodaja vseh slovenskih časntkor
Laška kuhinja
-v lljT-a.Toija.ni.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
in podzemeljska klet
se odda na Zaloški cesti št. 95, poleg šole. Natančneje se jpoizve pri Seidlnu v Spodnji Šiški.
(]) Plošče preje K 4--* : >Vf sedaj samo K 1*95;
Velikanska zalog« * O gramofonov t Q
Zahtevajte cenike.
S
95
«7
25 cm velike, dvo- M & stranske, priznano r. 7 najboljših znam£ M prodajam radi veli&i	^
zaloge pod laatcerid
Mednarodno špedicij sto podjetje
R. RANZINOER, Ljubljana.
TTetanovajeno l.Sl7e.
Telefon, štev. ©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. jul železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija In skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 8. — Centrala in skladišče: Cesta na ju2no Železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, ju2ni kolodvor.
FRAN KRAIGHER
torojetelcl mojster
G-ospcska \a.llcei štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
V*
Umetalni ogenj.
C. kr. prodaja smodnika.
IFišite po cenJJr«.
F. K. Kaiser, puškar,
Ljubljana, SclcnbnrgOTa nHca 6.
Velika zaloga najboljših pušk, samokresov, pištol, ter lovskih priprav.
WT Topič „Salut“.
Vse priprave za ribištvo iz najboljših tovarn.
E 01 \
Ž5Jl
Modni salon
Stuehly-Maschke
8 Ljubljana, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in športnih Čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno In ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. ZFrtzaaaaao d.ctoxo "biagro — nizlre cene.
n
E
I
i
]
Oglejte sl
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
„Pri Škofu64
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu".
T
Lepa hiša
v Spodnji Slškl, pripravna za vsako obrt, se radi družinskih razmer prav ceno proda. — Ravnotam sc proda tudi dva sokolska kroja. — Natančneje v »Prvi anončni pisarni*.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado .Nerll* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec In lasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasntčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
T7"seIfcL T7-rst
damski klobuki
najcenejše samo v
modnem salonu
Al. Vivod-Mozetič
Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstr.
(poleg rotovža). Sprejemam vs» popravila.
S
s
=— Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
u
u
n
K
M
ti
■
■
S
B
S
■
j
 =
Povečanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiran jem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode* dečke in
DDDDDCDDDDDDDDDBnn dekliCe. BODDDDDDDBODDBIDDDD
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena	leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
C. ti. p. ilčna rnmlm Isiini Hi! Trsta
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, \ lastnem domu.
fohl8tiu *n bl1a?u-,t®tinski vlom. škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje fJilV* )C ?avaroval° 21.880 oseb za kapital na 180 miljonov kron na življenje. -lipa Je izplačala za Škode nad 1113 miljonov kron. — Premoženlc družbe znaša nad 484 millonov kron.
Zavaruje zoper požar na in za doto v vseh mo Družb;
Splošna hranilnica v Trstu
fl
m
J	osnovana	po	načelih	hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844. leta, je pričela poslovati s
dL- ©DstoTorcaccL t- 1-	g
|	Uradi v ulici	Torre	Blanca štev. 41.	Uradne ure od 9.—12. dopoldne In od	3.-5. popoldne.	[
Vložna obrestna mera 4°|0.	———	S
I " »Splošna hranilnica14 v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati
vloge, za katere se zahteva pvtpilama varnosti
Najnovejše kravate za gospode,
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v
—	—	modni	in	športni	trgovini	—-.
• ^
P. Magdič, Ljubljana,
Kavarna
J J^s^odprta celo
Oosfflna^^p/
Florljanska ulica it 6.
■m
i-lJUJ-Jj J3X£Xl..LLr.LI J L11,11 lin Trf| j n TT I
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge , na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
mtr ^: ~mm.
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja pc r.ajraz-novratnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 68,461.432*56. — Izplačane j|lf ^ A'VUi A £6 Potelikostldraga vzajemna zavarovalnic« nate odškMntae In kapitallje K 12^267.696*77. ™ xm~ driave z vseskozi slovansko- narodno naravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi.	Zavaruje poslopja i« >■»■>(. A>J£nine proti polarnim tto-dam po k JMijlh cenah. Škode cenjuje lak oj in naj-I ulantneje. UT i • >V ^Ijši sloves ko<let {Mtakaje.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani PS )tstm Ocsposki ulici St. 12.	Pozor 1 Sprejema tudi 7av>oovanja prod vlomakl tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. - ZalUevsjie prospekte.