JUTRA
PoSinlna pm^nt * fltt&ertrfri
CefTa 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 86
Maribor, sobota 14. aprila 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. doatavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Atentator Tranquilli aretiran
Fašizem v precepu
PRI NJEM SO NAŠLI NAČRT TRGA GIULIO CESARE, KJER JE BIL IZVRŠEN ATENTAT NA KRALJA.
MILAN, 14. aprila. V Comu je bil včeraj aretiran neki Romulo Tranquil!i, pri katerem so našli komunistično legitimacijo in napačne listine, glaseče se na ime Clumado. Pri zaslišanju je izjavil, da si je nabavil napačne listine radi tega, ker se je hote! kot komunistični agitator izogniti raznim nadležnostim s strani oblasti. Ko so ga hoteli odvesti iz stražnice na kolodvor, se mu je posrečilo pobegniti, a so ga kmalu zopet zgrabili.
Bremen" pristal pred Kanade
Pri telesni preiskavi so našli pri njem tudi načrt trga Giulio Cesare v Milanu z naznačeno hišo št. 18 in kandelabrom, v katerega je bil položen peklenski stroj, Tranquil!i je spočetka tajil, pozneje pa je priznal, da je eden glavnih inicijatoriev atentat na kralja Viktorja Emanuela.
Preiskava se nadaljuje in oblasti upajo, da bodo tudi ostali krivci kinalu pod ključem. Kontrola ob meji je še bolj poostrena.
99
LETALCI SO PRISTALI RADI POMANJKANJA BENCINA OTOKU GREENLAY PRI KANADI.
NA SAMOTNEM
NEWYORK, 14. aprila. Davi, med šesto in sedmo uro, je letalo »Bremen« s kapitanom Koehlom, baronom Hiinifel-dom in šefom irskega zrakoplovstva, James Ft. Maurice, pristalo na samotnem otokr Grcenlay, v zalivu Sv. Lovrenca med Novo Fundlandijo in Kanado. Otok je zapuščen in pokrit z ledom, tako daje odlot sploh nemogoč. »Bremen« je bil Prisiljen, da je pristal na zaledeneli obali
PO MILANSKEM ATENTATU.
in se je pri tej priliki zlomil propeler. Letalcem je na potu zmanjkal bencin In zato niso našli drugega izhoda, kakor da so še pred prihodom na ameriška tla pristali.
Ameriška vlada je odposlala proti otoku Green!ayu parnik »Mount Calm«, da vzame na krov ponesrečene letalce in njihov aeropian.
Izdane in izbrisane obrtne prauice
Meseca marca so bile izdane v Mariboru sledeče obrtne pravice: Simčič Josip, posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin. Aleksandrova c. 6; \Veis Josip, trgovina z mešanim blagomj Aleksandrova c. 29; Ussar Ferdo, trgovina z delikatesami, Glavni trg 1; Musek Josip, Prodaja državnih papirjev, Koroščeva ul. 5; Sirk Marija, trgovina z mešanim blagom, Glavni trg 15; Teichner Mavro, trgovska agentura, Tattenbachova ul. M; tvrdka »Triumph-Auto« dr. z o. z. prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu, Frančiškanska ul. 13; Kreiner Berta, prevažanje tovorov, Črtomirova ul. 6; Kok Franc, trgovina z delikatesami, Pobrežka cesta 2; Fajdiga Terezija, trgovina z delikatesami, Strossmajerjeva 6; Klepp Jo-sjp, mizar, Samostanska ul. 17; škof Josip, pleskar, lakirnik, črkoslikar in sobo-slikar. Tržaška cesta 8.
Izbrisane pa so bile meseca marca sledeče obrtne pravice. Dobrajc Helena, trgovina s čevlji in čevljarskimi potrebščinami Gosposka 37; tvrdka »Pallas«, sli-^'•rstvo za reklame in dekoracije, Gospoda 26: Kreiner Janko, trgovina z lesom, ^udeniška cesta 4; Dobrajc Helena, trgovina s čevlji, Gosposka ul. 37; »Elin« d^žba za električno industrija, Jugoslovanski trg 3; Wistan Rudolf, slaščičar, ^'cksandrova c. 3; Kopina Franc, trgovi-.a s papirjem in galanterijo, Kralja nc-ra trg; Dcrgas Ana, šivilja, Alcksandro-? cesta 19; tvrdka Čačič in drug, trgo-i*in z vinom na debelo, Aleksandrova c. Iv’ *š°f Josip, pleskar itd., Tržaška ce-s,'“' 8.
^•iehin končna izobčen ob
bo'išeuikou
N ^fiionko eden izmed boljševiških ^Clcv i,- -.-(tsivno izrekel veliko
se je predrznih da je imel v Parizu v družbi ruskih emigrantov predavanje. »Krasnaja Gazeta« označuje Aljehinov nastop v Parizu kot belo-gardijski in pravi: »Buržuj Aljehin je ostal veren sebi. V svojem govoru
v	Parizu je izražal željo in nado, da bi se njegova domovina vendarle enkrat rešila onih ljudi, ki jih je on dvakrat prevaril: prvič, ko je dobil potni list, in drugič, ko je sprejel francosko državljanstvo«. Krilenko naziva Aljehina političnega begunca in ga proklinja s sledečimi besedami: »Obračunali smo z Aljehinom. On je naš sovražnik in postopali bomo od sedaj naprej ž njim kot sovražnikom. Nekateri naši šah isti imajo sicer še vedno zveze ž njim. češ da je izreden šahovski talent. Toda tudi v tem pogledu moramo obračunati ž njim. Aljehin je naš politični sovražnik in tega ne sme nikdo pozabiti. Kdor ima stike ž 'njim, ta je proti nam Talent je talent, a politika je politika«.
mpspčina kot oriča
Pred londonskim sodiščem sc je moral zagovarjati neki obtoženec radi poskušenega roparskega napada. Glavna priča je prisegla, da se natančno spominja na razbojnikov obraz, češ da je za časa razbojniškega napada bila cesta razsvetljena z jasno mesečino. Kljub številnim nasprotnim izjavam je ostal pri svoji trditvi. Sodišče je bilo v zadregi, kaj naj ukrene, posebno, ker je obtoženec odločno zanikal krivdo. Pogledali so končno v astronomski koledar in dognali, da usodnega dne res ni bilo mesečine. Ker pa je glavna priča le še vztrajala pri svoji trditvi, ; je sodišče razpravo preložilo, da sc more med tem po strokovnjakih prc-
l ' ’ ■ ! •. nad SvCtc' At šahovskim ! pričati, ali jc bila takrat mesečina ali “Jkoin, Aleksejem A&rttotum, ker 1 ne.
Potniki iz Italije, ki prihajajo v več- j jih množicah z vlaki od tam, priznavajo, da vlada v vsej državi nepopisno razburjenje, ki prehaja že v kaos. Fašisti izvršujejo nad prebivalstvom nepopisen teror, aretacije se vrše v masah, ovaduštvo je v polnem cvetu. Po vsej Italiji pa se širi prepričanje, da je milanski atentat delo ekstremnih fašistov, ki so skušali na ta način rešiti vprašanje dinastije. Saj je znano, da kralj in njegova rodbina niso naklonjeni fašizmu, in časopisje je celo prineslo kraljevo izjavo po atentatu, v kateri je kralj indirektno obsodil fašizem, ki je ubil parlament Italije kot edino tribuno za iznašanje ljudskih potreb in želja. Znano je pa tudi na drugi strani, da je Mussolini ponovno z besedo in dejanjem dal spoznati, da bi mu bilo najljubše, ako bi on postal vladar Italije, oziroma Imperator obnovljenega rimskega cesarstva. Vsekakor je značilno, da je Mussolini v zadnjem hipu pred atentatom izginil z avtomobilom iz Milana v Rim, ter do zadnjega trenutka uiti kralj uiti nihče ni vedel da Mussolini ne bo prisostvoval otvoritvi velesejma.
Kralj sam je torej v svoji izjavi pov-daril dejstvo, da je fašizem ustvaril v Italiji razmere, ki niso normalne in ki izzivajo krvave obračune. Fašizem, ki se je spočetka geriral kot borec nroti nacijonalnemu in gospodarskemu dektizmu in boljševiškemu nasilju, je danes popolna negacija državljanskih svoboščin in demokracije. Za njega je državljan in človek samo oni, ki pripada fašistični stranki, vsak drugi pa lahko vsak hip tudi za najmanjšo in najrahlejšo besedo kritike konča v ječi bodisi s takojšnjo smriio ali pa po dolgoletnemu umiranju. Fašizem preganja in ubija ne le vsako sled slovanskih in drugih narodnih manjšin v Italiji. preganja in ubija pa tudi vsakega Italijana, ki se drzne le z malo besedo upreti se fašistični tiraniji. Italija nekdaj država ustavnosti in svobodne misli, ie danes zemlja diktature in reakcije.
Kakšnikoli so razlogi za atentat v Milanu: eno je gotovo, da sc fašisti temu ne morejo čuditi, ker so oni izzvali psihozo, katere posledica so podobna zločinska dejanja.
Narod ve. da jc bil kralj vsikdar čuvar ustavnih tradicij in demokrat. Pred par leti je pač popustil pritisku fašizma, ker ni hotel prelivati kr-
vi	v državljanski vojni, dasi je imel na razpolago celo vojsko, s katero bi bil lahko ustavil marširanjc fašistične mladine na Rim. Hotel je pa tudi videti na delu one. ki so obljubljali preporod Italije. Ni oviral fašistov pri njihovem delu. pač pa je ponovno dal izraza svojemu nezadovoljstvu nad tiransko diktaturo Mussolinija, zlasti takrat, ko je fašizem z novo ustavno reformo udtišll parlamentarizem. Gotovo je. da milanski atentat ne bo v kraljevi duši ubil nezaupanja proti fa-, šistom, zlasti še. ker je jasno, da dogodek meče vsaj zelo čudno luč na or i ganizacijo fašistične varnostne službe.
Milanski atentat je nov dokaz, da fašizem hoče zabrisati težek notranji sociialni in gospodarski položaj z neprestanim izzivanjem trzavic v med-i narodnimi življenju, zlasti nepresta-
nim ogroženjem miru na Balkanu in skoro dnevnim izzivanjem in žalitvami naše države v našem narodnem ponosu in najosnovnejših narodnih interesih. Saj so se našli tudi sedaj fašistični časopisi, ki so se drznili iti tako daleč, da so milanski atentat slikali kot delo jugoslovanskih naci-jonalistov. Na drugi strani pa uprizarjajo dogodke, kakoršen je milanski atentat, da vsaj trenutno odvračajo pozornost in mišljenje svojega naroda od težav, v katerih živi in v katerih se pogreza vedno bolj. Nedvomno jc. da je zašel tiasilniški fašistični režim Italije v težak precep, iz katerega ne more riajti več izhoda. Upamo, da se bo s časoma iz današnjega kaosa v Italiji porodil režim, ki bo spoštoval interese naše države in pa pravice naših rojakov v Italiji,
MILAN, 1-1. aprila. Mesto ie še vedno pod vtisom atentata na kralja. Računa sc da se bo število smrtnih žrtev ki znaša sedaj že 17 še znatno povečalo, ker jc med ranjenci v bolnicah še več zelo težko poškodovanih. Vsa gledališča in kinematografi so v znak žalosti zaprti, vse prireditve . prepovedane. Po privatnih poročilih jc število mrtvih naraslo že na 23.
Preiskava je ugotovila- da je bil peklenski strpj napolnjen z dinamitom in nameščen v leseni škatlji. Našli so tudi komade niklla. iz česar se sklepa, da je bil stroj uravnan za eksplozijo po eni uri. Dalje so našli tudi košček bnklnsto-rdeče vmee, kakršne se uporabljajo za čiščenje bici-kijev. Domneva sc, de ic bil peklenski stroj polo5«n v knndelabcr ponoči ker so prebivalci po biižpiih hišah culi v imm pred atentatom udarce po železu Po iziavi artilerijskega pol-kovpika G ros Ji e ki jc bil pozvan, da nnda svoje tehnično mišljenje, ie izdelal n,-Minski stroj na vsak način človek ki 'zborno nožna eksplozivni materijah
Po nalogu vlade bodo žrtve atentata nobž-mc danes v milanski katedrali na mrtvaški oder pogreb na sc bo vršil na stroške milanske mestne občine.
Pri občnem zboru podružnic CMD v Ptuju
je izhajalo iz poročil funkcijonarjev, da ste podružnici odposlali preteklo leto ! skupno 14.000 Din. Ta svota je za ptujske razmere gotovo zelo velika. Hvala gre požrtvovalnim funkcijonarjem podruž.nic i zlasti tudi damam ženske podružnice, j Občudovanja vredna pa je istotako po-j žrtvovalnost meščanov mesta Ptuja in | okoličanov, ki so v veliki rueri podpi-| rali stremljenje podružnic. Za 1. 1928 je sklenil občni zbor prirediti 20 letnico sep-teinberskih dogodkov 1908 skupno s sokolskim društvom v Ptuju. Dne 8. sept. se bo vršila velika slavnost v Ptuju, na kar opozarjamo vsa naša društva širom ožje in širje domovine. Po zborovanju je imel po formalnem delu občnega zbora g. prof. Alič krasno predavanje o našem literatu Otonu Zupančiču. To je bil v Ptuju prav priprost Zunovčičev večer, ki ic pa po svoji notranji vsebini po svojem globokem predavanju-izpolnil kulturno •toJogo. G. predavatelju prof. Aliču naša 1 iskrena hvala.
L
Stran
*
V Mari60ru, Sne M. IV. W_H
Dr. Franjo Lipold
Naša sociialna poSStika
Maribor, 14. aprila.
Socijalisti nam v svojih glasilih očitajo, da ob priliki proračunske razprave v občinskem svetu nismo glasovali za so-cijalistični predlog, da se za pokojninski sklad za mestne delavce določi mesto predvidenih 40.000 Din 100.000 Din in da nismo podprli predloga občinskega svet nika g. Čanžeka, da naj se zviša podpora za brezposelne od 75 na 150.000 Din.
Penzijski sklač za mestne delauce
V finančnem odseku so socijalisti stavili predlog, da naj se vnese v proračun primeren znesek za pokojninski sklad za mestne delavce. Pritrdili smo temu predlogu in mu tako zasigurali sprejetje. SLS je v prihodnji občinski seji stavila predlog, da naj pravni odsek občinskega sveta izdela tozadevni paviinik. V odseku je le še šlo za to. kako velik znesek se naj za ta penzijski fond v letošnji proračun vstavi. Točen pregled, kakšni izdatki bodo v tekočem letu za delavske penzije potrebni, bo mogoče še le dobiti, ko bo statut izdelan in se bo videlo, koliko delavcev pride v letošnjem letu za penzijoniranje v poštev. Ker se bodo penzije v letošnjem proračunskem letu no-gle izplačevati le del leta, saj smo že aprilu, smo bili mnenja, da za letos za dostuje, če se vstavi v to svrho v pro račun znesek 40.000 Din. Sicer pa, dokler ni statut izdelan in ni napravljena točna statistika, nobena taka številka ne more držati. Če bo 40.000 Din po Statutu premalo, bo še vedno možnost, da se ta znesek zviša. Ugotoviti je pa tudi treba da dobivajo oni stari delavci, ki bi prišl za penzijo v poštev, še stare višje mezde, kakor pa delavci, ki se jih sedaj najema. Te višje plače so v proračunu. Če smo rekli, da bo tudi ta diferenca mogla pomnožiti penzijski sklad, smo pač le logično ravnali. Odklanjati moramo vsak očitek, da ne bi imeli srca za stare mestne delavce, ker se zavedamo, da smo svojim osdelovanjem pri reševanju tega vprašanja zasigurali ugodno rešitev za delavce.
Brezposelna podpora
Predvsem je treba ugotoviti, da v fi nančnem odseku ni bil stavljen noben predlog, da se naj v proračunu predvidena podpora za brezposelne zviša od 75 na 150.000 Din. V plemenu občinskega sveta je jako težavno reševati taka vprašanja potem, ko je že bila proračunska razprava v odseku zaključena. Sicer smo pa mnenja, da smo s predlogi, ki smo jih mi prinesli v finančnem odseku in v občinskem svetu ob priliki proračun ske razprave, dejansko za brezposelne mnogo več storili kakor pa, če bi bili gla sovali za zvišanje podpore brezposelnim od 75 na 150.000 Din, kar bi za brezposelne le malo pomenjalo, proračun pa spravilo povsem iz ravnovesja.
Gračba stanauanjske hiše
Ko je bil v finančnem odseku obravnavan izredni proračun, smo mi predlagali, da naj se od prebitka v gradbenem skladu uporabi primeren znesek za najetje 3 milijonskega posojila, ki sc naj u-porabi za gradbo še t stanovanjske hiše v mestu. Pri taki novi gradnji bodo našli brezposelni gotovo lOkrat toliko zaslužka, kakor bi ga pa dobili, če bi se bila podpora zvišala od 75 na 150.000 Din. Za najetje takega 3 milijonskega posojila bo treba za obresti in amortizacijo letnih 200—250.000 Din, ker je upati, da se bo dala doseči daljša amortizacijska doba.
Otroško zavetišče v magaleni
Pri proračunski razpravi je naš občinski svetnik dr. Strmšek predlagal, da se otvori še eno otročje zavetišče in sicer v Magdaleni. Ker je sedanje edino otročje zavetišče v ljudskem vrtu za otroke v Magdaleni preoddaljeno, je otročje zavetišče baš v Magdaleni nujna potreba. V isti občinski seji, v kateri sc nismo mogli ogreti za socijalistični predlog, ki bi bil bednim le malo pomagal, smo pa tudi predlagali, da naj se na račun gradbenega sklada najme še posojila 150.000 Din za to otročje zavetišče v Magdaleni. Ta predlog je bil sprejet. Ta-
ko je uresničenje otroškega zavetišča v Magdaleni že letos zasigurano.
Za obe posojili je v gradbenem skladu dovolj kritja, tako da te investicije od mariborskih davkoplačevalcev ne bodo zahtevale nobene nove obremenitve.
Za ceste
Ker iz rednega proračuna ni mogoče vseh cest, ki bi bile popravila nujno potrebne, spraviti v red, smo tudi mi predlagali, da se najme posebno posojilo Din 300.000, za kojega obrestovanje in amortizacijo se naj vstavi v rednem proračunu znesek 50.000 Din. Tudi ta predlog je bil sprejet. S tem sklepom smo omogočili popravilo cest, smo pa tudi izdatno pripomogli, da dobijo brezposelni zas'užku.
Mnenja smo, da smo tako v dejanju pokazali, da hočemo bednim v Mariboru pomagati. Naša občinska politika gre za tem, da povsod stvarno sodelujemo, kjer gre za dobrobit občine in mariborskega prebivalstva. Naša skrb pa mora tudi biti, da ne bomo Mariborčanov, ki itak težko nosijo razna davčna bremena, še bolj obremenjevali. S svojimi predlogi in s svojim sodelovanjem pri obravnavanju proračuna smo se v tej smeri udejstvovali.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 14. aprila ob 20. uri »Logarjeva Krista« ab. C. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat.
Nedelja, 15. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. — Ob 20. uri »Rigoietto«. Prvič.
Rigoletto na marib. odru. Opozarjamo na to lepo Verdijevo opero, ki je že lani zelo ugajala. Prvič se vprizori v nedeljo, 15. aprila zvečer.
Potniški promet preko meje
Naše potnike še vedno bremenijo stroški za vizume, nimajo še niti upanja, da bo v kratkem ta ovira padla kakor med Češko in Nemčijo, a vendar se preko-mejni promet zvišuje od meseca do meseca. Tako n. pr. je v februarju dopotovalo preko meje 7075, v marcu pa 9951 potnikov, dočim je bil celokupni prekomej ni potniški promet meseca februarja 13.939, meseca marca pa 19.179 potnikov.
Med dohodom in odhodom pa številno ni dosti razlike. Dopotovalo je vsega skupaj 9951, odpotovalo pa 9228 potnikov. V celokupnem prekomejnem potniškem prometu so na prvem mestu naši državljani in sicer jih je 8741 od 19.179; njim sledi 6644 Avstrijcev. Češkosbva-kov je bilo 16S5, Nemcev 1031, Poljakov 219, Italijanov 158, Francozov 21. Švicarjev 103 itd.
Preko postaj Maribor, št. lij, Cmurek, Dravograd, Prevalje, Radgona, Hodoš in Lendava je vpotovalo v državo 9951 potnikov, med temi največ Avstrijcev 3560, Jugoslovanov pa 3204. Nemcev je bilo 659, Čehov 990, Francozov 11, Poljakov 119, Madžarov 73, Angležev 23, Bolgarov 30, Amerikancev 25, Švicarjev 50, Rumunov 31 itd. Največji promet je bil v Mariboru — 9098 potnikov, za Mari-
Mariborski	in
Zahvala.
iodr-
Sretan uskrs
želimo vsem našim pravoslavnim žavljanom. —
Delegacija mesta Prage v Mariboru.
Na svojem oficijelnem posetu Beogia-da bo delegacija češkoslovaške prestalice obiskala tudi Zagreb in Ljubljano, kjer pripravljajo odličnim gostom ogromne manifestacije. V Ljubljani bodo gostje 24. t. m. in obiščejo naslednjega dne t31ed, nakar se odpeljajo proti domu in nrisoejo v Maribor ob 15. z brzovlakom. Kakor smo obveščeni od tukajšnje JČLige, ki dobila o tem oficijelno obvestilo od konzulata ČSR v Ljubljani, bodo goste tudi v Mariboru pozdravili zastopniki mesta, Lige in Češkega kluba. V delegaciji je 16 praških mestnih svetnikov s primacor-jem (županom) dr. Karlom Baxo na čelu, ki ga spremlja tudi njegova soproga, naša rojakinja s Sušaka. —
Češkoslovaški železničarji v Mariboru.
Praška ČJLiga je pravkar obvestila mariborsko JČLigo, da prispe dne 29. trn. ob 13.53 v Maribor ekskurzija železniških uradnikov ČSR, okoli 200 po številu. Izletniki nadaljujejo svojo pot z istim vlakom ob 14.25 proti Ljubljani. Društvo češkoslovaških železniških uradnikov s popolno srednješolsko izobrazbo se 'e obrnilo na praško ČJLigo s prošnjo, da posreduje za primerne olajšave na potovanju skozi Jugoslavijo. Prepričani smo, da bodo naši železničarji storili vse, da se dostojno oddolžijo za slovansko gostoljubje, ki so ga lani uživali na Češkoslovaškem. —
Glavno cepljenje v Krčevini in Laitcrs-bergu
Glavno letošnje cepljenje proti osepii-cam za občini Krčevina in Lajtersberg se bo vršilo 20. aprila ob 10. dopoldne v krčevinski šoli. Pregled bo teden dni pozneje na istem mestu in ob istem-času. K cepljenju je treba pripeljati vse do 31. decembra 1927 rojene otroke, ki še doslej niso bili ali pa so bili brezuspešno cepljeni. —
O davčnih knjižicah.
Z ozirom na mnoge pritožbe obvešča trgovski gremij svoje članstvo, da je zahteval na merodajnem mestu izdajo davčnih knjižic za uslužbence v slovenskem jeziku. Pritožbe so tembolj upravičene, ker priznava naša ustava slovenščino celo kot državni jezik in so državne oblasti v Sloveniji toraj primorane ozirati se v poslovanju s strankami na naš jezik. Zato opozarja gremij vse prizadete, da imajo polno pravico zahtevati davčne knjižice v slovenščini, zlasti še, ker vsebujejo važne predpise, katere je treba v polnem obsegu razumeti. —
Zatvoritev Tatteubachove ulico.
Vsled izvršitve cestnega dela se zapre Tattenbachova ulica med KopFiško ulico in Glavnim trgom od 16. IV. naprej za dobo 8 dni. Del Tattenbachove ulice med Kopališko ulico in Sodno ulico se bo vsled impregniranja cestne pjvršine med gornjo dobo po potrebi zaprl. Za čas, ko ostane Tattenbachova ulica zaprta se dovoli prevozni promet po cesti Ob jarku. Zahteva se, da se po tej ulici v izogib nesreč počasi vozi. —
Umrla je
po dolgi in težki bolezni gospa Antonija Požar v 69. letu starosti. Pokopali jo bodo v pondeljek na pobreškem pokopali-jšču ob 17. uri. Rodbini sožalje, njej pa mir in pokoj.
Dijaki beograjske realke, ki so se mudili v našem mestu pod vod-
>orom pride Prevalje s 319 potniki, potem St. Ilj s 262, na zadnjem mestu jc pa -endava, kjer ni vpotovaf nihče, odpoto- stvorn gg. profesorjev Bore Puiiča in Mi-val pa samo eden. Odpotovalo je pa iz istih postaj v inozemstvo 9228 potnikov in sicer iz Maribora 8444, iz Št. Ilia 232,
iz Cmureka 47, iz Dravograda 69, iz Prevalj 351, iz Radgone 67, iz Hodoša pa 17. Od teli je tudi največ Jugoslovanov, takoj za njimi so pa Avstrijci.
Tranzitni promet je bil: na progi Maribor— R"kck 2024, obratno 958, Prevulje-Maribor 165, obratno 119, Prevalje—La-vamund 825, abratno 813 potnikov.
Letos je prepotovalo prej navedene obmejne postaje 47.473 potnikov.
Svečana zaprisega vojaških novincev.
V torek 17. trn. bo ob 10. dopoldne v vojašnici Kralja Aleksandra na Meljski cesti slovesna zaprisega letošnjih vojaških novincev. K svečanosti je vabljeno tudi civilno prebivalst
loša Mitiča, se najsrčneje zahvalj ijejo vsem, ki so sodelovali na prisrčnem in lepem'sprejemu v Mariboru. —
Moški podružnici Clrll-Metodove družbe v Mariboru je naklonila Posojilnica v Narodnem domu tudi letos 1000 Din in predsednik Posojilnice g. dr. Pipuš 500 Din. Iskrena hvala! —
Moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Marii ru ima svoj letošnji redni občni zbor prihodnji petek, dne 20. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma. — Najdena ura.
Dne 20. februarja je bila najdena pri »Treh ribnikih« srebrna ura. Zgubitelj naj se zglasi v svrho izročitve ure pri src-skem poglavarstvu Maribor, levi breg. soba št. 8. —
Vsem prijate//em m znancem, kr so me ob mojem petdesetem rojstnem dnevu vzradostiti s or/srčnim/ čestitkam/ se tem potom najtopleje zahval/ujem za njihovo pozornost.
790	Rudc/f	Vodeb.
Šoferska nezgoda.
Šofer lesnega podjetja na Breznem, 281etni Friderik Edbin, je padel s traktorja, ko se je naglo izognil nekemu vozu. Pri padcu se je pod kolesi ranil na glavi, roki in nogi. Mariborska rešilna postaja mu je na poziv takoj prihitela na pomoč ter ga odpeljala v bolnišnico. —
javna zahvala.
Letošnji absolventi srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru nameravamo prirediti po maturi daljše poučno potovanje na češkoslovaško. Ker sami nikakor ne zmoremo stroškov potovanja, a je o-menjer.a ekskurzija za nas izredno važna, smo se obrnili s prošnjami za podporo na razne tvrdke in korporacije. Do sedaj so se odzvali in nam nakazali denarne vsote sledeči: Posojilnica v Mariboru, Narodni dom 1000 Din; Tvornica za dušik v Rušah, 500 Din; Kmetijska družba za Slovenijo, Ljubljana 500 Din; V'-nogradska zadruga Araudjclovac, Srbija 500 Din; Hranilnica in posojilnica Sv. Jurij ob Ščavnici 300 Din; Celjska posojilnica 300 Din; Hranilnica in posojilnica Sv. Ilj pod Turjakom 250 Din; Okrajni zastop Gornja Radgona 200 Din; Hranilnica in posojilnica Hoče pri Mariboru 100 Din; Delegacija proizvajalcev čil drega solitra, Beograd 100 Din; Franc Kerin, vinska trgovina, Sv. Križ pri Kostanjevici 50 Din. Vsem blagim dobrotnikom izrekamo najsrčnejšo zahvalo za veledušne pošiljke, obenem pa se najtopleje priporočamo nadaljnim darovalcem. — Izletniški odbor tretjeletnikov srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Danes ob 20. uri vsi v Union na akademij® olimpijske vrste liubljanskega 797	„$©k©la“.
Velika dobrodelna tombola.
Osrednje društvo nižjih poštnih, in brzojavnih uslužbencev v Mariboru priredi dne 22. aprila na Trgu Svobode, veli!'0 dobrodelno tombolo. Tablice prodajajo vsi pismonoši in trafike. Tablica stan« samo 2.50 Din. Dnbitki so: 10 tombol, 39 desetink, 30 peHnk, 50 kvatern, l00 ter« in 250 amb. Ker jc čisti dobiček namenj'*11 bolnim, podpore potrebnim članom, ni'11 vdovam in sirotam, prosijo poštarji občinstvo za vsestransko naklonjenost'in podporo. —
Izborna bela kava
s smetano in kruhom se dobi v mesečnem abonmanu za Din 100 od 15. t. ih-naprej v kavarni »B r i s t o 1« (Vetrinjska ul.) Tu-in inozemski časopisi na razpolago. Prijave se sprejemajo pri blagajn«*
/	798
Vest o atentatu na Mussolinija ni tako senzacljonelna kakor so neobičajno nizke cene vsega manufakturneg® blaga, ki ga ima tvrdka L. Ornik Koroški c. 9, v veliki izbiri na zalogi.
Spccijalist za notranje bolezni dr. Jaflk0 Pihlar
se je po večletni klinični praksi v 111 zemstvu naselil v Mariboru in ordinira Prešernovi ulici št. 2. II. nad. —
Ure, zlatnina sia obroke brez .poviška — Jlger, Maribor, Do*£ ska ulica 15. —	'
Sinfonlčui koncert glasb, društva »Drava bo v nedeljo 15. aprila v dvorani Unio ob 10. dop. —
119
vi
Pri zaprtju
in hemeroidih, težavah v želodcu m ^ vali, oteklinah jeter in ledvic, trgani * križu in trebušnih težavah je uzi 1 ‘ -e prirodne Franc-Jožefovc vode naj ublažllno sredstvo. Preiskave spodnjih organov potrjujejo, da Jožefova voda vedno dobro učinkuje.
bolni*1
Franc-
V Maribora. *ne 13 fV. 1923
MnrlKorsk? V F C F P N T V hitra
Stran S.
Pismo iz Primorja
ITALIJANSKA GONJA PROTI TUJSKEMU PROMETU V JUGOSLAVIJI. — KAKO HAMBURG KONKURIRA TRSTU. — FAŠISTOVSKO
BABJEVERSTVO.
V	Trstu, 12. aprila, kakor se je rogal sam gospod Musso-Kakor vse kaže, hočejo letos Lahi lini tujcem, ki z golimi koleni in oko-napeti vse svoje sile, da bi tujski pro- vanimi čevlji štorkljajo po italijanskih met, ki je že predlanskim, zlasti pa s svetinjami italijanske umetnosti na-lani odločno krenil mimo Italije v polnjenih dvoranah, naše kraje, v Slovenijo, naše hrvat- No, nam Jugoslovenom pač ni tre-sko Primorje, zlasti pa v našo Dal- ba^ da bi hodili iskat letovišč in kopa^ macijo in na njeno otočje, odvrnili lišč v Italijo, ko imamo doma vse, od naših krajev in ga zopet usmerili česar v tem pogledu potrebujemo in s! v Italijo, ki je v zadnjih dveh letih moremo želeti, a povrhu še znatno ce-zaradi vse manjšega in manjšega pri- neje, kot pa v Italiji. In če bi naše toka tujcev s svojo tujskoprometno oblasti hotele posnemati italijanske, industrijo zašla v težko krizo. Vsa ki dosledno odrekajo italijanskim dr podalpska Italija s svojimi jezerskimi žavljanom in celo tudi stalno v Italiji letovišči je lanskega leta zaman pri- naseljenim inozemcem dovoljenje za čakovala tujcev. Razsežni hoteli, vi- potovanje v inozemska letovišča in le in penzije ob Gardskem, Isejskem, kopališča, bi storile edino le svojo Komskem in Velikem jezeru so bile dolžnost, ker bi vsaj tako. ko drugače skoraj prazne. Na zapadni rivijeri, j itak tako malo store, storile nekaj v
kjer se je druga leta trlo tujcev zlasti iz severnih krajev, je bilo malone popolno mrtvilo in ravno tako na vzhodni obali, kjer je edino beneški Lido še privabil nekoliko večjo tujsko družbo. Primorska letovišča in kopališča so sicer izkazovala še precej visoke številke v svojem tujskem prometu, toda te številke so bile vse drugo, samo ne resnične. Tako so v Gradežu izkazovali kot tujce vse one stotine in stotine otrok, ki so jih razne dobrodelne druge institucije iz vsega Primorja pošiljale tjakaj in jih tamkaj preživljale v svoji lastni režiji. V Portorose so šteli za tujce vse Tržačane. ki so se ob nedeljah hodili kopat tjakaj, a v Opatiji, kjer so naračunali nekih 23 tisoč tujcev, so za'
število tujcev navajali število tako-imenovanih »zdraviliških dni«, raču-
zaščito in pospeševanje naše lastne tujskoprometne industrije.
Lahi pač nimajo sreče s tujci, odkar so si po fašistovsko vtepli v gla vo. da zadostujejo sami sebi in ne potrebujejo nikogar. Prav posebno na se čuti ta fašistovska nadutost v Trstu, ki je danes v svojem gospodarskem življenju pač vse drugače odvisen od inozemstva, kot je bil nekdaj. Trst nima od Italije prav ničesar, in če bi ne imel svojega prometa s svojim inozemskim zaledjem, bi moral gospodarsko poginiti v par letih. Po vojni se je promet polagoma začel dvigati iz popolnega medvojnega mrtvila in je dosegel v letu 1924. vr-
hunec. ki pa je vendar še znatno zaostajal za predvojnim prometom. Od najoč n. pr. družino petih oseb. ki se! ]eta 1924. dalje pa je promet zopet je mudila v Opatiji mesec dni, za — j začel občutno padati: uveljavljati se 150 tuje e; v. Vse to se je delalo z na-Lje začela konkurenca Hamburga, ki menom, da bi se zakril pred tujim ie odvzel Trstu znaten del češkoslo-svetom popolni zastoj tujskega pro- vaškega in avstrijskega prometa. Te meta.	j	dnj ie v tem pogledu objavilo glasilo
Da bi se pa letos ne ponovila lan- Primorskega fašizma »II Popolo di ska nesreča ali pa da bi se razmere , [ieste<< zanimiv razgovor nekega še ne poslabšale, se je že tekom, zim- 'a‘‘kega novinarja z italijanskim gene-skih mesecev pričela po vseh italijan- f niIT konzulom v Hamburgu, Attili-skih, zlasti pa primorskih fašistovskih	amarom. ki je Tržačan in znan
listih velikanska propaganda za laška P°tvarJevalec zgodovine Trsta, letovišča in kopališča, obenem pa tu- Lai?,aro, ,ie s*{uša. nekako tajiti ham-di kar najnesramnejša gonja proti na- burJco konkurenco Trstu, ali je potem Šim jugoslovenskim. za katera se je yendar Priznal, da železniški tarifi v zunanji svet začel tako živo zanimati. H? P°S*eQu niso bogve kako važni,
V	naših krajih da je ljudstvo neotesa- pac Pa P°niorski. ko stane n. pr. pre-no, nevljudno, tujec da skoraj ni va- ,V0,VZ .ar'?ra.c^a vTrst ravno toliko, ren svojega življenja, a polee tega	, 0 j	,z	'-'ar*grada v nambure. od-
nikjer nikake udobnosti, vse skrajno	lX0<xf.r ^.re	po*ern blago_po Labi na,	luaiv,	JO	3
primitivno, tujec da mora spati v vlaž- ^	ravno	tako	tudi	v	nasprot-,non	k	pasjimi, pofli pa ma si dva nrvo-
ni, zatohli kleti, hrana neužitna, vse 111 smeri. In Češkoslovaška ravno j šla!« — »Ne ven. kaj bi reka; nii pizjunt-umazano, da se človeku gabi itd. Na- takoj.iporabi.ia . Iamburg za svoj uvoz; sti rajši kaj boj luštnega gfedarno. Kajfe-sprotno pa v Italiji vse najboljše, vse 'z Inzne Amerike, ne. pa Trsta. Trsti :a man tak duma, bogi Krištof pa sen najlepše, vse naiudobnejše, tujca no- nac nf ™.Qre konkurirati s Hambur-j san.« — »To je že resen, pa veš man pe-sijo kar na rokah in takorekoč sko-	:'a	"e z	'n	zato	oa-jiel	od	stare, da ženem pjeba k pasjuni, te
raj zastonj. Zato pa ne v Jugoslavijo,	(.a	a‘'	Promet, zato propada Trst "a veš kak	je. Hodi,	ne de ti žo«
SVILA.
Če se s svilo pravilno postopa, bo vzdržala dolgo in se ne bo potrgala niti raz pa la.
Radi tega, svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba na lahko premečkati v mrzli raztopini „RADIONA“.
Ker je „RADJON“ izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere.
Po takem pranju se svila izpere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju.
Posebno važno ie, kako se svila suši. Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likalnikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj.
Pr spovedi • pr oasjoni ■ no
v Limbuii
Na vejki četrtek sen hoda k frančkaj-naron k spovedi. K našemi fajmeštri ne gren zavoio toga ne, da so preveč »poli-tiš«, no ven ka nebi doba odveze. Na Stefanovo so rekli s prižnice, da morejo brezverske cajtnge s hiše. Ja sn dekli hitro reka, da ne sme brati »Presv. Srca«, da se tem, kak bi rekli viičeni gospodja vera »profanira« zavoio toga, da SLS Skrinjica na kugicah »profitira«. Gospod iajmešter si to frelih po svojen razlagajo, pa naj mi ne zamerijo, ja sen si svoje teblače od nikoga ne sposoda no ven čisto dobro kaj smem brati ka pa ne. Frančkajnar me je tudi zavoio »listov« ariiva, pa sen jemi rekla, da sem brezverske liste pr hiši odprava. To se jemi e zlo dopalo, pa mi je da odvezo. Za pokoro sen zmola pet očanašov no potli sen ša k Črnemi orli na en guiaš.
V štiblci pr peči je seda Klara. Gloda je eno prečo no jo fajhra z lotmerča-nom. »Pje Joža beš da za enega?« — Jakaj malo, den je še dugi, hodi z me-
temveč v Italijo.	i	pomoči.	Tamaro	sicer	ni
Po primorskih fašistovskih listih se	.*°^a	.in
že par mesecev sem napoveduje, kai1 v i<Mnr rn ?;v,- t 't n-ic^0v.^.,zja'
vse bo letoviškim in komli^kim (ro ; e> Kd°r Pa '!V1 v 1 rstu’ pa v,ci, vse , kopališkim go- to j bko na , ■ tnp { f {
stom na razpolago v primorskih ita- v?	•	Y.	,
lijanskih letoviščih in kopališčih. Za m L	5:nre'emat'	vseh
otvoritev sezone se napovedujejo ve- '	"	‘	c,:<	0	z	■	In	so	m°T
likanske veselice in slavnosti z vsemi mogočimi športnimi in drugimi takimi prireditvami. Nanoveduiejo se konjske dirke, izleti po morju. koncerti, varijetetne predstave, plesi, umetelni ognji na morju in na suhem, znižane vozne cene in kdo ve. kaj še vse.
Še bolj, kakor doma. na se tolče na veliki boben v inozemstvu, in verjemite. da ne bo dolgo ko se bodo tudi v naših listih začeli ooiavljati oglasi ki bodo z naravnost očaruiočimi ob-liubami vabili v italijanska letovišča in kopališča, in našli se bodo 7onet nasj liudje. ki bodo porT^li na te Hma-nice in nosil? svoi" ^marie v Italiio. kakor so jih nosil' že orel in nrnv Posebno na *e prod1jjnslf*m 1"ni ko je skoraj ves ostali s vet obrnil hrbet ?n menim m'’<*i?m t7nVi-(->nrornet-nim fndustrilai^^m Vi s sl^^kim nasmehom spravljajo v svoj žen tujski denar, potem pa s? mane jo roke in se rogajo neumnimi bniVnrrVntnn bar-harju, ki jim polni prazne blagajne,
ralo čakati nred valolomom, da se je nanravil prostor zanie je danes nra-zna. Pet. šest parnikov deset pa le redkok^dr >! vi	pj
ni življenja. To ima danes Trst od "odrešenja«!
drnžba za lov na kfte.
^a Angl^^kem je bilo ustanovljeno precl kratkim delniško društvo za lov na kite s kapitalom 600.000 funtov. Lovi se bodo vršili' v lužnih moriih
Nazadje je Klara reka, da jemi je vse :no, če posluša Kajfežo duma al’ v teatri, pa sma šla.
Da ne blo tejko lidi, kak pr Švejki.kaj bi to razlaga. Gnešii rod je boj lelikega :ozla, se se že v lijft sniišča. no doj tticH včasih, po vseh reglcah prleti. Pa je že tak na sveti, da so povsod nekši ^ezcci.
Prva slika pasjima se mi je najboj do-pala. Prihod vejkega vtlčenika, prihod poštenja no Ulbezni, komi se ie bi pr ten •?ree zasmija’o. Toto lepo štimungo so kvarli samo »pismouki«, ki so imeli že te monopol na vero — pa jin je postenje ne šlo v ra čil n — po strani so .stali no grdo Pedali. Tak je g!'h blo te, gda je prišla 'obodna Jugoslavija«. Tisti ki so grdo 'cdali, so se do jasel dokopali — no majo nes pendrek v rokah — da tučejo tiste,
M"d brodoviem družbe bosta ttidi 50 J° Pozdravlali: Tiho sma s :<laro dve nloveči +oi"irni	ki bosta	izdelo-	j "oc^e'a no si	sv°j tal mislila. Gda	j? Kaj-
vali oi?e	in čisbT mast. Hružba prične	ifcž reka- da	je Kristos proti veri,	me je
z delom	že letošnjo	lesen.	"	K,ara dreSna z ^kton no pita. če	ven pr
keri stranki	je Kajfež. Ja sen jemi reka-
naj pita Vukičeviča.
Igrali so drgače čisto dobro, samo Klari se je včasih zdelo, da je sufler za-ja.
Zakaj so hlapci, keremi je Peter odseka levo viiho, pravo narihtavali, tega sen tudi ne razma, pa že more gvišno tak biti.
Gda je Skarjot srebrjake po podi meta no sebe preklinja, je Klara reka, da tak-
Pomladr»*ska?
— Se-H nič ne .bojifo gospodična, da vam ntički pozoblie^o vse seme na sredah va?e^a vrta? Boste morali postaviti kako ptičje strašilo na vrt!
— NI treba, saj smo vedno sami na vrtu.
ših Judežev gnes tildi ne več na sveti. Strašna je pot na Golgoto, pa je brez je ne »vstajenja«.
V	takše misli zatoplena, sma šla s teatra — no Klara me je hitro spomna ha tisto, kaj bi si zaj naj prvošla. Reka je. da bi blo lepo, Če bi šla v Limbuš, tan je pre dobra kaplica duma. Ja sen bia hitro »ajnstimig«, pa sma se odfurala v Limbuš.
Od štrnajstega leta, kak sen bija za-djokrat tan, no do gnes, pa se je Limbuš presneto zrihta. Potok ma zre-guliran no električno liič ma tildi na-pelano. Klara pa je mena: »Gda boš vino košta, boš Limbuš še boj hvala.« Najprie sma šla k spodjemi potli pa k zgornemi Robiči. Klara je tak lepo rdeč gračiiva, no je reka: »Pje toti tal pasjuna, pa se mi najboj dOpadne.« Kejko sma povsod spila, gnes več ne ven; dobro je blo, da m, kupice ble furt no furt prazne. Na zadje sma mogla presneto tumasto viin viditi, da se je kelnarca tak žmahno smejala, gda naji je pogledala. Kak sma plačala no na cesto prišla več ne ven; ,tisto še ven, da je kelnarca rekla, da naj hitro grema, da ne več dosti cajta. Klara si je zmrgota: »Ti bi že lehko šla, ki si samo kcoj gledala«.
Tumasto sma šrite prebirala, pr potoki pa se je Kiara vstava — jaz pa tiidi: Dugo bi mija še tan stala, pa sma naenkrat začiila signal. Klara, ki je v Saksn-feldi vojsko sliiža, se zadere »Faier ajn-šteln — laufšrit«. Glih prav sma se še doj prguncala, pa štacjunšef so dober človek. Kak so vidli najno nesrečo, so nama že karto nasproti prinesli. Toga jim nen nikdar pozaba, pa bi jim rad gvera. Klara je pobasa karte, pa kan jih je dja, vrag ve, gda je priša kandukter jih pač blo ne — no sma še enkrat plačala. V Marprogi sen reka Klari: »Boš ša v Vcjko?« Pa se je poslova: »Bog plati — meni de gnes stara džezbend špilala.«
Prlek numara I.
Knjižnice na morju.
Da bi se mornarjem in potnikom na morju omogočilo čitanje knjig, ie ameriško ministrstvo trgovine in mor narice ustanovilo posebno biblioteko, ki bo vsako leto dala 270.000 knjig na razpolago 1800 ameriškim ladjam. Glavne knjižnice bodo v pristaniščih, kjer se bodo knjige lahko Izmenjavale, manjše knjižnice pa na ladjah. V knjižnicah bo poleg umetniške in zabavne tudi strokovna literatura.
?Tran i
Wartetff V V. C E 1? W T K Mrli
V M ari Bo' m, cltieT?.~TV. 1
Fran /chubert
(K simfoničnemu koncertu »Drave«)
Lara se je slavila stoletnica smrti Beethovna, letos se pripravljamo k proslavi stoletnice smrti Schuberta. Kot narod, ki hoče sodelovati pri svetovnem muzikalnem pokretu in si ustvariti svojo lastno muzikalno kulturo, vidimo v Beethovnu oni faktor, ki nam je razodel vzvišene naloge ustvarjajočega umetnika ter oznanjeval večnoveljavne zakone, t*a katerih temelji glasbena umetnost. Beethoven je torej izvrševalec najvišjih in najčistejših umetniških razodetij. Njegova veličina potemtakem ni omejena ne časovno in ne prostorno.
Medtem, ko se je v glavnem osredotočilo delovanje klasične šole (Haydn, Mozart, Beethoven) v instrumentalni glasbi, je že čakala vokalna glasba, predvsem torej pesem, svojega mojstra. S Schubertom se je javil sedaj ta genij, ki je dovedel tudi obliko pesmi do potrebnega razvojnega viška. Schubertov nastop je treba premotrivati v kavzalni zvezi z zgodovinskimi dogodki, ki so se odigrali v početku 19. stoletja. Po francoski revoluciji nastopivša doba romantike je veliko bolj začela upoštevati individualizem in to osobito v pesništvu in v glasbi. Javljati se je začel nacijonalni moment; po edini, tudi majhni narodi so se začeli zavedeti svojega obstoja in so kazali stremljenja, ustvariti si samolastno kulturo. Lirika je cvetela in zahtevala adekvatni izraz v glasbi. Pozornost se je obračala narodni pesmi in na podlagi te-le so skušali poedini narodi, ustvariti si samolastno glasbeno umetnost. Svoj kr a z je našlo to stremljenje v pesmi in pesemska oblika je bila povsodi prva, ki se je jela obdelovati. Pri različnih narodih se je vršil ta proces na prav različen način. Pri nas Slovencih je n. pr. v času, ko je živel Schubert, začel Stanko Vraz šele nabirati narodno pesemsko gradivo in o kaki pesemski kompoziciji še ni bilo ne duha ne sluha. Ahacljeva pesmarica je imela v svojem dodatku nekaj skromnih melodij in to je nekako prvi poskus mu zikalne publikacije pri nas. Šele revolucijsko leto 1848 nam je prineslo prvo zbirko slovenskih pesemskih skladb: Slovensko Gerlico. Vse že v močno primitivni obliki Ves ta naš muzikalni po« kret pa je bil odsev dogodkov, ki so se odigravali na muzikalnem polju po drugod, osobito v Nemčiji in Švici. Tam se je po končanih Napoleonovih vojnah z veliko silo začelo razvijati pevsko-dru-štveno življenje, kot odgovarjajoč čini' telj vzplamtele nacijonalne ideje. Rodila so se povsod pevska društvi, osobito moška in ta so se združevala v večje edinice po pokrajinah in konečno v veliko celoskupno pevsko zvezo. Izoopolnje vala so se nagloma kvalitativno, kakor organizatoriško. V to dobo spada torej v glavnem delovanje Schubertovo. Ako ravno je Schubert vsestransko ustvarjajoč skladatelj, vidimo v njem vendarle v prvi vrsti vokalnega komponista, ki je obdeloval vse vrste pesmi, od najenostavnejših pesmi pa do.zborovih skladb a capella in z inslrumantalno spremljavo. Bil je izredno produktiven in je zapustil več kot 600 skladb te vrste. Med temi zavzemajo moški zbori prav odlično mesto, kar odgovarja sodobnim prilikam. Pevska društva so se množila in potrebne so bile številne in primerne zborove kompozicije. In te je ustvarjal Schubert.
V	kvalitatavnem oziru so njegova dela še danes neprekosljiva in dokazujejo nezmanjšano življenjsko moč. Pojo se ob vsaki priliki. Schubert je bil rojen lirik in neizčrpen je bil uprav v svojem melodi-škem bogastvu. Muzikalni svet vidi v njem največjega in nedoseženega mojstra pesmi. Njegovo delovanje je daio pobudo k nastanku in razvoju umetne pesmi pri nenemških narodih. Tudi pri teh se je začelo gibanje na polju pevsko-,društvenega življenja. Največji razmah pa je pesemska kompozicija in pevski pokret dosegel pri Nemcih. O tem priča uprav ogromna literatura in velikopotezna, edinstvena organizacija celoskupnega pevskega življa, kakor ga ne premore noben drug narod na svetu. Vsa nemška pevska društva po vsem svetu stoje pod skupnim okriljem Sangerbunda. L. 1843. je bil prvi celoskupni nastop v Stuttgartu. Od tedaj se zbirajo v določenem razdobju vse pevske edinice k velikim proslavam in tak pevski praznik se vrši
letos na Dunaju, v mestu, kjer je živel in ustvarjal Schubert. Nad 100.000 pevcev bo tukaj združenih, da se spomni svojega največjega mojstra pesmi. Sugestivni učinek nastopa velikih mas, in naj si bodo telovadne ali pevske, je zmiraj zmagovit
Po vzoru pevskih organizacij pri Nemcih so nastale enake uredbe tudi podru-god, tako pri Francozih, Čehih i. dr. V naši državi je to JPS, ki pa ne kaže doslej kake večje življenjske moči. Tudi ma riborska župa tega udruženja še čaka dneva svojega vstajenja.
Pri nas Slovencih je začel smotreno gojiti zborovo petje Medved, ko je priše 1. 1856. v Ljubljano. Od tega časa naprej se sicer tudi razvija naše pevsko društveno življenje polagoma, akoravno ne mo. remo trditi, da bi kazali poseben smisel za organizatoriško stran. In vendar ;e potrebno sedaj, v Schubertovem jubilejnem letu, opozarjati na vrednost in pomen smiselne organizacije naših pevskih zborov. Le na tak način morejo zadostiti svoji nalogi, ki jo imajo kot kulturni faktorji. Tvarjali naj bi stik med ustvarjajočo umetnostjo in najvišjo maso naroda. Mu zikalni nivo se le na ta način more povzdigniti in pritegniti se morajo vsi sloji k muzikalnemu udejstvovanju. Da je ta stran kulturnega delovanja pri nas Slovencih vendarle že v toku, dokazuje baš te dni v Pragi prirejeni Slovanski festi val, ki bo združil okoli 5000 pevcev iz vseh slovanskih držav. Zastopana bodo razen Čehoslovakov še društva iz naše države, Bolgarije, Rusije in Poljske. Torej nek pendant k letošnji vsenemški pev ski slavnosti na Dunaju.
Iz vsega, kar smo omenili, je razvidna veličina Schuberta in njegov pomen v zgodovini glasbe. Tudi njegova slava ni omenjena ne časno in ne prostorno. Njegovo delovanje je oplodilo takorekoč ves pevski svet.
Akoravno je bilo težišče Schubertove ga ustvarjanja v liriki, je nam zapustil tudi znamenita instrumentalna dela. Dri jutrišnjem koncertu bomo slišali njegovo h-mol simfonijo, ki temelji v oblikovnem oziru v delih klasikov in je prepojena s čarom bujne romantike. Razentega dve overturi k dramatskim delom, ki so edino obdržale trajno vrednost, ker na poiju dramatske skladbe Schubert, kot rojen lirik, ni bil uspešen. Schuberta, kot pevca in komornega glasbenika pa bomo imeli priliko spoznavati pri drueih pri likah.	H.	D.
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 16. aprila, ob 8. uri je zelo važno predavanje univ. prof. dr. Metoda Dolenca o temi: »Zena v kazenskem pravu«. Gospod profesor je eden prvih naših juristov in je sodeloval pri ureditvi novega univerzitetnega zakona. A on je tudi poljuden govornik, katerega predavanja najdejo vedno največje zanimanje ženskega društva v Ljubljani. — V petek 20. aprila: »Srbska žena«, predava srbska pisateljica Katarina Bogdanovič.
Schubertova stoletnica.
V proslavo stoletnice smrti slavnega skladatelja Franca Schuberta priredi društvo »Marburger Mannergesangverein« dne 21. trn. slavnostni koncert, kateremu sledi dne 5. majnika komorni večer. Obe prireditvi se bosta vršili v »Union« dvorani. Posebno privlačnost prvega koncerta bo pomenil nastop svetovnoznane-ga koncertnega pevca Oskarja Jolli. —
Povodom »Dravine« prireditve.
Ves kulturni svet proslavlja spomin velikega skladatelja Schuberta. Vse, kar se resno peča z glazbeno umetnostjo, se združuje v teh proslavah, če je pa proslava slučajno pri posameznih društvih ob raznih dneh, se pa druga društva tedaj odrečejo svojih prireditev, da je obisk proslave dostojen kulturnemu svetu ter nemoten od drugih predstav, ki niso vezane na obletnice. Pri nas priredi jutri ob desetih matinejo v Schubertovo proslavo odlično pevsko društvo »Drava« in s polno upravičenostjo pravijo mnogi, da ni u-mestno, da se ravno tedaj vrši koncert v parku, ker je radi slabega vremena izostal na velikonočni pondeljek. —
SDominjaJte «e CMC
Spori
Pri izbirni tekmi
ki se bo vršila jutri ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora, bomo imeli priliko videti naše najboljše igralce pri delu. Oba vratarja Geuer in Mernik sta rutinirana in zanesljiva. Branilska para sta ostala ista kot pri klubskih tekmah, kar je vsekakor odobravati, saj se z eno tekmo nehomo gene skupine ne morejo vigrati. Je prav verjetno, da je ta ali oni branilec, ki ni nominiran, za sebe boljši od kakega postavljenega, toda za skupnost kot rečeno to ne more biti merodajno. Krilski vrsti sta obe dobri. Če doseže Frangeš isto formo kot preteklo nedeljo, zasluži nedvomno prednost. Tudi napada sta sestavljena podobno kakor v poedinih klubskih nastopih. Na jutrišnji tekmi se bo pokazalo, kateri sistem igre je uspešnejši: dolgi pasi na krila s prodori ali kombinacija s kratkimi pasi.
Predtekmo odigrata rezervi Rapida in Svobode ob 14. Rapid ima na vsak način več izgledov na zmago; ni mu pa treba podcenjevati nasprotnika.
Ob 10. se srečata mladini ISSK Maribora in SK Železničarja v prijateljski tekmi.
Iz hazene.
Upravni odbor LHP je na seji 12. tm. kaznoval ISSK Maribor s tritedensko za. brano igre računši od 12. tm., ker je nastopila v tekmah 18. marca in 9. tm. ne-verificirana igralka Sonja. Caveatis con-sules, da se take stvari ne ponovijo...!
—	Prvenstvo tekmovanja za letošnjo sezono se izvede po okrožjih. Vsako okrožje tvori enoten razred. Tekme se odigrajo v režiji klubov. Zmagovalca okrožji igrata v finalu po dve tekmi, eno na lastnem, eno na tujem igrišču. Tekmuje se po sistemu na točke. — Dne 20. majnika bo olimpijski dan, radi česar ne sme biti ta dan nobene tekme.
Upravni odbor ISSK Maribora ima predajno sejo v pondeljek 16. tm. ob 20. v Grajski kleti. Stari in novi odborniki naj se seje zanesljivo udeleže.
Kolesarsko društvo »Perun« prireja od 14. do 23. tm. v gostilni Starman v Mlinski ulici kegljanje na dobitke.
Beograjska »Jugoslavija« je sklenila za mesec majnik turnejo v Nemčiji. Igrala bo dve tekmi v Berlinu in po eno v Leipzigu in Frankfurtu.
Najzanlmiveiša tekma v Ljubljani
bo v tej sezoni jutrišnje prvenstveno srečanje Ilirije in Primorja ob 16. na Igrišču Primorja. Stanje prvih dveh klubov je namreč naslednje: Ilirija 9, 9, 0, 0, 68:6, 18; Primorje S, 7, 0, 1, 41:5, 14.
15 letnica »Jugoslavije«.
V	nedeljo in pondeljek, na pravoslavna veliko noč, slavi svojo 151etnico pr. vak Beograda v nogometu 'Jugoslavija«. Pri prireditvah sodelujejo moštva BSK, splitskega Hajduka in dunajska Austria iz prve profesijonalne lige.
Argentinci na Dunaju in v Budimpešti
Letošnji favorit nogometne olimpijade, nacijonalni team Argentihije, bo nrct^pil po olimpijadi najbrž tudi na Dunaju inv Pesti. Zvezni kapetan Hugo Meil pojde te dni osebno v Budimpešto, da se pogovori z Madžari glede skupnega aranžmaja.
Rumunija uvaja profesionalizem.
Večji rumunski športni 'klubi so se odločili, da uvedejo še tekom tekočega leta profesijonalizem v nogometu. Sicer pa že tudi sedaj niso rumunski nogometaši slabo situirani, saj imajo n. pr. igralci Kinis-zija po 12.000 lejev mesečne plače, razen tega pa še premije za zmage in za posamezne gole.
Polagajte važnost
tmrmHmta	-■ i TTITflE IIIIIII11 ■■■ ■ 111 llllllia
pri nakupu čevljev v Vašem lastnem interesu:
1. na dobro kvaliteto (brez papirja ati manjvrednega usnja);
2. na dobro izdelavo tako, da se dajo pozneje za nizko ceno popraviti;
3. da popolnoma odgovarjajo Vaši nogi ne samo po dolžini, ampak tudi po širini;
4. na času primerno fazono. katera ne izgubi svoje prvotne oblike;
5. da je cena kljub dobri kvaliteti in dobri izdelavi primerno nizka;
6. za občutljive ali boleče noge je potrebna pri nakupu podvojena pazljivost.
Ako zaupate in se odločite za naše čevlje,
Vam garantiramo v vsem najvestnejio in nafceneJSo postrežbo.
KARO, W«i?!fe©r
Koroška cssfia štev. 19
Velika skrb Amerik®
PESIMISTIČNE IZJAVE AMERIŠKEG
Sodnik Ben B. Lindsay, ameriški organizator sodišč za mladino je iznenadil ves kulturni svet s svojo knjigo »Revo lucija mladine«. Odlični pravnik in filozof namerava posetiti Evropo in po vseh glavnih mestih predavati o problemih, ki so velevažni za današnjo dobo in njen naraščaj.
Poročevalcem največjih francoskih listov, ki so ga obiskali v New-Yorku, je izjavil, da je največja skrb Amerike njena mladina. Po njegovem mnenju je Amerika dežela tisočerih možnosti in tisočerih skušnjav. Milijoni prosijo Boga, naj jih ne pelje v skušnjavo in to samo radi tega, ker je v Ameriki večja brezpravnost nego v Evropi. Glavni izvor zločinov tvorijo zlorabe prirodnega bogastva, vzgoje in justice. Največji zločini niso zagrešeni od navadnih zločincev, takor so banditi, tatovi in vlomilci, temveč od visokih osebnosti iz družabnega življenja in od onih, ki odločujejo v pogledu vzgoje.
Ameriki manjka zaslomba tradicije, culturelne hrbtenice. Doba finančnih magnatov, ki ne izbirajo nobenih sredstev v svojem velikem razvoju, ubija etiko in moralo. Po finančnih magnatih se ravna tudi vzgoja. Ta vzgoja stavlja sicer neprestano pred oči stroge kazni za pregrehe in prestopke, pri tem pa dopušča, da vidi mladina na vseh koncih in krajih, tako je gotovemu krogu vse dovoljeno, cako si »visoki možje« na zločinski način topiči jo bogastvo. Tega žalostnega dejstva vzgoja mladini ne more prikriti, njena krivda je pa v tem, da se vse to trak-i ira kot nekaj neizogibnega ali celo dopustnega. Ameriška mladina ve predobro, da sledi kazen prestopku le tedaj, če ilo-
A PRAVNIKA IN PSIHOLOGA.
vek ni dovolj pameten, da bi svoje dejanje prikril ali se pa kazni izognil. Vsi možje uspeha in veljave se predstavlja, jo v vzgled neglede na to, kako in v koliko so upoštevali pri svojih uspehih la-čela etike in morale.
Vzrok korupcije in demoralizacije je tudi protekcija, ki se šopiri v državnem in privatnem življenju. Toliko se govori o najvišji ceni praktične sposobnosti, v resnici se pa vendarle državna in narodna lastnina daje posameznikom in sku-pinam v izkoriščanje po protekciji. V posameznih državah so tudi slučaji, da policija podpira tihotapske in druge zločinske skupine. S protekcijo in korupcijo je okuženo tudi pravosodstvo. V tradicijo-nalni starinski obliki je bilo prevzeto od Anglije in se ni razvijalo kakor se razvija angleško pravosodstvo. Starinski balast je ostal, novi zakoni se pa ustvarjajo
v	premnogih slučajih po želji posameznih podjetniških in denarnih skupin. Justični aparat je poln nereda in škodljivih formalnosti.
Šola pravi, da vzgaja za življenje, mladina, ki jo zapušča, pa dobiva ravno v njej napačne pojme o življenju. Stariši tega ne vidijo ter so silno nevedeni. Šolstvo je potrebno popolnega preustroja. Šola bi morala učiti, da je treba pošteno živeti radi poštenosti same in ne le radi tega ne vidijo ter so silno nevedni. Šol-šnja mladina ne pozna pravega razmerja med pravico in postavo. To je usodepMna krivda vzgojnega sistema. Najhujše je pa to, da se mladini krati svoboda mišljenja. Odgovorna je za to ameriška civilizacija, država, cerkev in šola. Za bodočnost je največja nevarnost v tem. da mladina nima svoje samostojne miselnosti.
Natakar kot župnik |
Tirolci so, kakor znano, pobožni
ljudje. Imajo tudi dovolj samostanov, podeželske duhovščine in povrh še vedno vse polno potujočih dušebriž-nikov. Ni potem čuda, da si je to deželo izbral neki dunajski pustolovec, da igra duhovnika. Frančiškanski samostan v Telfsu je nekega dne obiskal župnik Jentsch z Dunaja; dobro se je sporazumel s patri ter tam tudi ostal kot pomožni duhovnik. Bral je maše, pridigal in spovedoval ter so šele ministranti prišli na to, da mu mašni obredi ne gredo od rok in da ne zna latinščine. Ministranti so svoja opazovanja prijavili patrom in ti so začeli res pozornejše motriti svojega sobrata. Ker je v istem času na okrajno glavarstvo prispelo tudi poizvedovanje dunajske policije za nekim sleparjem, bivšim natakarjem Jent-schem, so sumljivega župnika poklicali na zaslišanje in ker ni imel nobenih dokumentov, so ga vtaknili v preiskovalni zapor. V zapor je prišel, k njemu celo škof, da ga izpraša v latinščini o cerkvenem pravu. Ker je izpit za neprostovoljnega kandidata izpadel skrajno neugodno, je okrajno glavarstvo nadaljevalo s svojo pre iskavo. Ko so že ugotovili, da je župnik res identičen z zasledovanim sleparjem. je pa nastal v občini Piri, tudi na Tirolskem, pravcati boj za in proti župniku Jentschu. Slepar je namreč poprej že tam vršil duhovniško službo in so bile zlasti ženske silno zavzete za tega svojega dušnega pastirja. Jentsch je bil v Pirlu do velike noči in je velik tabor občanov še danes prepričan, da po vnebovpijoči krivici preganjajo pravega svetnika in najboljšega dušnega pastirja. Oblastna in druga zatrdila, da ima mož na grbi to in to in da je gotovo sle-
par, ker latinščine ne zna, naletijo na Hans Dominik:
lakoničen odgovor: »Tudi Kristus ni zna! latinski m tudi njemu so vse mogoče očitali«. Slepar bo na Dunaju gotovo že obsojen, ko bodo tirolske občine še vedno med seboj bile boj za in proti njemu kot duhovniku.
Trockij in zopet Trockij
Trockij ne more priti iz največje popularnosti. Dokler je stal na čelu sovjetov, so listi vseh dežel tekmovali z vestmi o atentatih, ki naj bi biii izvedeni proti njemu uspešno in neuspešno. Po časopisnih vesteh je bil že neštetokrat ubit na vse mogoče na-, čine. Ko je bila njegova zvezda v za-' tonu, so pa prišle na vrsto senzacije njegovih načrtov. Enim je bil najradikalnejši boljševik, drugim pa že pra
vi	meščanski politik. Ko je nazadnje zapustil Moskvo, so pa prišle senzacije njegovega prognanstva. Mnogi listi so servirali svojim čitateljem celo njegove spomine na pregnanstva pod carizmom. Trockij s temi spomini seveda ni bil v nobeni zvezi. Letos za 1. april je bi! Trockij zopet enkrat ubit, žrtev atentata od strani radikalnega boljševika. Ta vest je prišla iz Rige, kjer so posebni specijalisti za ruske senzacije. Najnovejše je pa to, da se Trockij miri s Stalinom. Iz tur-kestanskega pregnanstva je baje prosil za dopust v Moskvo, da bi pospešil izdajo svojih knjig. Sovjetski prvaki s Stalinom vred hočejo baje ugodno rešiti to prošnjo.
Prebrisani Janezek.
„ — Prosim lepo. gosna, bodite tako ljubezniva in mi vrzite punčico nazaj. ki mi je ušla v vašo sobo.
— Zakaj pa ne, Janezek. Kje pa leži?
— Mislim, da tiči v vaši ljubljeni mucki...	I
treh
tEll-'"	»■«
M*# oglasi M tlsSijo* poars-
tiovstas in socijalno namsne občinstva: vsaka bsssda 30 p. najmanjii znotek Din 5-—
Išče se mlado marljivo dekle
za vsa hišna dela. — Dr. B. Kohout, mestni zdravnik, Ivanič grad pri Zagrebu.
796
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
■JL!W Wl!	__________
© Žsnitvs, dopisovanja in ogla-ti trgovsksga ati rskUmnsga značaja: vsaka beatda 50 p, azjmanjii z.osssk D a 10 —
Vpis brezstanovanjcev
iz cele Slovenije sprejema socijalni oddelek oblastveno koncesijonirane stanovanjske posredovalnice. Marstan, Maribor, Koroška c. 10. Vpisnina Din 1, (tudi znamka).	79	2
Trajne kodre po najnovejšem sistemu.
Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski saion A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1.	V77
Postrežba točna! Cene solidne!
Začetnica
za trgovsko pisarno. Prednost reflektan-tinje na stalno sotrudništvo in več jezikov zmožne. Pismene ponudbe na posredovalnico »Marstan«, Koroška c. 10.
791
Važno!	No prezrite! Važno!
Turisti, lovci, športniki, ribiči in vsi drugi ki rabijo trpežne čevlje, priporočam za konzerviranje obuvala zajamčeno čisto ribjo mast. To sredstvo ohrani čevlje mehke in nepremočljive ter še ni prekošeno od nobenega drugega sredstva za konzerviranje. Dobi se v vseh množinah v trgovini usnja M. Ošlag, Maribor, Glavni trg 17.	742
Odda se 3 sobno stanovanje
s pritiklinami. Strossmajerjeva ul. 13, priti.	771
Sobo zračno svetlo • oddam solidnemu gospodu. Naslov pove uprava lista.	783
Godbeniki pozor!
dobra kontra kitara in lep arhiv najuo-Vejših koncertnih in plesnih komadov za Šramelkvartet. Naslov pove uprava. 795
Odda se
krasna meblirana soba v novi hiši. Radvanjska cesta 16.	801
Motorno kolo BSA
z priklopnim vozom zelo dobro ohranjeno, se proda. Vpraša se v veletrgov. V. Weixl, Maribor. -	799
Meblirana soba
se odda takoj v bližini kolodvora. Aleksandrova c. 57J, vrata 4.	S03
Furež
in vse vrste klobas Čeligijcvo črno in svetlo pivo. Hotel Mariborski dvor, n ct
897
Radi smrti na prodaj velika stanovanjska enonadstropna hiša z desetimi stanovanji in vrtom. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem (stavbena parcela). Poizve se v Vinarski ulici 35. —	794
Odda se takoj
sledeče prostore: Veliko lepo skladišče z železniškim tirom, hlev za dva konja in soba za hlapca, velika klet, pripravna za vinsko ali drugo shrambo, soba, Kot pisarna ali za kako drugo mirno obrt. — Nasiov v upravništvu.	780
Divje peteline gači
in oskrbi odstrel (tudi ruševcev) Josip Pajtler v Pekrah, p. Limbuš. Odlikovan z diplomo, zlato in državno kolajno, bivali oddati postajenačelniku pri Limbušu ali v hotelu Ha’bwidl v Mariboru.	798
Dr. Glossin se je zdrznil. Njegova običajna duhaprisotnost ga je zapustila.
»Vi... polkovnik Cole ...?«
Backer je prikimal.
»Ali ste zadovoljni, gospod doktor?«
Zmeden je dr. Glossin segel v desnico, ki mu jo je ponudil polkovnik, j To je bila torej karta, ki jo je Backer toliko časa skrival. Na ta način se načrt mora posrečiti.
»Danes ponoči ob enajstih bo na sekundo točno pričela naša akcija in v vseh mestih Zedinjenih držav. Ob de-j setih prevzame Colejev polk stražo v \ beli hiši. Vse ostalo se dogovorita med vožnjo. Sedaj pa proč od tu.«
Kratko slovo. Dr. Glossin se je s polkovnikom povspel na streho nebotičnika. Vstopila sta v polkovnikovo letalo. Poletni mrak je legal na zemljo,: ko je letalo odletelo v smeri proti Wa- j shingtonu. Dr. Glossin in polkovnik Cole sta stala ob oknu in zrla na morje.
In nudil se jima, je čudovit prizor.' V nedogledni črti se je bližala proti obali siva masa. Oklopnice in oklop-ne križarke, torpedovke in torpedni rušilci, potapljaška letala in pomorske oklopnice. Morje je šumelo, njegovi valovi so se razbijali ob kompaktni masi in se razpršavali na milijone diamantov v večerni zarji. Vsa masa je drvela z brzino mnogih morskih milj po morski gladini. Težke oklopnice so ležale poševno v vodi, prednje konce visoko nad valovi, zadnje konce tako globoko v morju, da je voda za njimi tvorila visoke gore.
Bil je čudea in grozen prizor. Ladje se niso vozile z lastno močjo, niso se sploh vozile, kakor se vozijo ladje, v urejenih presledkih in formacijah. Tičale so skupaj kakor skupina školjk, ki jih ribič odtrga od skal ter vleče skozi Vodo. Ob straneh prve težke križarke so visele tri male torpedovke, kakor'male školjke ob veliki. Tretja' križarka je bila pa prilepljena na drugo. Tako je sledila ladja za ladjo zmešana in prevržena po neki tainostni moči skozi valovje.
Na vsej jamborih je pa plapolala od. divje vožnje poškodovana zastava unije Jack, ki je zmagovito vihrala v tolikih pomorskih bitkah. Šele na višini Sandy Hooka se je naglica divje fantastične vožnje zmanjšala. Počasnejše pa vedno še strahovito zmešano je plulo broddvje proti new-yorškemu pristanišču.
Doktor Glossin je odstopil od okna In zgrabil polkovnika Coleja za roko.
Stala sta in gledala prizor tam spodaj, med tem ko je letalo nadaljevalo svoj let proti Washingtonu. Uničeno brodovje je postajalo vedno manjše in v naraščajočem mraku so se videle nazadnje same še pike. Brez besed sta strmela v.iemo.
Po dolgem molku je spregovoril polkovnik: »Kaj je K'o to? Ali sem sanjal?«
»Kar ste videli, to je bila kruta resnica! To je delo skrivnostne sile, s katero se je hotel Cyrus Stonard igrati.«
Tako je spregovoril dr. Glossin o st vareh, o katerih polkovnik Cole. do tedaj ni imel niti po>ma. Govoril je o neznrmi o
blasti in sili, o njenih grožnjah in zapovedih, o nezmožnosti odpora proti njej. Čim več je doktor govoril, tem bolj je polkovnik omagoval v svoji samozavesti..Med vožnjo je molčal in ko sta dospela v Washingtbn, se je molče zaprl v svoj urad.
Ob desetih so v Beli hiši izmenjali stražo poika Hovvard, s polkom polkovnika Coleja. Polkovnik Cole je molče sprejel poročilo službujočega častnika. Onemogel je sedel pri svoji mizi, ko je pristopil dr. Glossin z uro v roki.
»Gospod polkovnik, koliko je na uri?«
Počasi in nekako nerodno je izvlekel polkovnik svojo uro! »Deset in deset minut«.
Ura v polkovnikovi roki se je tresla. Dr. Glossin je zaničljivo gledal starega častnika.	■	t
»Gospod polkovnik Cole!« Rezko • zadonel dr. Glossinov poziv. Polkovnik se je naglo dvignil.
»Pripravljen sem«.
Polkovnik je stopil na hodnik, ki je vodil do diktatorjevih sob, ter nastavil signalno piščalko na usta. Še predno so odzveneli njeni zadnji zvoki, so prihrumeli od vseh strani vojaki in častniki polka ter se uvrstili okrog svojega poveljnika.
Oba pobočnika diktatorja sta tudi prihitela, da bi prepovedala hrup. Preplašeno sta pa obstala pred grozečo resnobo in zagrizenostjo v obrazih vojakov in častnikov.
»Kaj pomeni to, gospod polkovnik?« »Aretirani ste. Prevzame vas major Stanley«.
Brez odpora sta se oba pobočnika vdala premoči. Med tein, ko sta bila odvedena, je polkovnik Cole odprl vrata diktatorjeve sobe. Nasproti'mu je stopil dr. Rockwell.
»Mir gospodje! Gospod preziden: je nujno potreben? —
Zdravnik je pa videl obraze prihajajočih ter takoj molče stopil ob stran. Pot je bila prosta. Polkovnik Cole je stopil v sobo ter se počasnih korakov obrnil proti veliki pisalni mizi. Cyrus Stonard je sedel pri mizi z nekim aktom v roki. Mirno je obsedel in samo roka z dokumentom se mu je povesila, ko je čuden nasmešek skrivil njegove suhe asketske poteze. : Dalje prihodnjič. -
Lasje Kitajk
so v Ameriki dobili visoko cerio, kajti moda ameriškega elegantnega ženskega sveta se je kar naenkrat odločila za črne kodre, ki morajo na vsak način gledati izpod klobuka, dokler se dama nahaja na ulici. Ker je pa prejšnja moda zahtevala svetle lase, in so mnoge ženske radi mode posegle po kemičnem barvilu, se uporabljajo sedaj radi mode lasulje iz črnih kodrastih las. Prebivalke new-yorškega velikega kitajskega predmestja, ki so brez izjeme obdarjene z bogatimi črnimi lasmi, imajo sedaj lep zaslužek, ko si dajo ostriči lase ter prodajo svoje kite lasuljarjem. Dober zaslužek je med Kitajkami splošno uvedel »bubi frizuro«
Prispevajte za spomenik’ Kraliu Petro ▼ Mariboru
čisti kemično
in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše.
532
MARIBOR
Gosposka ulita 33 Razlagova ulica 32
GLEJTE ČUDOI
GLEJTE CUDO!
NAJBOGATEJŠO IZBIRO VSEH MANUFAK-TURNIH PREDMETOV IMA V ZALOGI
L ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9-
ZA SPOMLADANSKO IN LETNO SEZIJO NAJDE TU VSAK ONO KAR ZELI.
SAMI SE PREPRIČAJTE!
it
»»»m
fTTTTTTTTTTVTtTTTTTTI
a
Stran 6.
Mariborski VPtPRNIK Tiilra.
V Mariboru, cine T* TV t!V9.
mrxwj&%aaisaua
Kolesarji pozor!
Prihaja čas, ko bo treba Vaša kolesa popraviti, emajlirati in poniklati. Vse to Vam izvrši po jako nizki ceni tvrdka
Justin Gustinčič, Maribor,
167 Tattenbachova ulica 14
M
zlatnino in srebt .lino
za birmo dobite najceneje pri
I. SIOJEC,
M
•irezkooMne cene
Glavno zastopstvo šivalnih strojev „DUrkopp“
I 800
Jurčičev" ullc=» 8
Pozor!
za krčne žile | se dobe
od 14. do 23. aprila 1928 se vrši v gostilni R. ST 'RMAN v Mlinski ulici št. 9
Gumijaste nogavice
najboljši kakovosti in po najnižjih cenah pri tvrdki	i	_	„	„	-	_	"JLa
A. Besednik, Vetrinjska ulica 20 KGf|Ijdnj@ na OODBtitf!
Maribor	Kegljači	se uljudno vabijo.	789
Brez posebnega obvestila!
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskienoljubljena soproga ozir. mati, stara mati, tašča in teta, gospa
Antonija Požar
soproga posestnika
v soboto, dne 14. aprila 1928 ob 1. tiri po dolgi težki t-olezni in previdena s tolažili sv. vere, v 69 letu svoje dobe boguvdano preminula.
Pogre > nepozabne pokojne se vtši v pondeljek, dne 16. aprila 1928 ob 17. uti iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 17. aprila 1928 ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 14. aprila 1928.
Mihael Požar, soprog
Anton in Rafael, sinova.
Antonija, Dragotina, Joslpina, Marija in Ljudmila,
hčerke
Ter vsi ostali sorodniki.	804
Mestni pogrebni zavod Ma.lbor.
m
Lepa enonadstropna hiša
z vrtom ter z novo urejeno trgovino ob glavni prometni cesti 20 minut iz Maribora se proda, oziroma se sprejme družabnik za odkup hiše in razširjenje trgovine. Cenj. dopisi pod »Krasna pozicija" na upravo. 76S
ANGLEŠKI IN OSTRAVSKI
PUNSKI KOKS
prvovrstne kakovosti oddaja na drobno in na vagone najceneje	770
MESTNA PLINARNA
Za polcvslno sezono
priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izbiri, vseh vrst in tudi v vseh cenah
IVAN KRAVOS, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 13
Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorci se izgo-tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu 6
Kabaret	„E
v nedeljo popolpan družinska predstava s koncertom. Od 16. 802	aprila	dalje	nov	spored	—	—
Potrebuje se
borovlna
Zastopniki stalnega prometa — potreba na leto ca. 5000 ms. Plačilo v gotovini. Tovarna za izdelavo oken KIEFER,
Zurlch
806
V elika izbitfa vsakovrstnega platna, sifona, batista i. t. d. dobite pri
I. T roin-u
Maribor, Glavni trg 17.
XII
ie vedno
je vse modne predmete za gospode ako
se reflektira na dobro in lepo blago mogoče kupiti edino pri
Josipu Karnlčnlk, ki se nahaja sedaj
na Glavnem trgu 11
Posebno velika izbira modernih samoveznic, ovratnikov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in čevljev za dame in gospode.	V.
po najnižjih cenah kupite le v
Obiačilnici D R A V A
MARIBOR, KOROŠKA C 48. j
Na obtoke 787 Na obtoke 11
VABILO
na
Oglat licitacije!
Na temelju odluke Gradjanskog Povjerenika za Medjumurje od 20. Marta 1928. stav. 4. držati če Gradjevinska Sekcija varaždinska u ponedeljak, dne IG. aprila 1928. u 11 sati kod opčinskog poglavarstva u Draškovcu javnu pismenu licitaciji! u svrhu osigu-ranja radnja za gradnju četveorrazredne osnovne škole u Draškovcu, srez Prelog u Medjumurju.
Radnje su proračunane na 349.766 Din. 20 p. Potrebni šljunak i pjesak te podveze za dovoz materijala stavi ja školska opčina preduzimaču besplatno na raspolaganje i obavlja rušenje stare škole u naravi.
Rok za dovršenje radnja odredjuje se do 25. augusta 1928. te se neče produljiti.
Kauciju u iznosu od 35.000 Dinara imadu preduzimači u gotovom novcu ili vredečim državnim papirima po čl. 88. zakona o drž. računovodstvu najkasnije do dana licitacije kod kr. poreznog ureda u Prelogu položiti.
K licitaciji imadu preduzimači donijeti Uverenje Ministarstva Gradjevina da su ovlašteni kod javnih licitacija sudjelovati, nadalje potrvdu kr. porez. ureda odnosno opčinskog poglavarstva, da su sav do sada dospjeli porez platili i potvrdu kr. porez. ureda da su propisanu kauciju položili. — Bez kaucije i ovih dokumenata ne može se kod licitacije natjecati.
Predračun, načrte, uslove i obrazac ugovora mogu se vidjeti svaki dan za vrijeme uredovnih sati u uredu Gfadjevinske Sekcije u Varaždinu a na dan licitacije kod opčinskog poglavarstva u Draškovcu.
Naknadne ili brzojavne ponude neče se u obzir uzeti.
H DEDNI OICNI E1IR
ki ga bode imelo Kreditno društvo Mestne hranilnice dne 17. aprila 1928 ob polosemnajsti uri v uradnih prostorih Mestne hranilnice v Mariboru, Orož*
nova ulica štev. 2.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru.
2. Poročilo predsednika o bilanci za prošlo upravno leto.
3. Poročilo računskih pregledovalcev.
4. Odobritev bilance.
5. Volitev:
a) odbornikov in njih namestnikov,
b) 2 pregledovalcev računov in 1 namestnika.
6. Slučajnosti.
Opomba: Glasom čl. 41. pravil se izloči ena tretina odbornikov za katere se volijo novi.
805	Inž. 3ože Delenec s. r. predsednik.
Gradjevinska sekcija.
765
Najboljše su*'no r.s plašče
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t. d. kupite najceneje pri tvrdki
t. N. ŠOŠTARIČ, Maribor,
Aleksandrova cesta iiev. 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Deteli v Maribora.