'Po&toiua: plačana v gotovini V Ljubljani, nedelja 28. marca 1920, Velja v Ljubljani Id po pošti: selo teto . . . I I SO- Ni pitane naročite bra poilljst e denarji se M norem« Miriti. lovi naročniki ut] poiHJnH naročnino |>o nakaznici. M inozemstvo etfO let« .,.12 po! lete, , o « j, 1 iotri letu . o . „ M acaec . . . » Oglasi te zaračunajo p« porabljenem prostor« hi sicer t mm visok ter 55 mm Itiok prostat za enkrat 1 I 10 »in., aa večkrat popust Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Teleion itev. 360, — Upravništvo je na Marijinem trgu —- ' ' I ” štev, 8. Teleion štev, 44, , ........ Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 60 vin Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo. — " .. ■ Rokopisi se ne vračajo. _................ Manifestacija nar. jadranske LDU Beograd, 27. Na današnji «efl Nar. predstavništva Je podal predsednik dr, Draža Pavlovič v popolnem soglasju z vsemi klubi naslednjo izjavo: Začasno narodno predstavništvo naglaša ponovno ne-zastavjjlve pravice našega naroda na njegovo samoodločbo na vsem njegovem nerazdeljivem narodnem /eritoriju. Odobrava stališče, ki ga Ve zavzela kraljevska vlada v svo- predstavništva za pravice. Jem poslednjem odgovoru podanem po naših delegatih na mirovni konferenci zastopnikom Velike Britanije in Franclje. Uver}200 je, da bo tudi sedanja vlada, kakor njene prednice neoinaieno vztralala na obrambi živ-Uenskih interesov naše države, izražajoč na ta način popolno solidarnost vsega narodi SHS v jadranskem vprašanju Jadransko vprašanje zopet odgodeno. Beograd, 27. marca. (Izvirno poročilo.) Kakor poročajo iz Pariza, Je vrhovni'svet v Parizu tako okupiran z razvojem dogodkov v Nemčiji. zlasti z komunistično revolucijo v rurskem ozemlja, da je odstavil vsa druga vprašanja posebno turško in jadransko z dnevnega reda. To pavzo bodeta porabila tudi Pa-»č in Trumbič, da pride.ta v Beograd poročat <5 našem položaju v Parizu Prehrana četka oktobra 1919 do 20. marca deče blago 1920 naslovljeno in odpremljeno sie- in sicer: za prehrano v Ljubljano Vlada hoče odgoditi parlament Beograd, 27. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Stojan Protič Je že v začetku tega tedna predlagal predsedniku narod, predstavništva dr. Pavloviču, naj se z ozirom na bližajoče se velikonočne katoliške in pravoslavne praznike odgodl zasedanje parlamer1' na tri do 4 ledne. Dr. Pavlovič ie iziavll. da tega ne more storiti na svojo pest, ampak da mora povprašati, kak-tno mnenje zastopajo parlamentarni klubi. Obrnil se je nato pismeno do vseh klubov, ki so se danes o njegovem predlogu posvetovali. Vladne stranke so sklenile zahtevati, da se parlament odgodl, demokrati In socijalisti pa so proti temu predlogu, češ, da sl hoče vlada na ta način podaljšati svoje življenje. Ker ni prišlo do sporazuma bo dr. Pavlovič rcajbrže prepustil odločitev zbornici sami, PROTI KORUPCIJI Z ŽIVILI. LDU. Ljubljana. 27. marca. Dežel-■a vlada ie dobila poročilo, da oddajalo nekateri trgovci, nrekuocl in neupravičeni prodajalci živila in druge vsakdanle potrebščine le svolim strankarskim pristašem, oziroma, da lih ne maralo prodajati drugim Hudem. Ker le v sedanli prehranjevalni krizi skrajno nemoralno in nedopustno tako postopante. da bi živele nekatere plasti prebivalstva In stranke na račun drugih. Je odredila deželna vlada vse potrebno, da se zadeve nemudoma nreiščeto In krivci naj-strožje kaznujejo. DVE IN POL MILIJARDI NOVIH BANKOVCEV. LDU. Beograd, 27. marca. »Politika« poroča, da se le po poslednjih Poročilih izdelalo novih bankovcev v Parizu za 2 milijardi 9 milijonov dl-oaiiev. v Zagrebu za 191.638.500 dinarjev in v Praei za 440 milijonov dl-aarjev. torel skupno za 2.646,658.500 dinarlev. VENDAR .IE SE NEKAJ ŽIVIL LDU. Beograd, 27. marca. Centralna uprava le odstopila, ministrstvu za prehrano v svrho preskrbe posameznih kralev 15 vagonov slanine Jn 50 vagonov koruze, ministrstvu za promet za pečuške rudnike 2 in col vagona slanine, beograjski občini vagon masti, vojnemu ministrstvu 100 vagonov moke Jn Oospo-darskj zvezi v Ljubljani 100 vagonov otrob v PROTIKOMUNISTIČNI PROCES V ZAGREBU. Zagreb, 27. (Izvirno poročilo.) Danes se je pričela pred sodbenim stolom kazenska razprava proti znanemu komunističnemu agitatorju Diamantenstein In njegovim tovarišem, ki so obtoženi, da so poskušali s pomočjo Bela Kuna vprizoriti tudi ori nas boljševiški prevrat Zopet imamo veliko krizo v prehrani v naši ožji domovini Sloveniji, Skoraj dnevno prihajajo kaki uradni komunikeji različne vsebine, oni od ministrstva prehrane izjavlja, da ni nikakih živil na razpolago ln da naj se državne oblasti in zavodi več ne obračajo na to ministrstvo, drugi komunike razglaša ustavitev celega ?z-voza itd., predsedništvo naše deželne vlade pa sklicuje za 8. aprila en-keto v Ljubljani za omejitev draginje. Prišlo ie to, kar smo vedno prerokovali, česar smo se vedno bali in ravno za velikonočne praznike trka na vrata. — Krasno velikonočno darilo vseh državotvornih voditeljev in krmilarjev naše državne barke. Ni nič čudnega, da Je takol Gotovi gospodje so celo tako državotvorni ln pravijo, da še ni preveč slabo Jn dav Je. recimo, v avstrijski republiki stokrat slabše. Pri nas se vendar vsega dobi, če ne ravno poštenim potom pa pod roko, kar je pač vsled demokratsko-socl-Jaldemokratsko-klerikalne proste trgovino popolnoma na mestu. Proglasili so svobodno trgovino, torej trguje lahko vsak — po svobodni svoji volji in poštenosti oz. nepoštenosti. Moke nam manjka, manjka nam mesa. masti, jajc, Jtfiamo pa fige, rožiče, limone, oranže, datelje Jn zadnje čase sl svobodni trgovci v ljubljanskih borznih kavarnah razbijajo svoje glave ln tuhtalo kako bi upelia-11 !z laponske specijalltete — pristne paštete, zmes opija ln drugih orientalskih dišav, da bi s tem dokazali svojo skrb In delo za ljudstvo In sebe predstavi« kot edine res državotvorne elemente v svobodni Jugoslaviji. Vlada — tudi svobodna — pa sklicuje enkete za omejitev draginje. Najboljše M bilo, da se še pred en-keto stvori kaka družba »z omejeno zavezo«, ki potem takof lahko prevzame sklepe enkete v Izvršitev I Tc bi bilo zopet kad novega ln uspeh že nanrej zastguran! Vozili so prehrano za nas Slovence iz Banata, Bačke In Srijema razne družbe, posamezniki Itd. cele mesece ln za Veliko noč je ni. oziroma po takih cenah, da Jih ni mogoče plačati nobenemu, ki -se ne ba-vJ s postranskimi zaslužki — veri-ženjem. tihotapstvom Itd. Če pa vprašate, kam za božjo voljo so vsi tl vagoni izginili, ki so prišli samo k nam v Ljubljano, ni ne urada, ne družbe, ne verižnlka, ki bi mogel dati točen odgovor. Po zapiskih, ki so jih' sestavila« člani akcijskega odbora narodno stanovskih društev je prišlo od za- Im« tvrdk« Žito in mlevski Krompir Maat Svinje Govedo pridelki v kg komadov žitni zavod . , , kg 16,727.648 975.707 138921 1.069 Gospodarska sveta , o n 9 « 9 • 2,915.577 -m 41.500 — Vojna tveta . , , 9 9 0 0 0 e 1,5fi<}944 — 183.993 4X166 aam Nakupovalna zadruga 9 a a n 0 a mm 29.059 1.395 mam Gospodarska poslovalnica Jož. let, e 262.757 m» 177 — Vnovčevalnlca , , m— mm 76.177 372 44 DuSen Srt m e« , , • • « 0 0 e — 44 Brtlentani (t?) , , 9 9» o * • — 376 Ivan Knez .... 0 0 • * 0 a 1,274.664 — — Filip Roth .... « • e 0 O a — — 201 a. Jadranska dniiba . • •o * 0 0 120.480 mm mm aam Luka Cumkoli (17) , 0 0 0 o 0 0 — mm mm 121 aam Milan Somcki (17) . • O 0, • • e — mm mm 165 aam Kreditna Banka . , 9 9 0 0 0 S 10.005 — mmm Prcdovič ...» — — 2.173 — Popovič ■— —* — 562 — Bogdan Popovič . , —- — tem 194 -a« Mikal* Maku« (7) . 14.660 8.604 mm Markovič , , , , 0 0* o 0 9 _ —• — 46 mm Cvetkovič . . , o • • — mm — 144 — . lmpeka , , , , , 9 9 0 0 0 • 427.7*14 — 184 — Dr. Pogačnik , , , 6 9 O 9 • a 70.313 — — - Pavel Polak . . . o«« • « a 127.845 m- - - Stepli , i , ■ , 0 9 0 0 0 *_. 40.094 mm «0 — Orna) (?).„., Barabon ..... o 0 0 0 0 « 10.620 «2.595 •mm •mm Kuilan ..... 9.350 — mm mm asm Diencetko (17) . . 9 0 0 0 « • 25.237 «■0 mm mm Paul Erain . . , , • 0 0 0 • 0 15.606 — mm ■ mm mm Mesina aprovizaetya 0*0 0 0 • 200.244 — — — — Tomaž Mencinger , 0 0 0 0 0 • 10.303 ! —* — -m Liningnr .... 0 0 0 * * • 156.426 —• mam •— — 802.178 M« mmm m— mm Ant Kalan .... 9 9 0 * 0 • 20.000 — mam aaaa mm Marija BoneeQ . , 0 0 9 0 0 * 26.294 mm — —m Ivan Kurelt , . , o o - o; 9 * a 10.326 m~ _ mm Anton Pavlin . « . 0 0 0 0 • » 49.434 m. — mm DeneeSho (17) . . , Trgovska sadruga , Bahovce «... 0 0 0 0 0 9 0 0 0 * 0 9 9 0 0 • 0 • ~ 25.099 45.326 97.187 — aram — Z»rk • 0 0 0 e • 2.100 —» — mm' Krivic .... o 0 O O * . 0 • 3.102 — aam — am Cher 9 0 0 0 0 o 55.150 • ««» — Rohelnik . . , , 9 0 0 0 0 « 10.400 M mm —- Rod. Oronsy . . , 0*0 0 0 .A 90.1*8 20. (XX) V-* • mm mm. lslrOrde 017) « ♦ 0 0 0 C e 9 mm aam mm Jovforde (UT) . . 0 0.0 0 0 • 132.362 mm mm mm — Gregorič .... 0 0 0 0 * * 20.009 — mm — mm Savorjak (7) , '. . Vuzelnc (?) ... o e o 0 0 * 26.142 asm mm — — 9 0 0 0 0 « —* — 100 mm Žigo!e . . « , Vrlorovič (7) , . , 0 0 0 t * • 10.018 — mm mm 0 0 0 o 9 9 — — — ! 99 —» Ryp« (7) . . . , 9 9 0 0 • O — —* mm Joe. Zidar . . . , 0 O 0 • 9 e 629.723 — — — Centralna uprav« . 0 9« « 0 a 283.55« -m- Sama a 0 2M75.646 | 975.707 | 493.949 | 11.643 44 Prišlo Je tore! v Ljubljano gl. K. 2587 vozov mlevsklh izdelkov, 07 vozov krompirja, 49 vozov masti, 11.643 pitanih prašičev, 44 goved. Razun tega je v Istem času tranziti-ralo za mlin g. Vinko Majdiča 231 vozov žita. Vse skupaj je torej na Kranjsko prišlo 2813 vagonov žita. Priznavamo, da ’e v temu številu zapopadeno vseli vrst žito ln tudi moka, ako vzamemo, da se pri mletju 30 odstotkov mora odvzeti hi ako pridamo še 10 odstotkov za »kalo« pride 60 odstotkov moke to je: 1690 vagonov. Ker se je med tem pripeljalo žita tudi v štajerske mline tako v Celje kakor Maribor, ne da bi to ir mr runi ■■rn-irnn-r^BP—i—WM—mm žito pasiraio Ljubljano lahko z n:Ir« no vestjo trdimo, da ie 90 odstotkov, teh vagonov moke ostalo na Kranjskem torej nastane vprašan te. kje je ta moka? Od začetka oktobra 1919 do konca leta 1919 je odšlo 41 takozvanlh živilskih slovenskih vlakov, poslanih z lužnoželezniškimi stroji in osobjem po živila v Bm.it, Bačko in Srem. Ti vlaki so peljali seboj praznih vozov 1233 G (zaprtih tovornih voz) in 16 M (vozov za prašiče) In sicer le odpadli na žimi zavod 24 vlakov, na Vojno zvezo 2 vlaka, na Gospodarsko zvezo 3 vlaki, tvrdko Zidar 2 vlaka, tvrdko Knez 2 vlaka, Vinko Maidič 3 vlaki. Za milijoni, (Dalje.) Mislil je, da mu hoče pripraviti kaldo priletno iznenadenje, zato Ji je Izročil ključ. Ko je ga prejela z majhno tresočo roko, ni slutil, da se Je čutila rešeno, kakor na smrt obsojen, ki •o ga pomilostili. ENINSTIR1DFSETO POGLAVJE. Kakor dogovorjeno, bi se naj vršila poroka neposredno po vrnitvi Degrawa z obiska pri i četrtek opoldne so ga z goto- S : 1ore} nl Pre°stalo več kakor dva (ml, da naznani prijateljem zaroko In vse priprave za pnprosto svečanost. Toda če Je nllary napela vse svoje sile, Je dosegla čudovito mnogo. Vodila Je vse priprave s previdnostjo In razumnostjo, četudi ni mogla upati, da ščiti Jenny ln oba Degraiva pred svetom! Je vsaj v ožjem krogu vsakemu pojasnila, da poroči gospodična Rogers umetnika in nfe go-speda iz Clevelanda. Jenny je bila zaposlena Izključsto sama s seboj In se ni udeleževala priprav. Le odvetnika, ki ga je poslal Pegraw Iz Clevelanda, Je sprejela ln za podpis potrebne priče. Ko je v četrtek opoldne dospelo poročilo od odsotnega ženina, ki te naznanilo niegov prihod ob treh, ji Je Izginila vsaka sled razburjenja. Hilary nl bila doma. Jn to JI le bilo prav*, kajti .Tenny je hotela nanravitl korak, ki Ji nai zagotovi srečo Ju mir v bodočnosti, izro- čila Je brzojavko služabnici, sporočila ji, da sc povrne pred tretjo uro, oblekla se Je in zapustila hišo. Podala se Je naravnos v atelje. Ko se Je prepričala, da je nihče ne opazuie, odklene vrata in vstopi. Na tleh je ležalo troje pisem: s tresočo roko jih ie dvignila in pogledala znamke. Vsa so bila iz mesta. Odpre jih in prebere njih vsebino, Le eno je vzbudilo njeno zanimanje in to v najvišjl meri. Glasilo se je ta-ko-le; Gospodu Hamiltonu Degrawtt slikarju 37 East ulica. Spoštovani gospod! Danes dopoldne sem našel slučajno na oglu Četrte avenije in šestnajste ceste odprto pismo, naslovljeo na gospoda Degravva. Ker ml le Vaše ime dobro znano, sem nameraval Vam ga prinesti v atelje, toda prijatelj mi le svetoval, da naj Vam prej pišem in Vas vpra- , sam, ali ste slučajno tako pismo izgubili. Podpisano je z »Jenniy« hj se mi zdi važni, če je pismo vaša last, ga lahko vsak čas sprejmete v mojem stanovanju. 2 odličnim spoštovanjem Juri Vandicker. Kako grozno blizu ji Je bila poguba 1 Ako bi gospod svoj namen izvršil in ga prinesel v atelje, bi nikoli več ne videla obličja svojega' zaročenca. Toda kdo je izgubil pismo? Kako se je moglo to zgoditi? Sedaj nl bilo časa za taka razmišlievania: najvažneje za nio le namreč bilo, da dobi pismo v roke. Hitro je vtaknila pisma v žep. zaklenila vrata ln odhitela na določeno stanovanje. Zahtevala je, da govori z gospo Vandecker, In po par minutnem mučnem čakanju te stopila gospa k njej v sobo. Jenny je odgrnila svoj gost pajčolan, kajti njena lepota naj ji pomaga doseči namen. Prt pogledu v odkritosrčne oči gospe Vandecker-ieve se je poleti naenkrat strah, da se Je lahko ponesreči ves načrt. Prihajam po pismo, naslovljeno na gospoda Degrawa, k! ga Je naše! vaš soprog. Sem zaročena z Degraivom in sem pisala pismo.« Obmolknila je iznenada in zmedena. Z obraza gospe je menila spoznati, da je pismo prečitala in da ie njena stvar izgubljena. Izrekla sl Je obsodbo, pisma ne dobi nikoli več! »Obžalujem,« Je odgovorila gospa, »toda gospod Degraiv je ravnokar zahteval svojo last.« »Gospod Degraw?« »Moj mož je moral danes opoldne odpotovati. Srečal je gospoda Degrawa na kolodvoru, ga bvestil o pismu ln ga pozval, da ga odnese. Oospod Degraw je prišel naravnost semkaj. In odkar sem mu izročila pismo, nl minilo deset minut.« Obupana se je opotekala Jenny Iz hiše. Nl bilo več najmanjše nade; podlegla je ln se vdala v usodo, ki je sklenila, da jo uniči. T roje odprtih pisem v njenem žepu je povečalo strah in nemir. Zaročenec jih bo pogrešal ln razen nje ni imer nihče dostopa v atelje. Zakaj Jo v*»dar zasleduje usoda s tako trdovratnostjo? Saj noče nikomur nič žalega, nikogar ogolju- sati. Hrepenela je za uspehom in srečo. Jeli to tako črn zločin, da je za kazein za vedno obsojena v nesrečo in obup? — Ko se Je bližala hiši, postaja njen korak medlejšl, njeno srce brez poguma. - »O da bi mogla zaspati in se dolgo, dolgo ne vzbuditi!« Toda morala je pozvoniti, stopiti v hišo. pozdraviti Hilary in takoj nato na nje čakajočega ženina. Stal Je v majhni sprejemnici poleg dvo* rane. Se predno se je mogla otresti težke omotice, je stal poleg nje, navidezno v veselem razburjenju; toda ona mu rti-mogla pogledati v oči in se mu zgrudi molče v naročje. »Spet sem tukaj!« je vzkliknil. »Moja matf tl pošilja svoj blagoslov in upa. da te v kratkem pozdravi. Minil je čas čakanja in oba sl osrečila.« Prikimala je. Njegove besede je niso motile. — Spoznala je. da je bil spremenjen. Je I! čltal vso pismo ali samo del? 5>e vedno nt Imela poguma, da ga pogleda. Vzrok njenega nemira je uganil. »Jenny, še nekaj imam na srcu in rad bi videl pojasn jeno, predno sc podava k poroki s tika se pisma —« »Dušilo jo je. »Pismo?« ie ponovila tiho. »Ti sl ga pisala, vsaj »Jenny« Je podpisana ln naslovljeno Hamiltonu Pegravvu. Neki gospod, ki me pozna po imenu, ga je našel odprtega na cesti, me Je nagovoril na kolodvoru, da me o tem obvesti. Tu Je pismo nisem ca prebral.« Stran 2, ( »JUGOSLAVIJA4* dne 28. marca 1020. Jmpejc, Ekonom, okrajno gl, Celje, Polit, ek sp. Mozirje, okrajno gl. Slovenji Gradec, po 1 vlak. Od L januarja 1920 do 15. marca 1920 pa Je odšlo 31 vlakov * 985 praznimi O. Od teh vlakov se Se veliko Število ni vrnilo. Dobili pa so te vlake Žitni zavod 18, Vojna zveza 3, Gospodarska zveza 4, Ekonom 3, Trgovska zadruga Celje 1, V. Vabič Žalec 1, okr. gl. Celje l. Ni mogoče natanko dognati, kedaf so se vsi ti vlaki vrnili in za katere firme so pripeljali žito. Vendar se da sklepati Sz prve tabele v toliko, da je vse blago za druge navedene tvrdke prišlo izven kontingenta »živilskih vlakov.« Predvsem nas zanimajo moka, mast In prašiči. Slednji ravno te dni pob jJ-Sujejo mimo in zaspano Ljubljano ta tvrdka Predovič noče nič vedeti o nlih, ampak jih je prepustila Nakupovalni zadrugi, da se ta pogodi z deželno vlado. Ker je veliki teden In večinoma zapovedan post. bi skora) stavil, da bodejo ti prašiči le prišli srečno in v zdravem stanju do velikega četrtka v katoliško »Italijo«. ?a» pri nas ni potreba ne masti, ne mesa, saf Imamo razne nakupovalne zadruge, zveze, tvrdke Itd. na Higo-slovansko-patrijotlčni podlagi, ki so za slehernega domačega slovenskega proletarca preskrbele za veliko noč nataiami eno gn»at kilogram po 15 do 20 kron. Pa zadeva In današ-Je metode so prežafostne In v velikem tednu krščanski človek ne sme šale zbiiatl. Prehrana Je torej prišla v osrčje Slovenije, v njeno ponosno, belo pre-stolico! Kam pa Je potem zginila — to pa je uganka — ki Je pri nas še dossdai nihče ni mogel niti hotel tešiti : Povdarjal sem že, da smo »svobodni« trgovci. Tukal tiči — rešitev uganke. Ali nihče se noče posvetiti delu, da bi izrekel pravilno rešitev. Lanskega leta v oktobru so bili zelo razburljivi dnevi, švigali so razni komunikeji, prebije, cbljube. telefonski in drugi pogovori. Vlada Je obljubila, da bode naredila pri prehrani red. In ta red je dnevno lepši n vzornejšl; pred par tedni Je stal Kg bele moke 7 do kron danes ie najmani 14 in čez par dni j pridemo na 20 ta tako naprej. Imamo urad pr't' veriŽniKom vsaki dan čitamo, d» so danes tega *n tega vclenatrio-ta kaznovali — a vse to so le mali v f 1 atrtotje! Pa nastopu sedanju centralne vlade se Je Celoten sistem čez noč postavil na glavo. To, kar Je prej odločal minister trgovine in njegova centralna uprava, Je prevzel preko noči večji gospod, minister financ. On predpisale koliko carine /e treba na kako Dlago plačati, torej Je Izvoz In uvoz v prvi vrsti rjegov metle. Kal pregled, kaf potrebe domačega Hudstva. glavno K da se ptača ali osleura Izvozna carina v tuji »zdravi valuti« !o ljudstvo »jugoslovansko. plemenito, potrpežljivo« ploska slavospevom raznih političnih korifej. Po vseh vladinih komunikejih nam tore! preti v par dneh popolna katastrofa — pomanikanie nalpotreb-nelšega — to le kruha, ker ni moke. Nočem verleti. ne morem tega verjeti’ Kam le odšla moka? Znano mi le. da se oo Dolenjskem prodala bela moka po 7 kron kilogram od neke ustanove ali stranke do 10 kg na osebo. znano mi ie. da se tudi po Dolenjskem in drugod deli v takozvani ubožni akcili bela moka kilogram po 9 kron. a samo četrt kilograma n* osebo. Znano mi le. da ima na primer tvrdka Vinko Maldič ogromne množine moke v zalogi in le ored nedolgim časom zahtevala okoli 100 praznih vozov za izvoz moke v Av-strilo. Kani so prodali drugi prekupcl in trgovci, ki so dobili pošiliatve žita. moko? Ja, to Je vendar oredrzno vprašanje, sal le vendar svobodna trgovina in vsak »svoboden« trgovec ima vendar pravico ofodati. kamor on hoče. Ce pa obenem še osi-gura ali celo plača »zdravo valuto«, potem ie tak »svoboden« lugoslovan-Oki patrilot — nalvečli prilatell domačega Hudstva. Pri vladi pa ne vedo ničesar, ker tudi ničesar vedeti ne moreio. Celo poldrugo leto že delalo, hodilo okoli svobodne trgovine kakor maček okoli vrele kaše. facit vsega dela pa le. da draginla raste in živila gredo preko in iz Slovenile ven za zdravo valuto, t I. fige. rožiče itd. Domačini pa se bodeio v par dneh po liubllanskih ulicah pretepali za — košček kruha. In to v državi, ki k> tvorilo 90% agrarci? Človeku zastala pamet, ne ve ali sania ali le res. Vse to so krivi oni državotvorni elementi, ki se že eno leto kot pocestni pobalini pretepata v narodnem predstavništvu za ministrske stolčke in druge stvari. Kedaj bode tega konec? Bolim se. da ne prek dokler res ne oride do pouličnih pobojev ta pretepov. AH pa le to —■ delo za Hudstvo ta konsolidacita naše domovine, fe oa drugo vorašanle. na katerega bo vztlc vsemu zavlačeva-nlu sedanjih merodajnih državotvornih čintellev varani ta gollufani narod zahteval točen odgovor. 77. Štev Ivan DeržJS. Kompenzacije« Tvrdka Predovič Je za socijalno-demokratično, oziroma Kristanovo Nakupovalno zadrugo kupila 18 vagonov prašičev. Prašiči so bili kupljeni na Hrvaškem In namenjeni za Italijo. Na ljubljanskem kolodvoru Je stala pošiljatev štiri dni. ker se Je zanjo lnteresiral verlžniški urad. Socijalni - dernokratje, kakor tudi Predovič so obletali vso višjo gospodo deželne vlade, da odide cel vlak prašičev brez vsakega zadržka k ljubeznivim Italijanskim sosedom. Intervencije so pomagale in le v soboto odšel cel vlak prašičev v Italijo! Cela Izvozna zadeva te zelo razburila najširšo javnost. Vsekakor Je transport prašičev zavit v skrivnostne trgovske manipulacije, ker drugače se ne bi zanj zanimal verlžm-škl urad. Vodla verižniškega urada Je stal odločno na stališču, da prašiči ne smejo iz Ljubljane. Ne vemo, kateri visoki vplivi so bili na delu. da se ie rrašiče Izvozilo v Italijo Iz sestradane Ljubljane. Pred mesarskimi stojnicami čakajo uboge matere po pet ur. da pridejo do košče-ka mesa. Tu se pa izvozi čel vtak dragocenega blaga na korist veletr-govca-milijonarja ta ugodi zahtevam Nakupovalne zadruge, ki se lovi za dvomljivim kompenzacijskim blagom. Ce bi bila vlada kad vredna, bi morala z bakljo posvetiti v razmere pri Nakupovalni zadrugi. k| }o le Članstvo, kateremu Je namenjena, že davno obsodilo kot trgovsko podjetje kapitalista Kristana, ta ne bi smela kratkomalo Izdajati izvoznice ob času lakote in splošne izvozne prepovedi Deželni predsednik Brejc veliko boljše napravi. Če prepove Izvoze, zasleduje verižnike. mesto da sklicuje prehrnnfevatae ankete. Oovnrenja je bilo Že dovolj in le dejanja bodo ozdravila težko prehranjevalno krizo. Kakor smo že včeraj povda riali so kompenzacije trgovsko izvedene po dnbičkaželinih veletrgovcih naj- večja nesreča za uspešno ljudsko aprovizacijo. Tako izvedene kompenzacije le draže blago. Kompenzacijska veledražilna trgovina nam objednem tudi izpodkopuie ugled na hrvaškem in banaškem trgu, ker naše nakupovalce smatrata za slabše od čifutsklh izsesovalcev. Kaj se to pravi, že danes britko občutimo. Če hočemo danes nakupit! v Banatu tudi poštenim potom za Slovenijo živež, nam obračajo hrbet, ker ne verujeta našim tarnanjem da trpimo lakoto, ampak vidijo pri vsakem našem trgovskem nastopu špekulativno sodrgo, ki veriži, goljufa in laže. V interesu konzumentov Je zate, da kompenzacijsko trgovanje preide ta rok špekulativne trgovine, v roke vladno nadzorovanih nakupovalnih družb. H koncu Še to! Cel vlak prašičev Je odšel navzlic pomanjkanju na tukajšnjem trgu v tujino. Pridržala H je pa tvrdka Predovič še 125 prašičev. ki jih ima sedaj v svojih hlevih. Vlado opozarjamo na te prašiče ta pričakujemo, da bodo vsal ti namenjeni za ljubljanski trg. Prodali sc bodo lahko po nizki ceni. saj se Je s kompenzacijo celega vlaka prašičev gotovo nekaj zaslužilo, da bo mogoče pokriti diferenco med višjo nakupno in cenejšo prodajno ceno In da LlubMančani vsal za Veliko noč ne bodo brez mesa. Dobro si zapomnite vladni vefl-kaši: Ljudstvo ne bo dolgo več prosilo milosti, ker je v pravici. NI toliko bajonetov v Jugoslaviji, da bi lahko zatrli obupne sestradane množice. ki bodo stonfle na cesto s klicem: kruha nam dajte’ Shod NSS. v Ribnici. V četrtek se je vršil v dvorani gostilne pri »Cenetu« v Ribnici dobro obiskan delavski shod. na katerem je poročal tajnik nar. soc. zveze A. Brandner o aktualnih delavskih vprašanjih. Dotaknil se je tudi ribniške aprovizacije, ki so jo gotovi ljudje Izkoriščali na račun ubogega prebivalstva ta pri tem zaslužili ogromne svote denarja. Posamezni »rodoljubi« so za svoje delo, ki Je obstojalo v tem, da so vreče prevzeli, prešteli ta Jih oddali v razprodajo, zaračunali pri kg moke 65 vinarjev, pri koruzi pa 50 vinarjev. Pri celih vagonih so na ta način zasluzili na mah po več deset tlsoC K obenem. Posebno pozornost pa vzbuja v novejšem času lov za političnimi pristaši z moko. V Ribnico Je v ta namen dospelo več vagonov moke. Kdor se vpiše v JDS in postane naročnik »Domovine« in obljubi. da bo pri prihodnjih volitvah volil z Jugoslovansko demokratsko stranko, dobi 13 kg lepe bele moke po K 7. - kg, dočim stane v Ribnici moka za cenejšo prehrano (ubožna akcija) K 9.— in sicer pride na osebo samo en četrt kg bele ta pol kg črne moke. Kar fe značajnih ta poštenih ljudi, ki ne nosijo svojega političnega prepričanja na prodaj, to demoralizujoče fa celi narod ponižujoče postopanje najstrožje obsojajo. Človeku se nehote vsfljuje misel, od kje naenkrat toliko moke fn to po veliko nižli ceni. kot ie cena moke ubožne akcije? Nobenega dvoma ni o tem. da so to predpriprave za volitve. Tisti, ki ne morejo stopiti pred ljudstvo z dejanji, ga hočejo z moko nase privezati, čisto v smislu besed slovenskega Poverjenika, ki ie deial »koruzo lim bomo dali m vse bo pozabljeno.« Mi Pa pravimo, tudi to ne bo nič pomagalo, ljudstvo Je vaše dosedanje delovanje in ne-odkritosrčne namene spoznalo, zato Mariborsko gledališče. Sobotno premljero Dreyerjeve drame »Sedemajstletni« smemo šteti med najlepše uspele vprizoritve tekoče sezone. Snov drame razvija usodepolne posledice prezgodnje dozorelosti deklice, ki ne pozna brzdanje svojih prerano vzniklih, silnih naravnih nagonov in ne pozna v svoji nerazsodnosti nobene moralne ovire, ampak slepo sledi le svoji strasti. Posledica tega je, da vpliva otrutače in razkrajajoče na svojo okolico, zaplete v svoje mreže resnega, dasiravno moralno ne preveč trdnega moža-očeta, uniči družinsko srečo ta ugonobi sebi po starosti enakega dečka, ki v svoji nepokvar-Jenosti z bolestjo, a kasneje s studom opazuje nlemu izprva nerazumljivo početje mladega dekleta, do katerega ga vežejo nežne niti prvo ljubezni, tako da v svojem globokem razočaranju poseže Po morilnem orožju nrav tam, kjer Je moral biti tfba priča očetovega greha. Z odkritim veseljem nas Je navdajala harmonična uglajenost, s katero se Je vrstil prizor za prizorom. S svojo naravno Igro. lepo ta ubrano v vseh podrobnostih, nam Je postavil g. Nučič v majorju Schlettovu enega svo jih najboljših tipov na oder. Krasno Je podal v premišbenl igri zrelega moža, ki ljubi mladega dekleta 2 več kot 1^ naklonjenostjo starejšega prijatelja, v katerem pa se vendar Ie oglaša razum dozorelosti, da se upira strastnim nagnenjem dekleta, dokler ne podleže njeni peklenski mamtjivosti in pijan njene mlade svežosti ne zapade nienim mrežam. Prav častno mu Je stala ob strani g. Gromova v vlogi njegove žene Annemarije. S svojo lepo, umerjeno igro nam je ga. Oromova dokazala, da se nismo varali, v naši dobri sodbi, ki smo Jo izrekli ob njenem prvem nastopu na našem odru. V vlogah obeh »sedemnajstletnih« pa sta nastopila gdč. Podgorska kot Erika in g. Železnik kot kadet Frieder. Gdč. Podgorski moramo čestita na lepem napredku, ki nazorno kaže njen postopni razvoj. S svojo Eriko bi častno uspela na vsakem odru. Dasl-ravoD se fe še le pred kratkim po svetila gledališki umetnosti. Je ven dar že ta kratka doba zadoščala, da so zadobile njene kretnje na odru sigurnost, ki presega meje diletant- skih zmožnosti ta kaže toliko talenta, da je resno misliti na to, da se poleg drugih tudi ta moč ohrani našemu gledališču za prihodnjo sezono. G. Železnik je v kadetu Frieder-Ju dosegel nov, časten uspeh svojega študija. 17 letnega dijaka z vsemi njegovimi mladimi dvomi, tavajočim iskanjem po rešitvi In vsem njegovim obupom, ko se mu odpro oči in prvič zazre ogabnost življenja, tam. kjer je pričakovala njegova neoskrunjena duša le ljubezni, mislimo, da nam ne bi zlepa mogel v enaki realnosti in dovršenosti podati kak drug umetnik, kakor se jc to posrečilo r. Železniku. Zdi se nam, da ga moremo prištevati med one svečenike Talijinega svetišča, katerim Je vzvišeni umetniški poklic igralca bistvo vsega bitja in katerim ie poglabljanje v pravi, resni umetnosti njih najvišji užitek ta življenski smoter. Svojo glavno silo pa kaže g. Železnik v karakternih vlogah. Tam je njegovo najhvaležnejšo polfe, tam doseza najlepše uspehe. — Neznatna vloga starega očeta Schlettova Je bila v rokah g. Rasbergerja, ki Jo Je izvedel v lepi. neprisiljeni skladnosti % ostalim okoljenv E. je sodba že podpisana. Sami ste as razkrinkali. Kakor smo informirani, bodo vse stranke, ki so bile na vladi, a enakimi sredstvi gfe v volita! bol, nadejajoče se. da se s podkupljeva-njem izognejo ljudski sodbi. Id bo strašna. Nam tega ne bo treba Donavsko vprašanje. Angleški admiral Troubrigde predsednik podonavske komisije, je prišel pred nekaj dnevi iz Madžarske na Dunaj. N. F. Presse Je takoj poslala svojega poročevalca. Troubrigde mu je dal sledeča pojasnila: Naš cilj Je pretvoriti Donavo v mednarodno vodno pot, ki bi posredovala med centralno Evropo ta morjem. To Je največja ta najvažnejša naloga naše komisije. Po mojih mislih je za narode, ki žive ob Donavi, zelo pomembno in potrebno. da najdejo od svojih političnih zadev pot do velike gospodarske organizacije narodov centralne Evrope. Donavska komisija ni politična organizacija. S stališča predsednika te komisije smatram države centralne Evrope za gospodarsko celoto. V tem zmislu deluje donavska komisija. Najboljši dokaz za njeno upravičenost so ladje, ki pravkar Izkrcavajo jugoslovansko žito in druge življenjske potrebščine na Dunaju. Avstrija pričakuje kruha tudi iz Bolgarske; komisija s) bo pri- aadevate, da te nade ne bodo **. mam. Dunajsko prebivalstvo si Jf lahko svesto, da sl bo komisija * vsemi silami prizadevala, da odpo-more njegovi bedL Velike težkoče ustvarjajo premoženjske razmere ob Donavi. T* bo uredil ameriški sodnik, za stop« nik Zedinjenih držav, Mr. Hudson ki je v ta namen že došel na Mad farska i j 1 Glavna stvar fe svobodna Donava. Ko bodo vsi prišli do spoznanja, da Je popolnoma svoboden promet na Donavi nujna potreba, se bodtj interesi poedinih držav dali prav lepo zložiti z zahtevami vseh tale-resirancev. Delegati podonavskih držav so s! edini v tem, da se dajo vse ta prednosti doseči samo z internacijo« nallzacijo Reke. Kar se tiče sedeža podonavske komisije. Je na to v pr a* šanje zelo težko odgovoriti. Romunija želi. da se za sedež izbere romunska luka, Jugoslavija misli, da bi mora! biti njen sedež v Beogradu, Madžari se potezajo za Budimpešta Cehoslovak? pa za Požun. Toda tega vprašanja ne moremo rešiti mi Mi smo zavezniška komisija, ki po mirovni pogodbi nima pravice odločevati v tem vprašanju. To Je za« deva mednarodne donavske komisije, ki bo nbrazovana šele tedai ko bo od vseh interesentov ratificirana senžermenska mirovna po godba. Jugoslavija. .Jugoslavija dobi 15 mllilonov predujma na nngleško-franc. posolilo, LDU. Beograd. 27. marca. Na zahtevo finančnega ministtstva nam Je franc, vlada stavila sporazumno 2 angleško vlado 15 milijonov frankov pri francoskih bankah na razpolago. Ta kredit le del posojila 50 miiiionov frankov, ki ga nam dasta francoska in angleška vlada. Proti tutlm komunističnim agitatorjem. LDU Beograd. 27. marca. Ministrstvo za notranje stvari le pod- vzelo nalstrožle korake, da se iz naših pokraiin izženejo vsi tuli elemen< tl. ki pod krinko komunizma razvijata protidržavno propagando. Izgna« iuh ta aretiranih ie bilo že veliko Število bolgarskih agitatorjev v Maeo« doniii. kakor tudi madžarskih v severnem delu naše države. Še Protlčeva koruocHa. LDU. Belgrad. 27. marca. V m!« nlstrstvu za notranie stvari se pripravlja nov ukaz o imenovanlu sreni-skih načelnikov ta političnih pisarjev. Razna poročila. BOL1SEV1ŠKE ZAHTEVE V. NEIWCl.II. LDU. Berlin. 27. marca. Včeraj se le vršil občni zbor. katerega se le udeležilo kakih 1000 obratnih svetov neodvisnih sociiaiistov ta komunistov. Sprejeti so bili sklepi, ki zahtevajo, da mora splošna sravka toliko časa tralati. dokler se ne ugodi nastopnim zahtevam: 1. Protirevolucionarne tete nal se tako! razorože in razpuste. Kot take le smatrati one čete. ki so se oroti delavstvu borile, ali se še bore. 2.) Častniki nal se aretiralo in postavHo pred delavsko sodišče. 3.) Meščanstvu nal se odvzame vse orožie in Izroči delavskim svetom. 4. Orožie nai se razdeli med organizirane delavce, nameščence in uradnike. 5. Osnuieic nai še delavske hrambe pod osrednilm vodstvom delavskih svetov. 6. Nemudoma nal se skliče kongres državnih svetov. 7. Izpopolnilo nal se volitve revolucijo-narnih obratnih svetov. Masaryfc proti boljševizma. LDU Praga, 25. Predsednik Ma-saryk je imel včeraj povodom pregleda čet nagovor na polk legijonar-jev mistra Jana Husa, v katerem je svaril legijonarje pred boljševizmom. Predsednik Je izjavil, da se ruske razmere ne smejo prenesti na Češkoslovaško, ker je boljševizem popolnoma ruski pojav. Nadalje je opozarjal na to, da morejo svoje mnenje uveljaviti pri volitvah ter jih je pozval, naj gredo k volitvam mirno in resno. Končno je predsednik sprejemal prošnje in pritožbe vojakov ter odgovarjal nanje dobrohotno. Med burnim vzklikaniem vojaštva in prebivalstva se Je predsednik vrnil v Hradčane. BolJševIškI uspehi v lužni Rusfll. LDU. Moskva; 27 marca. V Kavkazu so zasedle rdeče Čete mesto J Maikop in petrolelsko središče Qroz- I uti. Nadalle so ulele rdeče čete s po« močlo zelene armade lužno od Kuhana pet kozaških polkov. Ponesrečen brzovlak Dunal-TrsL LDU. Videm. 27. marca. Agencl-!a Stefani javlja: Osem tovornih vos, ki so se odtrgali v Pontebbi od vlaka ie zadelo an belskem mostu na brzo-vlak Trst-Dunal. 13 oseb le mrtvih, 28 ranjenih. Žrtve so po večini egipčanski dilaki. ki so se peliail v Berlin, Zlgosanle bankovcev na Ogrskem. LDU. Budimpešta, 27. marca. Narodna skupščina le danes spreleta zakonski načrt glede žigosania bankovcev Novi dalekostreln! topovi. LDU Loodon. 27. marca. Lord Curzon le vprašal včeral v poslanski zbornici Llovd Oeorgeja. ali mu Ja znano, da poizkuša francoska vlada topove, ki neseta 100 do 150 mili daleč in da si namerava pridobiti zanjo patent Llovd George le odgovoril, da le angleško volno ministrstvo v tesnih stikih s francoskim, ta da sa taki poizkusi vrše tudi na Angleškem. Boljševlška ofenziva proti Poljakom. LDU Beograd, 25. Kakor Javljajo iz Varšave, »o boliševlkl na celi fronti začeli veliko ofenzvo proti Poljakom vse do Podolja. Najhujši sovražnikov napor je v odseku Zvl-skole, kjer Je topniški ogenj huišl, kakor kdaj poprej na tej fronti. Sovražnik uporablja tar.ke ta oklopnt avtomobile. Napad smo odbili n« vsaj fronti. Napadalec je utrpel težke izgube. Zaieli smo ujetnike in napravili mnogo plena, medtem en popolnoma nepokvarjen tank ter eno bitneo 7 vprego. - Po drugi vest! so boljševlkl zavzeli Mohilev v Podolji. kjer je sedež ukrajinske vlade. Mazepa je na begu proti Jugu, ostaH člani vlade so pobegnili v Besarabijo. BORZA. LDU Curih, 26 marca. Berita 7.65, New York 5.80. London 22.60. Pariz 41.40, Milan 29.—. Praga 7.55 Zagreb 3.60, Budimpešta 3.15. Dunai 2.707, avstrliske žigosane krone 2.70. LDU Dunai, 26. marca. Marke: 307—310, švicarski franki 3725-3730. francoski franki 1600. Hre 1075, angleški funti 825. dolarli 210. Čehoslo-vaške krone 315—335, SHS kron« 125—155. Zagreb. 27. marca. (Izvirno poro« čiloj Dolarji 160—163» avstrijska krone 69—70, rubili 225- 230. češko, slovaške krone 195—200 20-kronsld zlatnik 680. angl. funti 620—650, francoski franki 1200—1240. mark« 250—258, italijanske lire 900—910. * + Pomorska banka se Je ustano* vila v Oružu (Dalmacija.) + Povišanje delniških glavnic. Hranilnica v Daruvaru ie zvišata svojo osnovno glavnico od 360.000 na 2 mllliona kron., hrv. kreditna banka v Bosanskem Brodu Da od a na 5 milijonov kron 77. štev. »JUGOSLAVIJA* dne 28. marca IU20, Stran 8. Dnevne vesti. — Velika dobrotnica srbskega naroda umrla. V Balini Baštl v Srbiji J« te dni umrla velika dobrotnica srbskega naroda: Mis Evelina Haber-fild. Začetkom svetovne volne le z več drugimi škotskimi ženami odšla v Srbiio. kier so osnovale svojo bolnico. Pet izmed niih le postalo žrtev svoiega Človekoljubnega delovanja. L. 1915. ob umiku srbske voiske so ostale ori srbskih raniencih v Kru ševcu ter se potem začetkom 1. 1916 vrnile nazal v domovino. Se istega leta le mis Haebrfild odšla v Odeso kot načelnica avtomobilov za prevažanje raniencev. Ko so čete prešle na solunsko fronto, sc le mis HaberftJd vrnila na Angleško, kler le Izvedla obsežno akcilo za pomoč SrbiH. Tudi v Švici le organizirala pomoč za srbske ujetnike. Po osvoboditvi Srbije se Je mis Haberfild tako! vrnila v Beograd in odšla od tu v krale. ki so trpeli pod Bolgari. V poslednjem času se le mudila v Balini Bašti, da tudi tam osnuie dom za sirote, še predno Je delo dovršila, le umrla. Bodi Ji časten spomin! — Pri poljskem vlcekouzulatu v Ljubljani so učni načrti in predpisi visokih šol. katere spreiemalo Jugoslovanske diiake. na raznot3go v ■informativne svrhe. Vicekonzulat posre-dule tudi ori nošiliatvi gmotnih sredstev dilakorn. kateri študirajo na Poljskem. — Poliskl vicekonzulat v Llubllanl poziva vse Doliske.državlianp. ki sta-nuielo na področju deželne vlade za Slovenilo in Istro in ki bi hoteli preseliti se na Poljsko s svojimi rodbinami in pohištvom, da se oglasijo osebno ali pismeno ori gori omenjenem vicekonzulatu v Ljubljani, hotel »Union*, soba št. 2. — Promovirala Je 20. t. m. na češkem . vseučilišču v Pragi Tržačanka gospodi ira Nada Slavikova doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo! — Nov sanator!! za Jetične nameravalo zgraditi na Brestovcu pri Zagrebu. — Silno pomanlkanle gotovine Je nastopilo v celi Sloveniji. Vsi denarni zavodi: banke, hranilnice in oosojlnl-ce trpe vsled tega. trol pa pred vsem naša trgovina in obrt. ker ni dovoli razpoložliivfh sredstev. Lludle pa še vedno stiskalo denar doma ter ga skrivata v nogavicah po škrinlah. policah. na oodstrešlih fn drugih »varnih« kralih namesto da bi ga naložili v denarnih zavodih Za narodno go-sopdarstvo |e nulno potrebno, da ima Jo denarni zavodi dovoli razpoložljive gotovine, ker sicer ne morelo ustrezati oosoiilotamalcem. Da dvignejo hranilne vloge so sklenile vse slov. banke, da s 1. aprilom t. I. zvišajo obrestno mero od 3 % na SV? %. Brezmiselno le zadrževamle gotovega denarla doma. Kdor ga lma^ ga nal vloži v denarni zavod, kier le boli varno in dohičkanosno naložen kakor na doma v še tako dobrem skrivališču. Vsakdo se le lahko prepričal. da so tisti, ki Imalo denar v denarnih zavodih, na bolišem. kakor Da tisti, ki ga skrivalo doma. Vlaga* telli niso Imeli skrbi z žigosanlem. ne s kolkovaniem in se lim tudi ni od; tegnilo 20 % kakor pa tistim, ki so držali denar doma ln poleg tega so Irm rastie in še rasteta od hranilnih '■'og obresti. Ne le v splošnem narodnem Interesu, temveč tudi v interesu vsakega posameznika le. da vedno nalaga svol odvišen denar v domače denarne zavode, če ga rabi. ga itak lahko vsak čas dvigne, ako ne. t>a le lahko boli brez skrbi zanl kakor pa če ga ima še tako varno shranlenega doma. kalti miši. tatovi In druge nezgode naldelo tudi nalskriteiši kotiček. - Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Llubllanl Marijin tre 8. Wolfova ulica ul. 1. Hranilne vloge na knflžjce »n vloge na tekoči račun obrestuie oo 4 %. Jugoslovanski kreditni zavod se lepo razvila Iz malhnih začetkov. Hranilnih vlog In vlog na tekoči račun Ima nad 4 milijone. prometa pa nad 23 milijonov kron. — Nove om*jWe prometa. 1. Ravnatelj >''o Italijanskih državnli železnic Trst sporoča, ds so izkljtt čene od sprelema In odprave \se pošllike za Miiano. ki so določene v tamkafšnjo ocartmenje. Prevzamete lahko le one poš!?V.we za Milano, nri k?*ter. ozhači odnošiHatd! v mednarodnem tovornem listu, da se vrli ocarinjenje pri osebnih carinskih bdpravah na posebih tirih in navede v tovornem listu, tudi Ime lastnika ta carinske agenMire. 2. AA’strijske državne železnice ne prevzamejo do nadalinega v Leobcn-u niknkega tovora izvzemšl pokvarljivo robo in živila. Ker so v Avstriji Že vse po- staje prenapolnjene i zaustavljenim blagom, se zadrži vse od prevzema Izključeno blago v postajah ln se ne sprejme na novo razun Živil ln pokvarljive robe nlkaklh pošiljk za avstrijske državne železnice preko Le-obena. 3. Sprejemanje in odpošiljanje tovornega blaga za Ljubljano klavni kolodvor se zaradi velikih zaostankov začasno ukine. Izvzeti so le premog in živila. 2e sprejeto se še odpošlje. - Sprejemanje in odpošiljanje tovornega blaga za Italijo oz. zasedeno ozemlje Je zaradi velikih zaostankov začasno ukinjeno. Izvzeti so le vračajoči se begunci. — Nenavadni naravni pojav. 22. marca zvečer se Je videl v smeri proti severu Izreden, močan Žar. Ves severni horizont le žarel v čudni rdečini. Sprva se le mislilo, da je to velikanski požar, toda pri natančnejšem opazovanju se Je lahko dognalo. da gre za nenavaden naravni pojav. Cela prikazen je trajala skoro dve uri, nato Da trenotno Izginila. Pojav so videli »udi v drugih krajih. Nekateri so mnenja. Ja je bil ta žar mogoče odsev polarne Inči. — Tip nesrečnlka-zločlnca. Izučen krolač le Franc Ooli, kateri le presedel po raznih lečah že celih 16 in pol let. Ječe po vsej širni Sloveniji so nlegova bivališča. Maribor - Celie-Llubilana-Trst. Koma! ie 25. februar-la 1.1. prestal svolc zadnlo kazen, komaj le zaoustfl zatohle letnlške zidove. od koder le prinese! 300 K pri hrankov, že le začel krasti In le v Stobu ukradel razno obleko v vrednosti 2250 K. Llubljansko deželno sodišče mtr le prisodilo dve leti težke leče. Lfubljana. — Pomanlkanle mesa. Naval na stojnice. Na Vodnikovem trdu se Je včeral občutilo veliko pomanlkanle mesa. Na nekatere stojnice, kjer so prodalali telečle meso. ie bil pravi naval: žene so se za vsako deko bo rile kot v nalvečlcm eksistenčnem bolu. Pri prosti stolnici »Vnovčeval-nlce za živino«, kler so orodalall go-vele meso, ie bila nepregledna vrsta čakalcev. —- Tudi v mesnici ori Sv. Jakobu, kier ima prodalo mesa Vnov-čevalnlca. so se lludle na vse zgoda! postavili v dolge vrste. — Ni čudno, da imaio dolgoprsti žeparli ori teh navalih konsumentov svoje plodonos ne posle. = Pojem socUafnega čuta. Po-četkom tega meseca sklenili so očetle naše občine opustitev instituta. ki se je porodil za časa sep-temberskih dogodkov leta 1908. Občinski očetje tedanjega časa so uvideli, da Je za mesto Ljubljano nujno potreben zavod zastavljalnica ter so istega vzlic dejstvu, da se tak zavod brez potrebne fundacije ne more sam vzdrževati, poklicali v življenje kot dobrodelen zavod. Danes ko beda ln pomanjkanje denarnih sredstev raste od minute dc minute. ko je vsak osebni kredit a Prior! že črtan, našel se Je občinski svet, ter velikopotezno brez vsakih informacij pri krogih, kJ so s tem najbolj udarjeni, brez vsakršnih korakov za sanacijo eventuelne zgube, kratkomalo sklenil llkvidaeilo takega zavoda: toda ne za čas. da .bi se lahko vsak kolikoriollko omislil In preskrbel sredstva za sedla-njost. temveč kar čez noč. Nehote se vsili mnenje, da le tukal za ku-li«aml nekaj »nezdravega* ali. da manjka tem očetom vsak sod ja tal čnt ali vsaj vsak stik s tistimi staji, ki so na ta zavod vled »nezdravih« socljalnih razmer direktno nave?a-ni. Ne vemo v koliko Je tu vlada tangirama, pač pa je lavna zahteva, da vlada v tem oziru ukrene takoj svoje korake, da se takemu nesod-Jalnemu početju napravi konec. Ni to klic zapuščenega v puščavi, temveč klic tisočev prizadetih. — Uradne ure na ljubljanskih sodiščih. Od l. anriia dalle so pri ljubljanskih sodiščih določene uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 18. V zimskem času so bile uradne ure le od 8. do 14. = Mestni drobiž. Na opetovana vprašanja javlja mestni magistrat, da se drobiž mestne občine po 20 v dobiva še vedno pri mestni blagaj-nici ob običajnih uradnih urah. — Sestanek dtinaisklh vlsokošol-cer se vrši v pondellek 29. ob 3. url popoldne v Narodnem domu. Definitivni dogovor radi izvoznic. Transport gre 7. TV. ob 4.15 zfutral. FVl-lave na Fr. Schiffrer. Kongresni trg št. 6. do 4. IV. samo po pošti Vsak udeleženec nal priloži 2 K za razne stroške. = Komorni večer godalnega kvarteta Zlka dne 6. 4. t. I. Za to zanimivo glasbeno prireditev vlada 1 splošno zanimanja Predprodaja vstopale v trafiki Dolenc, Prešernova ulica, j K. = Umrl le sinoči ob tri četrt na 7. uro zvečer kantlner v St Peterskl volašnici. občeznanl in priliubllenl g. Matevž Pečnik, agilen član večlh narodnih društev. Pogreb bo v doo-deliek popoldne ob 4. uri. N. v m. p. = Nesreča v Žabkarje' I tovarni. Predvčerajšnjem popoludne so bili zaposleni pri topljenju železa Jernej Jan, Hvar, Franc Hlltner, ključavničar in delavec Ivan Zorman. Jernej Jan se Je za trenutek odstranil od dela in pustil vlivalno ponev, ld Je tehtala približno 120 kg, na ognju. V tem času se le Železo razgrelo, da Je začelo vreti, pognalo zamašek, s katerem Je bila posoda zamašena, v zrak in raztopljeno železo le Jelo brizgati Iz posode. Med tem Je prišel Jan nazaj, začel Je z navedenima sodelavcema gasiti pri čemur »o *e vsi trije več ali manj opekli po nogah in životu. PrenoHaH so Jih i rešilnem vozom v bolnico. - Kulturni verlžniki. Potrebno bi bilo, da bi pol. posvetila tudi v delovanje »kulturnih verižnikov«. kajti povsem nerazumliivo ic nam. kako mora tak verižnik zahtevati za knjigo vredno 75 tnark znesek 487 Juro tlovanskih kron!! = Obsodbe verižnikov In navija!-cev. Mesar Ivan Miler le bil obsojen na eden dni zanora. ker le na svoll stojnici v Šolskem drevoredu prodala! meso no 26—28 K kilogram. — Bregant Minka, trgovka na Dolenjski cesti, le Drodalala mleko oo 4 K 50 vin. Obsoiena le bila na 200 K globe in 5 dni zapora. — Kristan Edvard ie bil obsolen na 200 K ln 4 dni zanora ter v zaoad 26 komadov ze-firla in Sifona, ker le s tem blagom verižil. — Drzen vlom. OospeJ Elizi Go-ričnlk. soprogi finančnega uradnfita. stanu loči v Gradišču 17. so neznani vlomilci iz nodstrešla odnesli vojaške plašče. Flobert-ouško. šivalni strd »Singer« In fotografičnl anarat v skupni vrednosti več tisoč kron. Storilci so popolnoma neznani, ker se niti ne ve. kedal se Je vlom izvršil. = Izgubila se le predvčerajšnjem •večia svota denarja na travniku »Kranjske hranilnice« na Vodovodni cesti. V denarnici so se nahalale tudi važne listine. Pošten najditelj se naproša, da vrne listnico z vsebino proti dobri nagTadl na naslov, ki se nahaja na listinah. = Izgubila se la v noči od 22.— 23. t. m. okoli kavarne Evrope zlata zaoestnlca. Pošten nakJitelJ nai Jo odda proti nagradi 500 K policijskemu ravna tettstvu. = Ljubljanska vojaška godba sprejme več godbenikov ln pripravnikov (glej taserat.) Maribor. Veflka množina nežfeoeanlh dvo-kronsklh bankovcev kroži v zadnjem času po Mariboru. Tl iz Av-strTJe Importlranl bankovci Imajo številko serile preko 14.000 In so tore! neveltavnl. čeprav b| hill even-tuetan žigosani. Raznesli so se tl bankovci, katere potem nepoklican? faktorji kar sami »žigosajo«, že tudi v druve krale. Največ Jih Je dobiti no raznih kolodvorski restavracijah. OnozarJamo merochrne obtartf. da ukrenejo potrebno. Škrata! čas bi že bil. da se tudi tl bankovci vza-mota Iz prometa In zamenjata z novimi bmostavensklml. ftatsser nn glavnem kolodvoru Prodala ramo nemške knlige. nebrot raznih nemških listov. In samo dva slovenska lista. Za enkrat samo beležimo, če tc ne bo korl«Mlo. bon*o drugače govorih. Porečen le otrok po gost;'nah. restavrarHah Itd. se le v Mariboru takp rasna«ta. da se Človek že ne more več svobodno gibati. 7akaJ oblasti vse to nvrno gledalo ln pustita. da se mtadtaa kvari In navda k pohajkovanju? Pa tud? lastniki kavam. gostiln Itd. bi to lahko zahranlU! Osebna vest. G. Mirko Merit? uradnik cehske Posojilnice le prestopil v slnžbo k LtabKanski kreditni banki ln ie nridellen kot proknrist ce1*sH podružnici. Ole zadenita žen? n». kerra. ždezničarla rabo! zdravniških Inštrumentov, katere le Imela skrite še Izza preobrata. Govori se, da so inštrument? erarlčna last. Vsled požara Se prizadetih 9 rod* Bin f 51 rodbinskimi člani. Vsi tl so v skrajni bedi. po svoji lastni moč! si ne morejo pomagati, treba Jim Je pomoči od drugod. Da se jim olajša beda razpisujem s tem nabiranje malih darov po vsej Sloveniji. Darovi se sprejemajo v Ljubljani, poverjeništvo za notranja zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) ln pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru ln Ptuju ta pri načelniku pomožnega odbora, županu Ivanu Valant v Predtrgu. Darovi se Bodo razglasili v »Uradom listu« In odkazall »vojemu namenu. V Ljubljani, 'dne 25. marca 1920. Deželna vlada za Slovenilo, poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik za notranje zadeve Remec, s. t. NSS. Shod delavstva na Turjaka se vrši danes v nedeljo ob 3. uri popoldne. Vabljeni so poljski gozdni delavci ht žagarji. Na dnevnem redu so strokovna vprašanla. Gledališče. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA Opera. 28. marca, nedelja^ »Netopir« Izven Abonm. 29. marca, ponedeljek, zaprto. 30. marca, torek, »Kseniia ■*- Pa-gliaccl«, Abonm. C- 31. marca, sreda »Joogler« Ab. A. 1. aprila, četrtek, zaprta 2. aprila, petek, zaprto 3. aprila, sobota, zaprto. 4. aprila, nedelja, »Mlgnotur t*i ven Abonm. 5. aprila, ponedeljek, »JongUr«,, Izven Abonm. Drama: 28. marca, nedella. »Vrag«, izv« Abonm. 29. marca, ponedeljek, »Nora«, Abonm. E. 30. marca, torek, »Protekclja« X prid obolelemu članu g. Ločnih«, liven Abonm. v01. marca, »Golgota«. AB. D. 1. aprila, četrtek, zaprta 2. aprila, petek, zaprto. 3. aprila, sobota, zaprto. 4. aprila, nedelja popoldne, »Golgota«. izven Abonm. 4. aprila, nedelja zvečer, »Trm#* čfca«. Izven Abonm. 5. anriia, ponedeflek popoldne. »Tmulčica«, Izven Abonm. 5. aprila, ponedeljek zvečer, »Beneški trgovec«. Izven Abonm. MarHonetno gledališče: V torek, dne 30. marca, nedeljo, 4. aprila ht ponedeljek. 5. aprila »Sneguldca« ob 5. uri popoldne. Književnost In umetnost. Začasno nemško - slovensko ko* mično tennlnoloeHo kot oredddo z« enoten Jugoslovanski znanstveni i« tehnični slovar namerava Izdati komični institut Hubllanske univerze la vabi tem Dotom vse Interesente k so-delovanlu. Zbirke Izrazov, nasvet! Itd. nal se v uporabo Izvolilo vposlatf kemičnemu institutu univerzo M Llublian. reelčno postooVe. Pokrajinske vesti. POTTV. Dne 7. f. m. ie požar upepelil v Predtrgu pri Radovlltd osmero posestnikom hiše, gospodarska po-sinpia. hleve, skoro vso hišno In gospodarsko opravo noh^rtataVe enoje. skoro vso obleko, parijo ta obuvata. nekaj Živfne fn pTešičev. Skoda znaša okoli 750.000 K, KO-vamvafcbiB Je le malenkostno- Zg. Kašell. Marija Perdan, o kateri smo nred nar dnevi ooročafi. da le bila napadena od roparjev tu nevarno ranlena. fe dne 26. t m v deželni bolnici oodipgia ranam. Škofja Loka. Pri Zalem logu v Selški dolini ie prišlo do liutlh bolev med orožniki in tihotapci, ki so otvo-rill pravi pravcati ogenj na orožnike. *tirje tihotapci, oborožen! z tnan-Uhercaml, so začeli streljati z vso Ijutostio na orožnike. Dva sta pravočasno pobegnila, dva pa sta dvignila roke kvišku v znak predale ter so Ju prijeli. — Drugi spopad je bil v velikih, temnih gozdovih na Jalove!. Tihotapci so streljali na orožnike. Orožniki so enega smrtno ustrelili. Cirkntca. TukalšnH mesaril so začeli prav pridno Mati živino. Čudno se zdi nam skeptikom samo to. da potrebute Cirknica toliko mesa. Ker se Pri nas že skoro lavno govori, da nek! vozniki vsakokrat pokupilo meso ln ga Iztihotaollo v Rakek, bi na to samo opozorili oblasti, ki ne sta-mrieta daleč nroč. Slovenska Bistrica. Zavednim Bistričanom je še vedno dovoljen »Izredni užitek«, gledati na poslopju sodnije in davkarije napise: K. k. Bezirkseericht, K. k. Steuer-amt, in nad glavnimi vratml zlati napis F. J. L Čestitamo Izvanredni počasnosti ln potrpežljivosti naših oblasti. Golšovn. Zborovanle. Id se le ere teklo nedello tu vršilo. le bilo prav dobro obiskano. Zborovalci so z na-oetostio sledili izvaianiu govornikov, ki so v živih barvah slikali razmere v JuvoslaviH ln one v Nemški Av-striK. Posebno ie učinkovalo na Hudi. ko le neki govornik med govorom potegnil iz žepa zemllevid novonastalih držav in pokazal presenečenim poslušalcem, kako maihna le Nemška Avstrila. ki nikler ne meii na morle. in kako velika le Jugoslavija z lenim delom Jadranskega morja. Soklsko društvo v Borovljah k priredilo dne 19. t m. z naraščajem na huperiki grad pešizlet, ki se Je V vsakem oziru prav lepo obnesel. Poleg članov ln članic Je korakata veselo in ponosno 180 otrok, sokolska koračnico ln druge pesmi prepevajoč. Nepopisno navdušenje Je zavladata med naraščajem, ko Je prikorakal skoz dolge hodnike na dvorišč« starega gradu ln na verando, odkoder se Je nudil čaroben pogled na Rož In Karavanke. Vzradoščen! »ž!vta«-kHd so se razlegali z me sta, s kolega so nekdaj gospodarili nemški srednjeveški vitezi In grofje nad slovenskim kmetom. Borovl)e-LJnbeU. V nedeljo dne 21. t. m. » ustanovtH za Slovenji Plajberg ln Brode dve društvi. Zjutraj se je vršil ustanovni občni zbor podružnice kmetijske družbe, popoldne pa se Je ustanovilo žensk« društvo. K obema društvoma Je pri** stopita lepo število članov, oz. čla^ nic. GllnJe. Naše pevsko društvo »Drava«, ki Je že precej let spalo. Je po zaslugi našega neumorno delavnega g. učitelja zopet začeta delovati. Isto velja tudi o naši »Čitalnici«. ZeleH bi le. da Imenovani društvi čim preje priredita kako Javno prireHHev. Medboromfca. Strupeni naš so* vražnik Janlk Ima še vedno v rokafi brod črez Drave. Oblasti v Borovljah bi priporočan, da odda brod V najem kakemu našemu človeku — Id to v Interesu naše stvari! Labod. Dolga dolgo se Je oB-Ilublialo. in naše oblasti še vedno niso začele z Izplačevanjem voin« odškodnine. Čudno Je, da prt nas tega ne razumejo, da bi bila to najboljša agitacija za nas pri plebiscitu. Narod na Koroškem Je dober, toda star pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Ugodimo upravičenim zahtevam Korošcev ta zmaga pri plebiscitu bo brezdvomno naša. Drolvž. I I • Stisnjen zrak gonilna sila v prihodnosti. Inžener Oaspar v Rio de Janeiro je izumil nov sistem gonilne sile. ki Je baje najboljši izmed vseh dosedanjih sistemov, in poleg tega tudi najcenejši. Po mnenju inžener-ia in matematika Pereira Reise ne bodo več gonili parnikov fn železniških strojev e paro, temveč s stisnjenim zrakom. • Londonske policija Je narastla na celo armado: šteje namreč 25.000 stražnikov, od kojih jih je 1500 žensk, ženske pr! policiji so se v Londonu baje zelo dobro obnesle. Ne ustrašilo se niti naltežjega posla •n so že često aretirale tatove ali pijance, ter Jih privedle na policijo. • Vsled straha Izgubila dar govora. Nedavno fe v Hamburga nek! neznani človek nagovoril na iiHd neko gospodično in. Jo zaprosil, da ?n sme spremiti v njeno stanovanje« Ker mu Je gospodična prošnjo odbila« H je zagrozi! s samokresom. Česar se je ona tako ustrašila, d« Je omedlela. Ko se Je Iz omedlevice speC predramila, nf mogla več govoriti Napadalec Je v gneči izginil. • Davek na sluge ln služkinje m uvedi! v Parizu. Za vsakega sluga Je treba plačati 80. za služkinjo p« 40 frankov. Gospodaril, ki pripadaj« kakšnemu zavezniškemu narodu, plačalo dvakrat toliko, oni, ki pripadalo nevtralnim narodom trikrat, hf podaniki neprliateljsklh držav petkrat toliko. Vse ostarele ta boln« osebe so teva davka opredene. \ i Izdajatelj la odg. urednik A. Pesei. Tisk »Učit tiskarne« x Ljubljani Proda se: Salonitka »bloka srednje velikosti sc proda. Sv. Petra cesta 61/1. Motorno kolo znamke „Puch' 8]/t PH v zelo dobrem stanju se proda Naslov v uptav. „Jugoslaivije\ 443 Proda se takoj parni M rt »J še v obratu popolnoma kompletno z visoko Btoječim Stabilnim kotlom 3 m visok,! 80 cm debel. 15 konjskih sil ter do 7Va I atmosfer. Naslov pove uprava lista. 447 Proda se staro, p« zelo dobro ohranjeno btImi, p:>n ur« jenih, I na-|it*t( k Iri orrm ?elo le- pih r»?iiKt>>h rut. — L«n‘l, isto-tam se dobe skoto novi škornji Ik gumija. Naslov pove .Anončna ekspedicija*, Al. Matelič, Ljubljana, Kon grešni trg 8/1. 439 Kupi se: INiror 1 V najmanj 5 letni najem eventuelni pornejšl nakup se ISče za takoj ali pozneje dobra gostilna ali restavracija v večjem industrijskem kraju »ko možno z neka) zemljišča in prostori primernimi za vinsko trgovino. Naslov v upravnlštvu .Jugoslavije*. 444 Foror i Č« liočO kdo na Štajerskem kupiti luko hišo ali posestvo, naj se obrne na pisarno nepremičnin : 7.a-K»rttkl, Maribor, Fftrbergasse 3. Kupim 1 ali 2 preprogi za pisan. >. Ponudbe na nptavništvo „Jugo-siavijc" pod ..Preprog*”. 437 Cementne cevi cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna 1, t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Bauda & drug Karlovška cesta 8. Ljuboma. 397 se dobi najceneje in najbolje v trgovini s semeni SEVER &Komp., I jubljana 449 Wolfova ulica At. 18. za brapjevca se proda na javni dražbi dne 28. i m. ob 8. uri popoldne v Sp. Šiški št. 294. Stojnica sc nahaja v dobrem stanju. | Decimalna teblniea do 200 kg Z utežmi, ali pa tudi brez njih kupim. France žmitek Bohinjska Bistrica. 448 Kolesa rabljena, kupuje J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska e. 14. 138 Razno: KiroUs, deklico ali dečka vzamem za svojo. — Dopisi naj se pošljejo p< d •* na u-rav .Jug slavij«*. 434 bruUustt iste sobo s posebnim uhodom za takoj. 100 K nagrade najditelji*. Ponudbe pod „8oba 1041** na upravo lista._________________440 Mlad, soliden privatni uradnik IM« mcscčii« Milin, bodisi kjerkoli, s hrano ah brez nje. Ponudbe prosim pod *,Uradnik** na upravo .Jugoslavije*. kupi po najilšji ceni Josip Plankar,Ljubljana 458 Dolenjska cesta At. 5. ILlilJIE prlRtn« ,,tt'ertlieiiii" - dobavlja Karol Florjančič 4'eJJe. v Ljubljani sprejme godbenik« za lavto, klarinet, go»U in gozdni log, — Visoke plače. Sprejmejo sc tudi pripravniki (elevi.) — Kapelnik dr, JOS. CER1N, St. Peti rska vojašnica. — Naslov: Gosposvetska c. 14. VI I 1 Prodaja: žita, mlinskih izdelkov in dež. pridelkov VRŠAC, (Banat) g r EupiilM-ipcitEO is lutii jaMž — Domača tvornica rublja d. d. Zagreb, Jelačičev trg br. 2, I. kat. nudja trgovcima samo na veliko umsko rubile kao razne vrsti kosulja, gača, nočnih košulja, orukvica, ineka- koion. in tekst, blago n‘k manšeta i mekanih ogrlica. -'!1-. Naručbe pouzečem obavliaju se kretom pošte. 181 ROBNI ODIO preporuča svoje bogato ekladište svakovrsne maimfakturne robe kao engieskih takanina, potstava, svila, Sifona, kretona, zefira, paninenih i končanih tkanina itd. Modo! salon Z. Gorjanc & Co. LJUBLJANA, Mestni trg J (poleg rotovža). Priporočam cenjenim damam veilko Izbiro najmodernejših svilenih klobukov in čepi« ter e a) novejše slamnike vseli vrst. Sprejemajo »e vsi slamniki v prekrojenje ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela, katera se hitro in ceno izvršijo. 481 or; Mm |g Fotografski atelje ;~ te visie veloBBte li Sil® tazglednite = Cigaretni papir in stročnico razpošiljam na debelo in drobno. 411 ©istcrsa, trgovina z vsemi pisarniškimi potrebščinami, Ljubljana, Dunajska cesta G/l.' 1WST z električno razsvetljavo. TB8 Priporočam se cenjenemu občinstvu v poset glede izdelovanja eJik vsakih vrst v najboljši izvršitvi. Fotografira se ob vsakem Času in vsakem vremenu. Zunanja naročila izvršuje vestno in po primernih cenah, Anton Urili, Ljubljana* Frančiškanska ulica it. 10, poleg Slona. BAKRENIH KOTLOV večja množina, vseh vrst za pranje, kuho žganja, kuho polente, tnalih in večjin, ter mnih drugih pride v kratkem iz največje prvovrstne evropske tvornlce, od katere glavno zastopstvo imamo ml za celo .Jugoslavijo. Naročila sprejemamo v predzabeležbo po najnižjih dnevnih etnah. Materija! zajamčeno prvovrstni. Naročilo prosimo poslati na Ji*CT A r T IlM<* d. d. za promet železa, kovin in tehničnih AIjIjUIVJ proizvodov. Z A G K E B. Ule« 1 lit. Telefon 21-09. Brrojavi: ,METALLUM“. Iščem mebloiano mIio z posebnim obodom. Ponudbe oa Ivan Hetzer. drav, div. godba. 450 Pošten hlapce* vajen vsega kmetskega dela, trezen in zanesljiv, dobi •talne ulažln* blizu Ljubljane. Oni, ki razume nekaj vrtnarit, ima prednost Sprejme se tudi kemika, vajena vsega dela na polju in prt živini. Naslov v npravnittvu .Jugoslavije 449 Pri meni ae dobi v aakup vsakovrstne ze-lenjadne, kakor tudi razne cvetlične sadike. Poslransid zaslužek se nudi vsakemu, tudi damam z investicijo majhnega kapitala brez posebnega znanja. Ce dotičnik ravna na tančno po navodilih tasiuži s lahkoto nS dan 40 do 50 kron. Natančnejša pojasnila daje .Aiiončnl zavod* Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Hodni salon žldotfatea ul. 3f LJUBLJANA, Pvoralsl trg /19. V Priporočam veliko Izbiro naj novejši h SR’tonit? klobukov *■ - Im teple n dam® In deklice. =.;= Popravila Mbo Ib [eno. Žalni lUnki vedno v zrlsnL Eau de Cologne 250 de la Maisou DRIAY- Pariš Vent en gros. — Parfumerie des Fleurs de France. Kolinska voda 250 : Tvrdke : DRIAY-Paris Map ih Miiii. V pondeljek 8«. t. m. 1020 •h H. url mj. bode oddajala uprava ljubljanske bomende nemških vitezov M Mirju svoj svet v zakup. V poštev pridejo v prvi v rali invalidi, vdovo in Uprava komende ljubljanske Veliki Nedelji, dne 21, marca 1920 ovijalke. Prodam tudi torber-4«va okrasna drevesa, I krogle in piramide. j linrHif Iran Ljubljana Kelezljska ulica 16. Odvetnik imu pisarno v Ljubljani, Gradišče 4.1L nad. I lil piti! m siniliiiimllo! Prodaja na debelo. Parfumerija cvetja Francije. Pred Škofijo 21 jf Ljubljana m. MIROSLAV KASAL. iMait. soserjeni stavbBi Inžener LlMljatia. Wni ulica ?. Papirnica, knjigarna in tiskarna Izjava. Lav.Weissa =F.Lipšič i drug ===== v B.elovaru ~.............—= Podpisana Viktorija Wagner v Zg. Šiški 13 preklicujem vse obdoižitve, ki sem jih bila govorila o g. Antonu Maverju, hotelirju v 8pod. Šiški ter jih obžalujem. Gospoda Mavezja zahva I to I $ h :**s> Cu 5S i O b> i I 8 § c k •S. <3 C •a c .e fsce in •e sprejentajo ▼ popravila. FR. PUH, Ljubljana 469 Karlovška cesta 10. Fotografski salon. Izdeluje povečanje sttk v živih barvah po slikah in po naravi, kakor tudi vsakovrstne druge slike. — Izvršuje slike M fcgitimaciie v najkrajšem času. Točno po naročilu ln primernih cenah. Ivan Pogačnik* Ljubljana, 452 Aleksandrov* cesta S. v Ljubljani in Sloveniji sploh tvomieo, papirnico, trgovino e pl8. in ris. potrebščinami, papirja in galant. robe na debelo, b kojo bi mogla stopiti v Ijuje.ni, da je odstopu od tožbe proti ozko trgovsko zvezo ln koja bi z« m ogla imenovano tvrdko z meni. vsem potrebnim proti gotovemu plačilu zalagati. — Prosimo po- nudbe z navedbo vseh predmetov, katere bi na debelo mogli 471 dostavljati. V Lj ibljani, 27.sufica 1990, Viktorija Ufagner. kantok, amaton In v«e tebnitne potrebščine pri p« rada ODON KOUTNV, Ljubljana. lil. it Alt hujnl; Ikil ijikljiu. NAJVEČJA ZALOGA V JUGOSLAVIJI 1 Spomladna sezona! Lastni izdelek! Bogata izbira po najnovejših krojih izgotovljenih modnih oblek, žaketov, smokingov, površnikov z volneno podlago! — Deške obleke« in kostumi (mornarski, športni itd.) v vseli velikostih. Prva kranjska razpošiljali!a Schwab & Bizjak Dvorni trg Štev. 3. LjtlbljRlafl« Pod Nar, kavarno. NAJVEČJA ZALOGA V JUGOSLAVIJI! m Proti sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca in črevee, kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu ka-menu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna ■Bsaom mineralna voda rogaška slatina, mai:-. «» Rogaška slatina »ajvečje ln najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika aa zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, srn rečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirapi konservatorieti. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški kon* erti, tombole, plesni venČKi, gledališke predstave, kino, ;zleti itd.) Sexi|a odi 1. mala do 15. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO, Potrtim srcem naznanjamo v svojem in svojih sorodnikov Imenu, da je naš dobri soprog, ozir. sin, brat in svak, gospod Matevž Pečnik . kantiner v Št. Peterski vojašnic! nocoj ob 8. uri zvečer, previden s sv. zakramenti, v starosti 80 let zapustil našo solzno dolino. Pogreb bo v pondeljek ob ‘L uri popoldne i* Št. Peterske vojašnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. marca 1920. Pavla Pečnik, soproga. Marija Pečnik, mati. Angela Legiša, roj. Pečnik Jože Legiia Anica Pečnik "»k mM. Največja zaloga raznovrstnih finih moških oblek Prve domače oblačilne industrije KUNC & MAČEK v LJUBLJANI Eleganten kroji Gosposka*ulica'it.1*! Solidno delo! Nadrobna prodaja pri tvrdki J. MAČEK, Aleksandrova cesta štev. 3.