ARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Qosposkaul.lt/ Telefon uredništva 2440, uprava 2466 Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan 1®« url t Valja mesečno prajaman v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din ✓ Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ^Jutra** v Ljubljani # Poštni čekovni račun 8t 11.409
99
JUTRA”
Približen rezultat nedeljskih volitev
Delo glavnega volilnega odbora — Jevtič je dobil 1,640.000, Maček 960.000 gBasov - Je^tcevo skupino bo tvorilo 310, Mačkovo pa 55 poslancev - Lfoftčč in Maksimovič propadla
Maksimoviča 1508, Ljotiča
novo sezono
Tekom zadnjih tednov so izvršile letno revijo svojega dela tri najpomembnejše iujsko-prometne organizacije v državi: Oruštvo »Putnik«, ki razteza svoj delo-ir°.? Po vsej državi, ter obe naši slovenji Tujsko-prometni zvezi s sedeži v Mariboru in v Ljubljani. Iz poročil vseli treh °ržanizacij smo mogli posneti, da so tudi v lanskem letu imele zaznamovati velik ''apredek v pogledu turistične propagande ^°rna in v tujini in da je njihova propaganda prinesla nove uspehe v dviganju ^iškega prometa. Prav bo, ako ob tej prilik: vržemo nekoliko pogledov nekaj 'ei nazaj, pa da se ozremo tudi v bodoč-''ost. Številke o tujskem prometu v naši državi od 1. 1924. naprej kažejo ogromen "apredek: od 183.830 turistov v 1. 1924. '!f> 946.380 v l. 1934. Številke so rasle od le,n do leta z edino izjemo v 1. 1932. Za-"iniivo je, da je v 1. 1934. obiskalo turistične kraje 474.145 obiskovalcev, kopa-'Išča 100.217, primorske kraje 87.991, planinske kraje 49.068. Dohodki od turizma so od 605,300.000 Din v 1. 1930. narasli na 1,1004)00 Din v 1. 1934. Blizu 100 milijonov dinarjev od tega je lani dobila Slovenija, vkljub temu, da je odstotek na Slovenijo odpadajočega tujskega prometa v !. 1934. padel napram poprejšnjemu letu.
Gotovo je. da imajo poleg privlačnosti lepot naše zemlje, ki same po sebi privabijo tisoče in tisoče tujcev v naše kraje, ogromne zasluge za navedene tako le-Pe uspehe že uvodoma omenjene tri cen-kalne propagandne organizacije. Sodelovaje naših organizacij z mednarodnimi eirističnim! organizacijami v tujini ter Motren ' organizatorno, propagandno in komercialno delovanje v državi sami ni moglo ostati brez uspehov. Saj ,ie značilno, da so se stroški »P u t n i k a« za propagando od 13.907 Din v 1. 1924. dvignili l!a 2,696.280 Din v 1. 1934. in da je društvo 'mkojn 10 let svo!ega obstanka v ta namen izdalo imnonirajočo vsoto 12,357.376 Hin. Samo v 1. 1934. je društvo izdalo '74.200 kosov raznih prospektov in podobnih izdanj, z njegovo podporo pa so Vzjia druga društva in zveze za pospe-Vvanje turizma izdale istotako 388.550 kosov propagandnega materiala, skupno tr)rej 652.750 kosov napram 7000 v 1. 1924. ^ajvečji del tega propagandnega mate-ri;i!a je tiskan v n e m š k e m jeziku, °stalo pa v našem, češkem, francoskem, migleškem, madžarskem itd. Poleg be-Sedue propagande je bila posebna pažnja posvečena propagandi potom fotografij m filmov ter predavanj na radiu. V 1. '931. je društvo »Putnik« tudi priredilo Dzstave o našem turizmu na raznih velikih razstavah in sejmih doma in v tujini. Ha bi se propaganda vršila čim racionalne v domačem in tujem tisku, je dru-s'vo ustanovilo poseben publicistični od-Sek, katerega se je tekom k 1934. posluje 62 tujih novinarjev iz raznih držav,
’ so napisali o naši državi nad 400 propagandnih iu poučnih člankov.
, 'z teh kratkih podatkov je razvidno, hako ogromnega pomena je tujsko-pro-ibetno-propagandna organizacija za raž-,v°i našega turizma. Dosedanji njeni uspe-* bas prpd novo sezono, ki je že otvor-ieba, morejo samo pomiriti v prepričanju. !hi ho tujski promet v naši državi tudi le-°s imel zaznamovati nove uspehe, seve-''a, če bodo tudi drugi poklicani činitclji sk>rir, svojo dolžnost. Tu pa treba z ob-•4loyanjem ugotoviti, da na merodajnih n’estili ni vselej pravega razumevanja za t(l Pereče vprašanje našega narodnega RosDodarstva. Saj smo imeli priliko prav te dni Citati v nemških listih ooročila. da
BEOGRAD, 7. maja. Včerai ob 9. uri dopoldne se je v ministrski sobi narodne skupščine sešel k prvi seji glavni volilni odbor pod predsedstvom predsednika državnega sveta dr. Ra-dojloviča. Seji prisostvujejo predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu Katič, predsednik stola sedmorice v Zagrebu dr. Čimič, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu Osman Vaj-nar, predsednik velikega sodišča v Podgorici Grgovič, podpredsednik državnega sveta Barač ter predstavniki kandidatnih list. Za Jevtičevo listo sta v odboru beograjski župan Vlada Ilič in dr. Dušan Popovič, za Mačkovo listo Živojin Arandjelovič iz Beograda in dr. Milan Kostič iz Zemuna, za Ljo-tičevo listo dr. Stevan Ivetie iz Beograda in dr. Ante Markovič, za Maksi-movičevo listo bivši beograjski župan Miljutin Petrovič in univerzitetni profesor dr. Kosta Todorovič, tajnik odbora je pa načelnik upravnega oddelka narodne skupščine Mika Jovanovič. Glavni volilni odbor bo zasedal permanentno tako doko, dokler ne bo izvršil pregleda volilnih rezultatov posameznih okrajev ter ugotovil končne rezultate. Seje bodo vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Po zadnjih podatkih je glasovalo v vsej državi za listo ministrskega pred sečnika Bogoljuba Jevtiča okoli 1 milijon 640.000 volilcev, za dr. Vladimir-
ja Mačka okoli 960.000 glasov, torej skoraj en milijon; za listo Dimitrije Ljotiča okoli 30.000 in za listo Bože Maksimoviča tudi okoli 30.000 volilcev. Ti podatki pa še niso definitivni, ki bodo znani seveda šele tedaj, ko bo glavni volilni odbor dobil ves material in dovršil svoje obsežno delo. Vendar je že sedaj gotovo, da niti Ljotič niti Maksimovič nista dobila zadostno število glasov, da bi bila vsaj sama izvoljena. Dobiti bi bila morala vsak vsaj 50 tisoč glasov. Največ glasov je dobila Jevtičeva lista v Južni Srbiji, kjer je bila volilna udeležba ponekod preko 90% in ostale liste niso dobile skoraj nobenih glasov. Mačkova lista je pa dobila največ glasov v savski in primorski banovini, v savski absolutno večino. Na njegovi listi so pa propadli med drugim Ljuba Davidovič, Jovan Jovanovič, Vlajič itd. V onih okrajih, kjer so kandidirali, niso dobili absolutne večine, ki praktično zagotavlja manjšinskim listom mandat. Tri petine poslancev, t. j. 310, dobi na ta način lista Bogoluiba Jevtiča, ostale mandate, t. j. 55, pa dobi Mačkova lista. V Sloveniji je dosegel večino na Mačkovi listi samo dr. Dobovišek v šmarskem okraju.
B e o g r a d, 7. maja. V Beogradu je bil dosežen sledeči volilni rezultat: Volilnih upravičencev 80.277, oddanih glasov 43.587, za Jevtiča 31.973, Mač-
ka 9731, pa 375.
Z a g r e b, 7. maja. Dne 5. maja je volilo v Zagrebu od 66.896 volilcev 39.287 volilcev, in sicer za Jevtičevo listo 9619, Mačkovo 29.530. Maksimo-vičevo 25, Ljotičeva pa 113.
S u b o t i c a, 7. maja. V Subotici so izpadle volitve tako-le: Upravičencev 22.753, odanih glasov 17.853, za Jevtičevo listo 8009, Mačkovo 9763, Maksimovičev« 24, Ljotičevo pa 57.
S p 1 i t, 7. maja. V Splitu je bilo 11.331 volilcev, volilo jih je 9783, Jevtičevo listo 3410, Mačkovo 6338, Ma-ksimovičevo 5 in Ljotičevo 30.
Beograd, 7. maja. V Banjaluki je volilo od 5680 upravičencev 4107 volilcev, od teh Jevtičevo listo 2108, Mačkovo 1345, Ljotičevo 3 in Maksimovičevo 1. V Skoplju: upravičencev 19.546, volilo 9267, Jevtiča 7271, Mačka 1955, Maksimoviča 20 in Ljotiča 21. V Nišu: volilcev 12.345, volilo 7123, Jevtiča 6879, Mačka 192, Maksimoviča 38, Ljotiča 14.
S a r a j e v o, 7. maja. V Sarajevu so bili doseženi sledeči rezultati: Upravičencev 20.367. volilcev 15.166, Jevtič 9053, Maček 6012, Maksimovič 65, Ljotič 32.
C e t i n j e, 7. maja. Rezultati: upravičencev 2315, volilcev 1715, Jevtič 1613. Maček 110.
Ostra Staliinova kritika
SOVJETSKI DIKTATOR KRITIZIRA SAM SVOJE VODITELJE, GOSPODARSTVO IN RDEČO VOJSKO.
MOSKVA, 7. maja. Pred skupino [ruskega delavca, ampak v mnogih pri-častuikov rdeče vojske je imel Staljin Mierih celo poslabšan. Potrebnega ka-
velik govor, v katerem ni varčeval z besedami pri kritiki razvoja gospodar jenja v sovjetski Rusiji. Staljin je ostro napadel tudi mnoge uglednejše voditelje komunistične stranke in dejal, da so popolnoma opustili potrebna prizadevanja za izboljšanje položaja delavskega razreda in se brigajo samo zase. Ti ljudje so nevarnost za Lenjino-ve ideje, ki jih je sklenil uresničiti. Ti ljudje gredo celo tako daleč, da organizirajo zarote proti osrednjemu izvršilnemu odboru zaradi tega, ker zahteva od njih, da delajo to, kar bi kot komunisti morali. V vrstah teh ljudi sc je udomačilo kritiziranje vsake odredbe osredtiiega odbora in celo sabotiranje zaradi osebne komoditete, ki jo nudijo visoki položaji, v katerih ima jo zase vse, za delavce jim pa ni inar. Staljin je zagrozil, da se bo za take voditelje v Rusiji našel svinec. Tudi industrializacija zdaleč ni tako uspela, kakor se je pričakovalo, in to samo zaradi nesposobnosti in trdoglavosti po sameznikov na visokih mestih. Z industrializacijo ni bil olajšan položaj
dra specialistov ni in je tako ves načrt industrializacije ogrožen. Na koncu je govoril Staljin tudi o rdeči vojski in dejal, da bo nepremagljiva samo tedaj, ko bo docela prežeta s komunističnim duhom, kar pa sedaj še ni.
Zaključek beneške konference
RIM, 7. maja. Kcnlereca Avstrije, Mad žarske in Italije v Benetkah je bila včeraj zaključena z nekakšnim kompromisom v zadevi madžarskih zahtev. Vendar pa se zdi, da bo pred podonavsko konferenco potreben še nov sestanek. Dasj se ie zatrjevalo, da o konferenci ne bo izdan komunike, ga je agencija Stefani vendarle objavila. Komunike pravi, da so se vršila posvetovanja v Benetkah na podlagi znanih rimskih protokolov v duhu prijateljskega sodelovanja. Proučili so vsa vprašanja, ki tičejo zadeve vseh treh držav v političnem in gospodarskem oziru. Posebna pozornost se je posvečala pripravam za podonavsko konferenco. Komunike se zaključuje z
so velike skupine že najavljenih turistov iz Nemčije odpovedale svoj prihod, ker naša država ni uredila vprašanja liliringa v turističnem pogledu.
Predvsem pa je-potrebno, da ministrstvo trgovine že končno in čimprej do-
nese zakon o pospeševanju turizma, vendar ne v redakciji iž 1. 1930., ki je preveč centralistična, temveč v novi redakciji, v kateri bodo predvideni banovinski in ob- jc zgodila strašna rudniška nesreča
zatrdilom, da so se ugotovile »popolne enakosti ciljev vseh treh držav«.
FRANCOSKE OBČINSKE VOLITVE.
PARIZ, 7. maja. Pri nedeljskih občinskih volitvah v Franciji je padla odločitev v približno polovici občin, dočim bo v drugi polovici potrebna ožja volitev, ki se izvede prihodnjo nedeljo. Volitve političnega položaja niso mnogo spremenile in je ostalo posestno zanje strank v glavnem dosedanje. Napredovali so nekoliko le skrajni levičarji in skrajni desničarji. Okoli Pariza (predmestja) je strnjen rdeči obroč komumnizma.
ODGOVOR ADOLFA HITLERJA.
LONDON. 7. maja. Po vesteh iz Berlina je sklenjeno, da bo podal državni voditelj Hitler svojo izjavo kot odgovor na zadnja povabila, ki so bila poslana Nemčiji za sodelovanje pri zagotovitvi miru, šele 17. tm., to je na dan obletnice prvega velikega govora, ki ga je imel tedanji kancelar Hitler pred 2. letoma v državnem zboru.
TITULESCU JE OPTIMIST.
BUDIMPEŠTA, 7. maja. Romunski zunanji minister Titulescu se je vrnil v Bukarešto v spremstvu bivšega francoskega zunanjega ministra Paul-Boncourja V Budimpešti so ga obkolili madžarski uovinarji, katerim je izjavil, da stoji Evropa pred važnimi odločitvami. Sicer ne more postaviti nobene prognoze, i1* pa vendarle optimist.
RUDNIŠKA NESREČA.
TOKIO, 7. maja. Na otoku Hokaiuu se
V
črnski posvetovalni odbori za pospeševanje turizma.	V.	S.
nekem rudniku je nastala eksplozija v rovu. ki je zasula in usmrtila 84 rudarjev.
Dnevne vesti
Mariborski Stavisky v rokah policije
PRIKLATIL SE JE IZ AVSTRIJE, AGITIRAL ZA MAČKA IN SE UJEL. ARETIRALI SO GA OBMEJNI STRAŽNIKI NA KAPLI POD IMENOM PROF. MI-
LAČA.
Ko so mariborskemu Staviskemu postala pred meseci tla prevroča in je zaslutil, da se zbirajo nad njegovo preme-
teno glavo temni oblaki, je še pred nevihto pobegnil v varno zavetje. Na mariborski policiji in pri sodišču se je proti njemu nabralo mnogo obtežilnega materialu, ki je po načinu kriminala podoben zločinskim dejanjem znanega velesle-parja Staviskega, seveda v veliko manjši izdaji. Čeprav so nekateri listi, k^ so objavili prve vesti o njegovih manipulacijah, zamolčali njegovo polno ime in ga nazvali le mariborski Staviski, je takoj mariborska javnost »pogruntala«, da to ni nihče drugi ko Pavle Cvenkel, znan vsej mariborski boljši družbi.
Pavle Cvenkei je takrat izginil iz Maribora kot kafra. Policija je izdala za njim tiralico. Zaman so ga iskal: vsepovsod, ker se je Pavle skrival po Avstriji. Med tem ga jc tudi ljubljansko sodišče obsodilo na nekaj mesecev zapora zaradi razširjanja pornografske literature in umazanih slik. Tudi je prišel Pavle v konflikt z avstrijskimi paragrafi. Av-
strijski listi so poročali, da je bil zaradi nekaterih deliktov aretiran v Solnogra-du. Ni pa mogel najti najbrže v sosedni državi terena za svoj posel, zato se je skrivaj vrnil v domovino.
Bil jc svoje dni Pavle veiik politik :n ker so bile pri nas volitve, se je že takoj ob prihodu v našo državo lotil na meji volilne agitacije. Na Kapli pri Remšniku in tam v okolici je vneto agitiral za Mačkovo .isto in se izdajal za prof.
I	-ilača. Orožniki ob J. varnostne oblasti so postali nanj pozorni. Aretirali so ga preteklo soboto, nc sluteč koga imajo v rokah. Ko so ga orožniki izročili mariborskemu policijskemu obmejnemu komisariatu, so v »profesorju Milaču« takoj spoznali stare"'?) znancu Pavla Cvenk a. Po kratkem zaslišanju na komisariatu so ga izročili v zapore mestne policije, ki ga je pričela danes dopoldne zasliševali. Zasliševanje bo trajalo neka,! dni in ga bodo 'ato izročili mariborskemu sodišču, kjer že nestrpno čakajo debeli akti malih in velikih obtožb.
Slavnostna prireditev An* gleškega krožka
Po vsem svetu se spominjajo srebrnega vladnega jubileja angleške kraljevske dvojice. Tako so v soboto tudi v Mariboru obhajali 25-letnico vladanja angleškega kralja Jurja in njegov«'soproge v okviru čajanke našega Angleškega krožka. Slavnostno prireditev je otvorii s primernimi besedami predsednik Angleškega krožka g. dr. T opla k. O razvoju angleškega imperija in o osebnosti angleškega kralja in kraljice jc izčrpno govorila mariborska učiteljica angleškega jezika miss Edith O x 1 c y, ki je za svoja zanimiva izvajanja žela splošno odobravanje. Sledil je pester umetniški program. ki jc pri vseh navzočih zapustil najboljši vtis. Gospa	Ellen S t u	d n i č-
n y - R o m b o	t t	o m	o v a	nam je
napela s svojim prijetnim sopranom nekaj modernih angleških pesmi. Na gla-sovirju jo je spremljala gospa Š p e n-d a 1 o v a. Velik umetniški užitek nam je nudil komorni kvartet M. S c h a n-h e r r (prva violina), .1. B c z j a k (druga violina), E. .1 e	t t	m a	r (viola) in gospa G. P e 1 i k a	n o v a	(čelo),	ki je iz-
vajal znani Mozartov lovski kvartet s hvalevredno preciznostjo. Končno ie za-uel še naš mariborski tenorist g. A. Ž i v-k o nekaj lepih staroangleških pesmi. Spremljal ga je na harfi g. F. L u k e š. ki je tudi sam odsviral lepo melodijo na svojem instrumentu. S tem je bil umetniški program izčrpan, nakar so poset-niki še delj časa ostali skupaj. Radiiski aparat, ki ga je tvrdka Philips Radio (Pe telr.) drage volje stavila na raznolago, pa je skrbel za primerno glasbo. Vsi, ki so se udeležili te lepe prireditve našega Angleškega krožka, so odnesli najlepše vtise.
Sprehajališčna cesta v Kamnico
Mariborčanom, zlasti pa materam z otroki se je najbolj priljubil izprehod po Kamniški cesti proti Lavrenčiču. Izprehod po tej cesti pa je tudi nedvomno najlepši, kar jih imamo v bližnjo okolico Maribora. To je upoštevalo mariborsko okrajno glavarstvo ir. je na številne pritožbe lani oziroma predlani prepovedalo vožnjo z motornimi vozili po tej cesti. Tudi jc mestna občina obljubila, da bo omenjeno cesto v pomladnih in poletnih dneh škropila večkrat na dan. Letos pa so se morali sprehajalci na veliko začudenje prepričati, da prepoved okrajnega glavarstva ni več v veljavi in da tudi mestna občina mariborska ne škropi več cest. Preteklo nedeljo popoldne so romale množice po tej cesti proti Kamnici in so morale požirati oblake prahu, ki so ga povzročali drveči avtomobili in motorna kolesa. Ljubitelji sprehodov proti Kamnici ponovno apelirajo
na merodajne činitelje, naj pojasnijo javno. kako je z zadevo? če je prepoved okrajnega glavarstva ugasnila pa so prepričani, da se bo zganila mariborska Tujsko-prometna zveza in ukrenila vse potrebno, da se vožnja z motornimi vozili po omenjeni cesti prepove in da bo tudi mestna občina še nadalje škropila cesto.
V	sredo 8. maja ob 20. uri v dvorani Liudskc univerze predavanje znane dunajske kozmetičarke gre. HELENE P ES S L o lemi
MODERNO NEGOVANJE LEPOTE IN OBRAZA.
Njena asistentka bo 9., 10. in 11. maja sprejemala stranke in dajala brezplačna strokovna navodila v drogeriji KANC, kjer dobite tudi proste vstopnice in vsa pojasnila.
Za kraljev spomenik v Mariboru so
darovale sledeče šole: III. deska ljudska šola, Maribor 321 Din; zasebno žensko učiteljišče šolskih sester, Maribor 300 Din; Dekliški zavod »Vesna« Maribor 200 Dir* II. deška ljudska šola, Maribor 165 Din; ljudska šola, Rače 140 Din; ljudska šola, Laporje 140 Din; ljudska šola, Podve'ka 140 Din; I. dekliška meščanska šola 3. b. razred, Maribor 100 Din; vadnica drž. učiteljišča, .3. razred, Maribor 100 Din; državna realna gimnazija, 6. a. razred, Maribor 100 Din; I. deška ljudska šola, 3. razred, Maribor 100 Din; državna realna gimnazija, 5. b. razred, Maribor 99.50 Din; osnovna šola, Štrigova 62 Din; ljudska šola, Galicija, p. Žalec 53 Din; ljudska šola, Šafarsko-Lju torne r 50 Din; šolski odbor, Štrigova 50 Din.
Potovanje ženskih organizacij na Ople-nac. Ponovno opozarjamo in vabimo naše žene, da se udeleže poklonitvenega potovanja na Openac, ki bo od 15. do 18. maja tl. Prijave sprejema do S. tm. trgovina ge. Zlate Brišnikove. Naj bi bila udeležba čim lepša!
Ukinjene takse. Taksa 10 Din na dan, ki so jo plačali tujci in dvolastniki za svoja motorna prevozna sredstva v naši kraljevini, se smatra kot nadomestek letne takse, ki so jo plačevali lastniki prevoznih sredstev po tarifni številki 100 taksne tarife. Ker se z uredbo o taksi na prevozna sredstva in državni trošarini na plinsko olje ukine letna taksa, se s to uredbo ukinejo tudi določbe o pobiranju 10 dinarske dnevne takse na tuja motorna vozila.
Javna prošnja. Prebivalci Tržaške ceste prosimo našo mestno občino prav vljudno za čimprejšnjo in stalno odredbo, naj se škropi Tržaška cesta takoj in izdatno že ob 7. uri zjutraj, ko gre vsa mnogoštevilna šolska mladina po njej v mestne šole, odras'i pa na trg in na delo. Podobno tudi ob 11. ali 12. uri opoldne
iu enkrat popoldne. — Tržaška cesta je najbolj frekventirana v Mariboru. Tu vozi vsak dan ogromno število avtomobilov iu drugih motornih vozil. Ker cesta ni tlakovana, se vali za temi vozili naravnost strašna množina cestnega prahu, katerega morajo pasanti vdihavati. To ni le nehigienično, to je tudi leglo pljučnih bolezni, zlsti za mladino! Ako se škropi cesta šele kratko pred S. uro zjutraj, je to prepozno, ker so ljudje že v mestu. — Nujna potreba je, da se Tržaška cesta tlakuje enako kot se je Meljska cesta.
Državna pomoč denarnim zavodom v Belgiji. Belgija je letos izvedla devalvacijo svojega franka, ki je povzročila velik naval domačih in zlasti tujih vlagateljev na belgijske denarne zavode. Ker pa je sedaj belgijski frank zopet stabiliziran, so se vlagatelji pomirili ter začeli vračati svoje vloge. Da pa morejo vsi denarni zavodi nuditi gospodarstvu tudi nova posojila'za odpravljen je krize in brezposelnosti, je sklenila vlada ustanoviti Rees-kontni institut, ki bo nudil denarnim zavodom posojila na podlagi menic ter bo po potrebi dajal posojila tudi denarnim zavodom, ki zaradi nemira svojih vlagateljem vendarle ne bi mogli takoj zadostiti vsem zahtevam. Vlada hoče dati novemu zavodu trdno podlago s tem, da bo prevzela zanj jamstvo v desetkratni višini zavodovih sredstev. Na ta način bodo najbolje zaščiteni interesi vlagateljev, obenem pa omogočen napredek belgijskega gospodarstva.
Nočna lekarniška služba. Jutri v sredo bosta imeti nočno lekarniško službo Sa-vostova lekarna »Prt sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu in Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
iz pravoslavne parohije v Mariboru.
Gospod prota Trbojevič je na bolniškem dopustu do 9. junija t. 1. — Zastopa ga duhovnik moške kaznilnice gosp. Velka Grgurovič, ki bo sprejemal stranke v pa-rohijsk; pisarni, Krekova 6, vsak dan od 11. do 12. ure, v nujnih primerih naj se interesenti obračajo nanj na teief. štev. 2077 v m. kaznilnici.
Jadranaši! Jutri 8. maja ne bo pevske vaje radi koncerta pevskega zbora »Ma ribor«. Prihodnja vaja v petek. Pevovodja.
Vsi na shod! ....
Politični je ples končan.
V	hribih zdaj se dela dan!
Pohorske politike zeleni kandidati v majskem gaju smrek in mladih brez vabijo, kričijo po zeleni trati:
",si na shod, vsi na planinski ples!
Za planinca, smučarja, turista ena je le pohorska-državna lista!
Orkester ruski Jarr in varietetni spored v »Veliki kavarni* je najboljše, kar vam lahko nudimo.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 'S. tm. Ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, vreme, obvestila; 14: vreme, borza, spored; 18: plošče; 18.20: pogovor s poslušate: 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: recitacija; 19.30: nacionalna ura; 20: delavska pesem; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: plošče.
Obup nad življenjem. Včeraj popoldne si je na svojem stanovanju v Novi vasi pognal kroglo v glavo 29-letni brezposelni trgovski pomočnik Herman Ko'et-nik. Nesrečnež je že delj časa bolehal za jetiko in ko je uvidel, da zanj ni več rešitve, je napravil sam konec svojemu trpljenju. Ko so domači slišali usoden strel, so mu takoj priskočili na pomoč. Pok icali so tudi mariborske reševalce iu zdravnika g. dr. Korenčana. Zdravnik je ugotovil, da bi nesrečnež ne prestal o-peracijc in zato tudi ni odredil prevoza v bolnišnico. Ponoči ok g l. ure je Ko-letnik umrl. Pokojnik je bil več let trgovski pomočili'- pri Dolčeku, Pošu in Trpinu. Bil je priden in pošten, imel je, ko jc bi! še zdrav, veliko prijateljev in znan cev. ki vsi sočustvujejo z nesrečnežem.
Po strupu je segla. Služkinja Alojzija Škofova je bila zadnje dni silno potrta. Nikomur pa ni povedala, kaj ji teži srce. Včeraj se je zaprla v svojo sobico, izpila večjo množino močne opojne pijače in si nato popolnoma zmedena prerezala z o-strini nožem žile na evi roki. Nezavestno jo je našla gospodinja in takoj poklicala reševalce, ki so ji nudili prvo pomoč in jo prepeljali v mariborsko bolnišnico, i
Narodno g«eda§isee
REPERTOAR.
Torek, 7. maja ob 20. uri: »Kdo je kriv Red A. Znižane cene. Zadnjič.
Sreda, S. maja: Zaprto.
Četrtek, 9. maja ob 20. uri: »Prebrisan1 Amor«. Red C. Znižane cene.
Drevi poslednja uprizoritev vojne zgod be »Kdo je kriv«. Delo je pisano odrsko učinkovito in zanimivo. Režija je Kosova, glavni ulogi igrata Starčeva in F" rijan.
Prvič po znižanih cenah uprizori-' Rasbergerjevo opereto »Prebrisani Amor« v četrtek 9. tm. Opereta zaradi svo.ie melodične glasbe ter zaradi pri' srčne in zabavne vsebine splošno ugaja, četrtkova predstava bo za red C.
»Poljska kri« — prihodnja glasben3 premiera. Nedbalova opereta »Poljska kri«, ki zavzema med operetami starejše produkcije častno mesto ter si jo čo-vek vedno rad znova ogleda, bo prihod' lija operetna premiera. Delo bodo uprizorili v režiji P. Rasbergerja, v koreografiji Antona Harastoviča ter v skoro popolnoma novi zasedbi. Zasedba glavnih ulog: Helena — Udovičeva, Vanda Kvasinskaja — Barbičeva, njena mati Zakrajškova, pan Zaremba — P. Kovič' Bolo — Sancin, Popiel — Harastovič,
KINO
<5RAJ«KI KINO
»
predvaja velcfilm
PEavofasa Venere'
v glavni vlogi znamenita filmska igralka Marie«8 Dieirich, ki igra idealno mamico, prikupljivei?1 sinčka igla Rita La Roy. Sijajni nastopi Ma1" lenove v Parizu.
Pred filmom krasen nastop mulatkinje Joha Baku v svojem arabskem plesu in pa sestre Blanc i0 Noir v veselem duo plesu. Spremlja domača godbi* Patl-Cigan.
Kino Union. Od danes dalje vesela o-pereta »Suzana« z Lilan Harvey.
Hudo ponesrečen kolesar. Zasebnika Josipa Mencingerja je doletela včeraj <1° poldne, ko se je peljal s kolesom, huda nezgoda. Izgubil je oblast nad krmilo«1 kolesa in padel tako nesrečno, da si ie prebil lobanjo iu pretrese! možgane. Nezavestnega so ga spravili v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali.
Nezgoda. V Proletavi je padel s kolesa 25-letni hlapec Adolf Korošec in si pr' padcu sloniil levo roko v ramenu. Hudo poškodovanega so spravili v mariborsko bolnišnico.
Ukradena krava. Posestnik Fric Le-mež iz Zrkovc, je imel preko zime svojo kravo pri viničarju v Počehovi. Včeraj popoldne pa se je zglasila pri viničarji neka neznana ženska z naročilom, Ja mora prignati kravo k lastniku posestniku Lemežu. Ker je ženska silno prepri' čevalno govorila, ji jc viničar veriel i" izročil kravo. Še včeraj popoldne pa sta se viničar in gospodar prepričala, da sta nasedla sleparki. Neznana ženska je ginila z živinčetom, ki je bilo vredno •>krog 1000 Din, brez sledu.
Kolesa kradejo. Včeraj zvečer ie neznan storilec ukradel izpred hiše v Orožnovi ul. 10 g. Fr. Jerebiču dvokolo z evidenčno tablico št. 10471, tvorniška številka je 47.793.
Pobegli sin. Zasebni uradnik Gabrih Majcen iz Magdalenske ulice je prijavi' policiji, da je pred dnevi odšel od doma njegov 16-letni sin Leon. Pred odhodofl’ ie pustil na mizi listek, na katerega je napisal, da gre prostovoljno v smrt zarad' trgovca, pri katerem se je učil. Oče se resno boji, da je fant izvršil svoj sklep-Leon je šibke postave, plavili las. oble* čen v rjav »Hubertus«-plašč in ima glavi črno športno čepico. Doslej so Sil starši iskali vsepovsod, toda žarna"’ Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi pred' stojništvu mariborske policije.
Vremensko poročilo mariborske mete(! rološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza' toplomer 13 stopinj C nad ničlo; ffli^' rnalna temperatura je znašala 6.8 stop"1-C nad ničlo; barometer je kazal pri . stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 741’ relativna vlaga 75; vreme je jasno i" trovno; vremenska napoved napovedi'-1'' sta.no in toplejše vreme.	_
fpominiaiie se CMP
V M
a r j ti o r ti, dne 7. V. 1935.
Mariborski »V c Č e r n i k« Jutra.
Stran 3,
EsraomAKsoroi
Uredni izidi nedeljskih volitev
Votivni rezultati iz Slovenile — Od 308,521 volilnih upravičencev jih je glasovalo za Jevtičevo listo 123.652 - Udeležba 46 01 °/o
p|'i nedeljskih volitvah v Narodno skupščino je Slovenija volila 29 poslan-Cf.V Razdeljena je bila ua dvoje volilnih okrožij in jih je bilo od 308.521 glasov oddanih za .levtičevo listo 123.652. Ude-cžba je znašala torej 46.01%. Mimo ®nega so bili izvoljeni le kandidati Jev-ticeve liste, in sicer:
Brežice. Volilnih upravičencev 9893, JJaeležba 5372 (51.5°/«). Jevtič 2936 (do-Jtor Veble 1522, Krulej 1414). Maček 1515. Ljotič 921, Maksimovič 0. Izvoljen le dr Andrej Veble na listi, predsednika vade.
^elje. Volil, uprav. 17.797; udeležba 991 (44%). Jevtič 5507. od teh za Prekrška 3322, za Stanteta 2185. Maček ^51, Ljotič 13, Maksimovič 0. Izvoljen le Prekoršek Ivan na listi predsednika vlade.
Dol. Lendava. Volil. uprav. 10.498; «deležba 5863 (56%). Jevtič 4527 (dr. pjar 3332, Hajdinjak 1195). Maček 1133, Ljotič 3, Maksimovič 0. Izvoljen je dr. r- Klar na listi predsednika vlade. Qornji grad. Volil, uprav. 49888; u-deežba 2004 (40.18%). Jevtič 1694 (Go-r'čar 897, Žehelj 797). Maček 310, Ljotič Maksimovič 0. Izvoljen je Matija Go-r'car na list; predsednika vlade.
Konjice. Volil, uprav. 5485; udeležba 2825 (50%). Jevtič 2649 (Gajšek 2442. Senica r 207), Maček 165, Ljotič 11, Maksimovič 0. Izvoljen je Gajšek Karel na listi predsednika vlade.
Laško. Volil, uprav. 11.127; udeležba 4099 (37%). Jevtič 3024 (Pleskovič Rudolf 1463, Roš 1333, Štruc 228). Maček 981, Ljotič 94, Maksimovič 0. Izvoljen ie Pleskovič Rudolf na listi predsednika v=ade.
Ljutomer. Volil, uprav. 10.448; udeležba 4867 (45.7%). Jevtič 4436 (Lukačič Avgust 3322, Stantc 2185). Maček 429, Ljotič 2, Maksimovič 0. Izvoljen Avgust Lukačič na listi predsednika vlade.
M r i b o r - levi breg. Volil, uprav. 24.777; udeležba 15.791 (63.62%). Jevtič ^5.397 (Janžekovič-dr. Jančič 11.598, O-Srinc-Fras 379). Maček 278, Ljotič 96, Maksimovič 0. Izvoljena Janžekovič in
MBiBiii .11 ■■iiTTn—TTrnnim—~
dr. Jančič Ivan na listi predsednika vlade.
M a r i b o r-desni breg. Volil uprav. 13.883; udeležba 6101 (44.54%). Jevtič 5963 (Gornjak 3210, Krejči 1827, Kirbiš 926). Maček 134, Ljotič 4, Maksimovič 0. Izvoljen Gornjak Vinko na listi predsednika vlade.
Murska Sobota. Volil, uprav. 16.070; udeležba 9226 (60%). Jevtič 6327, Maček 2448 (Pavlič 1236, Talanji 765. Žni darič 443, Šarinič 4). Ljotič 3, Maksimovič 0. Izvoljen Benko Josip na listi predsednika vlade.
Prevalje. Voli!, uprav. 8869; udeležba 3230. Jevtič 2997 (Doberšek 1814. ing. Lenarčič 1183). Maček 231. Ljotič 2. Izvoljen Doberšek Karel na listi predsednika vlade.
Ptuj. Volil, uprav. 19.473; udeležba 8059 (41.40%). Jevtič 7239 (Brenčič 4849. Petovar 2390). Maček 734, Ljotič 84, Maksimovič 2. Izvoljen Miha Brenčič na listi predsednika vlade.
Slo v en j gr ade c. Volii. upr. 7760; udeležba 3726 (47.50%). Jevtič 2896 (dr. Novačan 1648, dr. Vošnjak 315, Kopač 933). Maček 784, Ljotič 46, Maksimovič
0.	Izvoljen dr. Anton Novačan na listi predsednika vlade.
Šmarje. Volil, uprav. 11.677; udeležba 5665. Jevtič 2683 (dr Moser 1760; Zdolšek 468. Komar 455). Maček 29S1, Ljotič 1, Maksimovič 5. Izvoljen dr. Rudolf Dobovišek na Mačkovi listi.
Črnomelj: v. u. 4069, gl. 2952, J 1487 (dr. Jure Koce), M 1465, L 1, Mč 1.
Kamnik: v. u. 10.593, gl. 5344, J 5126 (Anton Kersnik 2570. Cerer 2556). M 209, L 9, Mč 0.	,
Kočevje: v. u. 11.141, gl. 5248, J 4831 (dr. Ivan Lovrenčič 2153, Arko 2025, dr. Sajovic 653). M 414, L 1. Mč 1.
Kranj: v. u. 16.096, gl. 3722, J 3679 (dr. Fran Šemrov 1862. Lončar 1817). M 27, L 16, Mč 0.
Krško: v. u. 14.474. gl. 6862. J 5201 (inž. Fran Zupančič 2726, Horvatič 2475), M 1564, L 96, Mč 1.
Litija: v. u. 10.790, gl. 4121. J 3387 (Milan Mralje 2204, Lajovic 1183), M
196, L 537, Mč 1.
Logatec: v. u. 7706, gl. 3394, J 3011 (dr. Drago Marušič) M 343, L 40, Mč 0.
Ljubljana — okolica: v. u. 21.676, gl. 8757, J 8315 (dr. Drago Marušič in m. ph. Stanko Hočevar). M 199, L 222, Mč 21.
Metlika: v. u. 2681, gl. 1867, J 1338 (Dako Makar 607. Malešič 391, Bajuk 332), M 530. L 7, Mč 0.
Novo mesto: v. u. 13.655, gl. 6972, J 4350 (dr. Josip Režek 1900, Bulc 1229, inž. Pavlin 473, Matko 449, Štrbenk 299), M 2541, L 31. Mč 0.
Radovljica: v. u. 10.456, gl. 4329, J 4193 (Ivan Mohorič 2891, Ažman 1302), M 9, L 127, Mč 0.
Ljubljana — mesto: v. u. 18.991, gl. 12.864. J 12.489 (Ivan Mohorič in dr. Riko Fux) M 198, L 169, Mč 17.
Ruska Matica v Mariboru
USTANOVITEV PODRUŽNICE V MARIBORU. PRED PRVO KULTURNO ZABAVNO RUSKO PRIREDITVIJO.
IN
V	zadnjih decenijih naše zgodovine je doletela najžalostnejša usoda ruski narod. Po krvavi rdeči revoluciji so morali tisoči in tisoč: zbežati pred krutim preganjanjem z rodne grude in vzeti slovo od svoje tako ljubljene »matjuške«. Tisoče ruskih emigrantov pa je usoda prinesla tudi v našo državo. Gostoljubno smo jih sprejeli, saj so bratje naše velike slovanske vzajemnosti. Zbežati pa je morala iz Rusije v prvi vrsti inteligenca, Ki je bila izročena na srečo in nesrečo svoji življenjski usodi. Kmalu po prevratu je bil organiziran v Strnišču pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju ruski tabor, kjer je več sto ruskih emigrantov dobi.o za nekaj časa skromno domovanje v bivši avstrijski vojaški bolnišnici. Mnogo se jih ie naselilo v naši prestolnici, mnogo po drugih krajih naše države. Z leti pa so se razkropili in ne žive kompaktno naseljeni nikjer. Udomačili so se pri nas in čutijo z nami. mi pa čutimo z njihovo grenko usodo.
Mnogo ruških emigrantov živi že več let tudi v Mariboru. Okrog sto jih je iz vseh krajev njihove nekdaj tako mogočne domovine. Čutili so potrebo, da se združijo, da navežejo s seboj čim tesnejše stike, ko žive tako razkropljeni in se preživ.jajo vsak po svoje. Že pred letom se je ustanovila v Ljubljani Ruska Matica, katere namen je kulturno in nacionalno združiti vse v Jugoslaviji živeče Ruse. Ruska Matica je bila ustanovljena pod najvišjim pokroviteljstvom blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite.ja in ima svoje podružnice v
mnogih mestih naše države. Na prizadevanje agilnega profesorja g. Sokolova je bila podružnica Ruske Matice ustanovljena pred kratkim tudi v Mariboru. Potrebo po ustanovitvi podružnice so občutili v Mariboru živeči ruski emigranti že več let. Njihovo željo je uresničil g. prof. Sokolov, na čigar pobudo se je o-snovala v Mariboru podružnica, ki ji predseduje on, za podpredsednika je bil na ustanovnem občnem zboru izvo.jen g, inž. Minajev, za blagajnika ga. dr. N. Šermezanova, za tajnika S. Kalnitskij, za odbornike pa: dr. A. Daražio, kapetan I. Vasiljev in baron B. Nolde. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali ruski emigranti polnoštevilno, udeležili so se ga pa tudi predstavniki vseh mariborskih važnejših nacionalnih in kulturnih organizacij.
Namen podružnice Ruske Matice v Mariboru je, budno gojiti rusko naciona -no zavest med svojimi člani, skrbeti za narodno prosveto med ruskim emigrantskim naraščajem, združevati vse ruske emigrante v nacionalnem in kulturnem delu, ustvarjati bratsko sodelovanje v duhu vseslovanske vzajemnosti z vsem: nacionalnimi in kulturnimi organizacijami. V ta namen je podružnica Ruske Matice v Mariboru imela od svoje ustanovitve več prijateljskih sestankov, za katere .ie tudi širša nacionalna javnost po-kaza.a veliko zanimanje. Na nekem sestanku je predsednik mariborske podružnice g. prof. Sokolov predaval o ruski nacionalni kulturi in o boljšev /mu, dr. A. Daražio pa o življenju in delu N. Go-
^ilan Kajč:
Grof in mlinar
(Po ljudskih virih.)
Ozka lisa modrega neba, pripeta na konicah topolov, visi do ceste, ki vodi v Senci drevoreda do gradu. Onkraj težkih Vrat se ua vse strani cepijo gladke števce med obrezanimi bori, raznovrstnimi brekami, kostanji, platanami in krepkimi cimami, ki povešajo bodalaste liste globoko k tlom. Beli trakovi stez se nato vi-Jeio med gredami izumetničenih oblik, se znova razcepljajo, prepletajo in tvorijo Pravi labirint, ki bi v njem zablodil vsak Vsiljivec.
Sredi obširnega parka se skriva grad ^akor velika zver, ki se hoče potuhniti. Neprimerno lepši je grad na bregu, kjer se drzno dviga med oblake. Ta raztegnje ”i velikan s širokim prenizkim stolpom in
2	mračnim zidovjem pa vzbuja občut, ki tlači kakor mora. Deloma tvori zadnja stran gradu mičen balkon z balustrado, Prepleteno z bršljanom, ki zastira skoraj ves ostali zid in se vzpenja celo na streho glavnega stolpa. Trdno zidovje ni iz-^etnenilo svojega raskavega lica; prav ^ko je bilo pred mnogimi leti, ko se je vrŠila ta zgodba.
sit
Orajska gospoda s številnimi odličnimi prodniki, je bila tedaj na lovu. Po gozdu
odmeval lovski rog. Jezdeci so sedeli v udobnih sedlih in so z ostrogami po nepotrebnem zbadali plemenite živali. Krog ^epotenih gonjačev se je vedno bolj zo-ževal, divjačine je padalo na stotine.
Grof je ostavil svojo soprogo v veseli družbi in odjezdil v osrčje gozda. Ko je '2Sinil vsem izpred oči, je zbodel vranca, d;i ie zaplaval po mehki stezi. Mudilo se ,TUl Izpraševal sc je: »Me pričakuje le-
pa mlinarjeva žena? Se bo zopet bala moževe maščevalnosti?« Zasmejal se je, da se je pokazal venec močnih zob. »E, golobica, ko se ti zagrebejo sokolovi kremplji v prsi, se že pomiriš!« Zadnji del poti je prejezdil bleščečih oči, pred katerimi se mu je delala rdečkasta megla.
Nedaleč od potoka, v gostem smrečju, ga je vsa razvneta pričakovala lepa mlinarica in se mu je vrgla v objem. »Si prišel, ljubček: bala sem se že, da si me pozabil« Boječe ga je pogledala. Grof ji je z nasmehom odvrnil: »Dokler boš tako lepa, se ti tega ni treba bati .. .!*
Dokaj neprijaznejši kot sicer, se je grof
I.	^slovil od lepe ljubice, ki mu je znova tožila o strahu pred možem. Ker se je na te besede z viška namrdnil, ga je mlinarica pikro opomnila: »Kaj pa ti dragec, se nič ne bojiš tvoje gospodarice?« Oblastnik se je zaničljivo nasmehnil: »Za grofa ljudske in božje postave ne veljajo!« Nato se je zavihtel na sedlo in mrk odjezdil p: gozdni stezi.
Grofove odsotnosti družba skoraj ni opazila, saj so bili povečini vsi razkropljeni po gozdu. Grofica je odjezdila v smeri proti mlinu in zapustila družbo. Tako so vsi mislili, da je dohitela grofa ali, da sta se med potoma sešla in se skupno vrneta. Nemalo je bilo začudenje vseh, ko se je vrni! grof sam. Izpraševali so ga, kjo je pustil soprogo, če se nista srečala ali, če se ji ni morda pripetila kaka nesreča. Grofu pa je bilo to pogodu. »Vsaj tr.i ne bo treba dajati odgovor za^ dolgo odsotnost. Tako neprijetno je, če ženska vleče iz tebe vsako malenkost.«
Kaj je bila med tem časom doživela grofica? Ker se mož dolgo ni vrnil, se je poslovila od družbe, češ. da hoče biti malo sama. Dodala je še: »Mogoče, da se s soprogom srečava in Se skupno vrneva.«
Jahalna obleka se ji je tesno prilegala. Izpod lovskega klobučka so ji nagajivo vihrali kodri in se pozibavali ob vsakem skoku belca. Ko je veter močneje zapihal, je vanj zapodila konja, da ji je hladil vroče čelo. Dan je bil vroč. Jesen še vedno ni mogla izpodriniti poletja, ki si je poskušalo obdržati svoje gospostvo. Vendar so že tuintam rumeneli listi.
Grofici je zastri oči zasanjan izraz. Sanjala je iste sanje kakor tedaj, ko ji je bilo dvajset let . . . Vpraševala se je: »Čemu se poslavljaš, poletje?« Nehote je zadržala konja v njegovem diru kakor da bi s tem hotelu zaustaviti tok časa. »Mlada sem. Rada bi še živela, živela, ljubila vroče, kot sem nekdaj svojega moža. A zdaj je vsega konec. Svet mi je sicer odprt, vse se mi klanja, sleherna moja želja je možu ukaz; spoštuje me, a ljubezni ni več med nama. Izpila sva jo do dna. In vendar, kako rada bi jo še občutila, vsaj še enkrat!«
Sama ni vedela, koliko časa se je tako pogovarjala z vetrom, kje povsod jo je nosil belec. Naenkrat je občutila v grlu silno žejo. »Ah, ko bi vsaj našla kak izvir ali prišla do kmečke hiše!« Konj pa jo je vodil v smeri proti mlinu, kot da bi čutil gospodarjevo bližino. Vendar se je precej izognil zavetju, ki sta v njem ljubimkala grof in njegova tlačanka. lepa mlinarica.
Ko je grofica dospela do mlina, se ji je izpolnila želja. Niti s konja ji ni bilo treba stopiti. Prijazni mlinar ji je uslužno natočil vrček hladne studenčnice. Ko mu je vrnila posodo in ga pogledala natančneje, jo je izpreletelo: »Takega ljubimca bi želela!« Izpod dolgih ozkočrtanih obrvi se je prijazno nasmehnila mlademu možu, kateremu so pod rjavkasto kožo še bolj zagorela zdrava lica. Z .visokega čela si
je popravil črni koder, pravo nasprotje belkasti obleki in se v zadregi nasmehnil, da so mu izza živordečih ustnic zablesteli beli zobje. Velike sive oči so sijale v grofico. Odločni, prikupljivi obraz jo je mikal vedr.o bolj. vendar tokrat še ni pozabila na svoje dostojanstvo. Le to je še pripomnila: »Kako lepo je pri vas! Gotovo b še ‘ laj , .ije’d'l.\ od mr’’ 'V.jaz no mu je pokimala in odjezdila. V mislih na nenavadno srečanje je jahala skozi senčni gozd in v svoje veliko začudenje opazila, da je zadobilo njeno življenje nov pomen. Pravo naslado je čutila v mislih, če bi kdaj varala razvajenega, gizdalinskega moža s tem svežim lepotcem.
Lov je končal z veliko pojedino, po kateri se je gospoda zalivala z najslajšimi vini. Potem pa so se zopet začeli enolični dnevi, ki sta si jih grof in grofica včasih krajšala v prostranem gozdu kraj mlina. K sreči se ljubeča četvorica ni nikoli srečala, da sta lahko živeli grofovski in tlačanski dvojici v posrečeni zamenjavi.
Nenavadna ljubezenska zgodba r.i osta-las krita. Vse plemstvo, še služinčad, se ji je nasmihala. Grof je rentačil, vendar r.i mogel ženi preveč očitati, saj je bila kriva toliko kot on. Nekaj pa je bilo vendar treba ukreniti, če bi še prihajala mlinarja opravljati tlako na graščino, bi bil to povod za nove govorice. Zato je moral mogočnik to preprečiti.
Grof in grofica sta. se po nekaj ostrih prepirih skrbno posvetovala, kako bi vsp stvar najbolje uredila. Končno sta se sporazumela. In groi je dal svečano razglasiti: »Odslej mlinar in njegova žena ne bosta več opravljala tlako, ker nista več tlačana, nego — svobodnjaka.«
Tako sta si srečni mlinar in njegova lepa žena za ceno zakonske zvestobe odkupila prostost, svobodo.
Stran 4.
wB^*3z?2gxunm
Mariboru
anezszrrjrr.i^ kssi:
Alphonsc Dandet:
GKEfl ZEJVf
ROMiAN.
71
Sedaj je ona odbijala njega in se skušala ubraniti, ko jj je objemal bose noge m kakor nor poljubljal še od snega mokra oblačila. Nazadnje jo je objel vso in odnesel na posteljo, kjer jo je zibal in tešil z nežnimi besedami, ki so včasih postajale strastne in so se spreminjale v besne vzklike srda.
»Vidiš, glej, moraš mi oprostiti . . . postajam za trenotek nor ... to je tako strašno . . .«
»čemu govoriš vedno o tem, ko je za naju že končano, ko je za mene mrtev?«
»Oh, ko bi bil mrtev, bil bi preveč srečen ... Toda živi, živi, ta spaka in čutim kako se vrti okoli mene . .. Ali gorje mu, ako ga srečam! Tedaj mi nič in nihče ne more zabraniti, da ga ne ubijem.«
»Zabraniti? Jaz hi ti nasprotno še pomagala. zaradi vsega tistega hudega kar mi je storil, kar mi je zadal in mi, glej, še zadaja, ker mi jemlje tvojo ljubezen.«
Ovila se rnu je okoli vratu, govorila mu je ustne na ustnih, ko pa je končala, se je vsa onemogla zgrudila na blazino. Richard ji je skoraj zameril, da se ni več borila zanj, ker bi' je prepričan, da je vse
samo od nje odvisno, od sile njene želje in se ji gotovo ne bi mogel upirati, samo če bi ga njene roke še močneje objemale. In to prepričanje je izkričal v srditih besedah o Charlexisovi dovršenosti in svojih lastnih napakah; bil je to neskončni monolog neskladnih besed, ki jih je ponavljal tako dolgo, da so nazadnje še njega samega utrudile ...
Lovski rog je že utihnil. Med udarjanjem snežne sodre v šipe na oknih se je slišalo, kako je ura v stolpu »male župnije« odbila tri. Richard se je zdrznil: stal je še vedno pri postelji, od katere ga je nekaj prav tako s silo odganjalo, kakor ga je privlačevalo ... In pričel je skoraj z milim glasom prositi:
»Žena moja, otrok mo.i. prosim te, nehajva . . . Rec; mi, da se motim in ga ti ne ljubiš več. Prisezi mi to, da te morem brez strahu vzeti v svoje naročje . . . . Glej, ne odgovarjaš, nočeš mi ničesar ob-ljubiti. Torej si še vedno tako njegova, da bi bila ta laž pretežka? . . • Lydija, odgovori, usmili se me, reci vsaj eno beseda!«
Sklonil se je k njej, stisnil ji roke. pa ie
opazil, da so kakor mrtve in v njegovih čisto popuščajo... Spala je ... s tistim težkim snom otroka, ter dihala lahko in redno skozi svoja rožnata, napol odprta usta.
Richard, ki se je sam na sebe jezil, da jo muči s temi hudobnimi besedami . . . bi bi', vendar mogel tudi do jutra tako nadaljevati . . . Najprej se je grenko nasmehnil, toda takoj nato ga je prevzelo neko sladko in nežno čustvo spričo te očite slabotnosti in utrujenosti od vseh tistih prizorov. Dvignil je odejo, ji jo povlekel na rame in odšel v delovno sobo, kjer je hodil sem ter tja. poslušajoč kako udarjajo ure na cerkvi ceste, usmiljenja in odpuščanja, tistega odpuščanja, o katerem ni nikoli mislil, da ga je tako težko doseči.
Ko je skozi zaledenele šipe posijala prva dnevna svetloba, je Richard ponudil svojemu sosedu spremstvo na potovanju.
XIV.
Nekega toplega in prijetnega majskega jutra se je vozil Chuchin v svojem čolnu ribiškega čuvaja po Seinei, iščoč ob obrežju od Athisa do Evrya nova prikladna mesta za nastavljanje mrež. Že po načinu kako je veslal, kako nemarno je držal vesla, po prestajanju in neprestanem godrnjanju se je moglo opaziti, da je njegov gospodar daleč preč. In tako je bi-
al
lo, kakor da pripada vsa reka temu tv biškemu čuvaju. Z ladij, ki jih je srečava in so plule navzdol po reki, so mu dajat žganja; od daleč je metal vse mogoče besede ženam mornarjev, splavarjev in Pe* ricam na veliki ladji, ki je bila privezana pri mostu: klepetal je več kakor vsi mlin* ski klopotci in vse pastirice na obeti bregovih reke. Nazadnje je zaključil ^svoje brbljarije in psovke pri pericah, ki so mu zagrozile s svojimi mokrimi cunjami-Ko je plul dalje in med veslanjem dvignt glavo, je opazil elegantno in žalostno postavo Alexandrea, ki je stal naslonjen n’ mostno ograjo.
Skrit v senci enega mostnih stebrov se je Rosinin oče za trenutek veslaje na me-stu ustavil in opazujoč grajskega oskrbnika razmišljal v svoji stari glavi: Kant samo tako gleda, ta stari lump? Dobi0 vem, da ne bi izgubljal ne besed ne časa za te perice, niti sploh ne za priprosm ženske, ker pozna vse drugačne - ■ ^c' ne, v vodo škili, a prav za prav gleda proti postaji. Gotovo pričakuje nekoga.«
Z dvema zamahoma z veslom je že bil iz ser.ee in vprašal s svojini starim, hripavim in porogljivim glasom:
»Kaj vi tu že lovite, oče Alexandre-Imamo široka in globoka mesta, tu je Pa komaj začetek, plitvina.«
(Se bo nadalievalo
golja. Predavanje dr. Daražie se je nanašalo na 125-letnico rojstva tega velikega ruskega pisate.ja. O krizi v ruski zgodovini pa je pod okriljem mariborske podružnice predaval pred kratkim predsednik Ruske Matice v Ljubljani, vseuči-liški profesor g. Spektorski. Tudi je pred sednik mariborske podružnice g. prof. Sokolov imel več predavanj za rusko šolsko mladino, ki jo je seznanil s posebnimi poglavji ruske zgodovine.
Novo ustanovljena podružnica Ruske Mat. v Mariboru se v polni meri zaveda
svojega poslanstva. Osnovati želi knjižnico, ki naj bi nudila zlasti v Mariboru živeči' ruski mladini primerno duševno hrano. V ta namen bo priredila v soboto 18. trn. ob 20. uri v veliki kazinski dvorani večer ruske glasbe, v zvezi z zabavnim programom. Ker je namen prireditve plemenit, je pričakovati, da se bo vsa mariborska nacionalna javnost v naj večjem številu odzva a vabilu naših Rusov in s svojim obiskom dokumentirala, da ve globoko ceniti slovansko bratstvo.
Pomlad je razodetie narave
NAJVAŽNEJŠI LETNI ČAS. VPLIV NARAVE NA ČLOVEKA.
Mara je pesem, da je najlepši letni čas
zelena in cvetoča pomlad. Pomlad nas dela pripravljene za jubezen, in velika ljubezen, ki nam vzgiba globine duše, ki nam segreje kri iti jo požene živahneje skozi srce in možgane, poživlja zopet tudi duševno delo. Pri tem pa ne smemo podcenjevati čisto naravne želje vsakega sposobnega in zrelega tnoža, ki želi v tem letnem času pokazati ženi ali izvoljenki kar zmore dobrega njegovo srce. Marsikateri umetnini, ki jo je ustvaril kak velik mož, je prav spomladi botrovala ženska.
Pomlad je razodetje narave. To je letni čas, v katerem ce odločuje najvažnejše in ima na človeka največji vpliv. Ne samo v dobrem, marveč tudi v slabem. Ni samo primer, da nas veliko prebujenje narave same veuno prebuja in da nas ob tem času vzgiba ljubezen v raznoterih oblikah, tudi ni samo primer, marveč je v očitni zvezi s potekom naravnih dogajanj, ki učinkujejo od pradavnih časov na nas in v nas. Človek se je sicer res v veliki meri osvobodil vnanjih naravnih vplivov, gradi si varne domove že tisočletja, prisilil si je ogenj v svojo I službo in se je naučil umetnosti oblačenja, vendar pa ne ka-že vplivov letnih dob tako močno kakor žival.
Parjenje in valenje živali, ki žive v prosti naravi, sta prilagodena okolici, ietni dobi in klimi. Vsak šolarček razume, da se kos, ščinkavec in škorec ne more izvaliti v času, ko pokrivata sneg in led polja in gozdove in ko ni ne sadežev in ne žuželk. A nekaj naravne zakonitosti, ki ji je bil podvržen tudi človek v pradavnih časih, še vedno polje v nas. Statistična raziskovanja kažejo. d~ se po vseh deželah na vsem svetu rodi naivec otrok v februarju. Kdo izmed nas si še ni okusil pomladanskih sladkosti življenja. ki so vse drugačne kakor v katerem koli drugem letnem času. Kdo izmed nas ni popeljal v cvetočem maju izvoljenke svojega srca v prosto naravo med pisa-ta polja in ozelenele loge, kjer prepevajo ptički tako lepo, kakor v nobenem dru-
kaj neznanega od zunaj na naš krvni obtok. neke neznane malenkosti z ogromnimi učinki. Moderna medicina nam je dokazala v zadnjih desetletjih, da imajo takšne malenkosti v zamotanem ustroju našega telesa odločilno vlogo na naš občutek in za naše življenje sploh. Nekaj takšnega mora prehajati v nas iz mlade pomladi, a kaj in kako, o tem se biologi, in klimatologi ter psihologi in filozofi še vedno samo pričkajo. Zato pa ljudje božji, pojdite v cvetočem maju v cvetočo naravo !
geni letnem času? Kdo izmed nas ne pozna in ne more doumeti lepote prebujajoče se narave v pomladi? Malo .ie takih.
Toda pomlad in ljubezen nista samo luč in razkošje. Globoka tragika je v tem, da ima tu narava glavo z dvojnim obličjem, enim lepim, drugim grdim. Statistika zločinov kaže, da zločini, ki so v kakršnikoli zvezi s čutnostjo in erotiko, spomlad; silno rasejo in doseže njihovo število višek v maju in juniju. Prav tako se dviga spomladi mahoma krivulja samomorov ter doseže višek aprila in maja. Nekaj podobnega je tudi s krivuljo duševnih obolenj.
To je skrivnost pomladi, ki lahko deli obenem srečo in nesrečo. S skrivnostjo pomladi so se bavilj že nešteti raziskovalci. Gotovo pa je. da je pomlad doba velikega vznemirjenja in temu vznemirjenju moramo pripisati vse, k je dobrega in slabega, kar navdušuje in nas tlači v kraljestvu Venere. A s tem skrivnosti pomladi listno razjasnili, ker ne vemo, kaj je v bistvu to. kar nas, zlasti pa mlade judi, tako vznemirja, kaj žene srca drugo k drugemu. Ne vemo tudi, kaj poganja človeka v najglobjo turobnost in ga sili, da zaključuje svoje življenje prav v dnevih, ko se vzbuja v naravi novo življenje?
Da strt ljubezen in smrt do neke mere združeni že po naravi, dokazuje dejstvo, da je zlasti v nižjem živalskem svetu doba parenja in spočetja tudi doba velikega umiranja. Neke žttže ke poginejo, čim so izvršile svojo veliko nalogo, čim so spočele novo življenje. Koliko bitij pa pogine v bojih za samico v prosti naravi! Tudi to je s stališča narave potrebno, ker se tu uveljavlja naravna izbira najkrepkejših in najbolj zdrav individij. tedaj naj pripravnejših za vzdrževanje vrste, zrna guje in obnavlj svoje ustnosti v potomstvu.
Tisoč in tisoč sokov se pretaka v mladi pomladi. Sobice sije vse drugače, svež dih veje čez polja in gozdove. V svoj: krvi čutimo, in ni dvoma, do prehaja ne-
Potujoči roji metuljev.
Roje metuljev, ki se sele iz kraja v kraj, so že večkrat opazovali v raznih delih sveta in celo nad morjem. O vzrokih pre seljevanja so domnevali naši naravoslovci to in ono, a šele nedavno nam je o. tem odkril nekaj natančnejšega Američan Clark, ki je predvsem opazoval roje metuljev v okolici neke ameriške vasice. Ugotovil je, da se pri nekaterih vrstah sele tudi posamezne živalce in da se iz tega nagona družijo v rope, zlasti še, ker se metulji v nekaterih letih čezmerno razmnože. Preseljevanja pa se utegnejo sprožiti tudi v primeru, da v nekem kraju izumre rastlina, k: jim je dotlej služila za hrano. Opazoval je tudi, da so bii: včasih v rojih sami na novo izleženi samci. Pri nekaterih vrstah metuljev zdrži skupaj namreč le omejeno število samcev, večina pa se preseli drugam. Potujoči roji metuljev pa nasprotno s pticami selilkami niso nikoli usmerjeni proti nekemu določenemu smotru, marveč se selijo čisto na slepo iz kraja v kraj.
BOLNIK.
»Zakaj ne pokličete zdravnika?<-
»Lepše je umreti naravne smrti.«
P*U]
Ljubitelji perutnine pred sodiščem.
Preteklo žitno so se pojavili v Halozah neznani tatovi, ki so ogražali podeželsko ljudstvo s tem. da so kradli na debelo perutnino in druge stvari, ki so jim prišie pod roko. Ondotno prebivalstvo je bilo
zaradi teh tatinskih pohodov že obupana in tudi orožniki so imeli obilo posla, prc- | den se jim je posrečilo izslediti tatinsko družbo. Uzmoviči, ki so bili aretirani, so se zagovarjali zaradi mnogih tatvin pred tuk. sodiščem. Obtoženci so se zagovarjali večinoma z brezposelnostjo in bed J-Sodišče jih je obsodilo: Jakoba ŠalamU-, na iz Siteža pri Majšpergu in Matijo Be-denika iz Sv. Bolfenka v Hal. vsakega na 2 meseca strogega zapora. Franca Bedenika iz Siteža in Franca Slugo iz Žetal vsakega na 1 'A meseca strogega zapora, Štefana Šalamuna in Lizo Šalamunovo, oba iz Siteža, vsakega na H dni strogega zapora. Vsi obsojeni so ka | zen sprejeli in jo tud: že nastopili.
Snvrtna kosa. V ptujski bolnišnici jo } umrla Ivana Emeršičeva, ugledna posest niča iz Gruškovja v starosti 47 let. N. v j m. p.!
ta—BM—M—MBMB—■! III I !■!! ■■■ !■! II —
Šport
Za prvenstvo LNP se bosta borila v nedeljo 12. t. m. v Ljubljani ŽSK Hermb| in SK Ilirija, v Mariboru pa S*K Železničar in Čakovečki SK.
Tekmovanje za držav; nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 12. t. m., in sicer se bodo srečali v Zagrebu Gradjanski : BSK, v Beogradu BAsk::Concordia iti Jugoslavija:Slavija (Osijek), v Splitu pa Hajduk in sarajevska Siavija. Hašk in Primorje sta prosta.
Jugoslavija :Bolg?rija 1:1 (1:1). Včeraj popoldne se je vršila v Sofiji meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Bolgarije, ki se je končala neodločeno 1:1. Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev.
Letošnje tekmovanje za državno prvett stvo v sabljanju bo po zaključku občnega zbora JMS v času od 24. do 26. maja v Beogradu. Tekmovanja se bodo udeležili tudi mariborski sabljači, člani Mariborskega akademskega sabljaškega kluba.
»Mojster z niorja« — splitski Hajduk bo gostoval v sol Oto 1. junija v Mariboru ter odigral proti SK Železničarju prijateljsko tekmo. Za prvi nastop Splitčanov v našem mestu je že sedaj veliko zanimanje.
Posest
STAVBENE PARCELE
ugodno naprodaj. Studenci, Aleksandrova 5. Kolnik. 1992
Prodam
PR1MA VINA
od Din 8,— naprej samo v gostilni Rojko.	1998
RAZNOVRSTNO POHIŠTVO
no zelo ugodni ceni naprodaj. Splavarska ul. 5. Raiko Novak.	1995
PRODAM SODE NJAKE)
po 50 Para. Vicel, ul. 5.
(POLOV-
josposka 1993
Sobo odda
asaMBnaMBa: ■,
V vili poleg parka so odda
OPREMLJENA SOBA
enemu ali dvema gospodoma Trubarjeva ul. 11-1.	1997
IŠČEM BOLJŠEGA SOSTA= NOVALCA,
soba čista. Jenkova ul. 5. 1996
Zgubljeno _
DVE IZPRIČEVALI
sem zgubila v Tattenbachov‘ ulici. Poštenega najditelja naprošam, da iti odda Ob ‘arkj! 16, pritličje.	2000
Aupujfe svoje po* trebščlne pri naši* inserentih l
Izdata konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REB AR
STANKO DETELA v Maribora
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik