wt ^samesae Številke« Navadne Din »—*7S, ob nedelja!] Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan, raiven nedelje in praznikov, ob IS, ori S "■Tiu*nom naslednjega dne let stane n;®floi?no po poSti D 10'—> xa ino-cem.itvo D IS'—, dostavljen na dom O l 1*50, na izkaznice D 10'—> inseratl po dogovoru* N«*ooa sc pri upravi ,TA^OP‘ MARIBOR. Jurčičev« r'* * -------------------- Leto: El!. . . ****aaasi«Es»i6a*i»siai Dr. Avg. Eeisman: Inteligenca — na deželi©! . Noben pesimist ne moro tožiti, da l-raoli le- 'os v Mariboru premalo pri-2n©sti, uživati dobro duševno zabavo. *nfimo dobro gledališče, ki ga vsled abenementa Jhkoa obiskuje ^duševni delavec, imamo dovolj J?'>ri^i» umetniških koncertov, za 2 *a- mesečno lahko v dobro zakurjeni , v°?'ani čitalnice vsak dan prebiramo : ^.Neslovanske časopise, v »Ljud. knjiž-ti^l 1!a ra®pelago vsa slovenska li-svri| “ra *n s^ohrvatska, češka in ^ °toraa v nemških prevodih je do-Bai'topana: prilike več kot dovolj živ-]1- tetivno notranje duševno I>rf^5^e* temeljitejši študij ima iC:-. zbirko znanstvenih knjig ^Jdijska njižnica«. °15n.?a,fVOvCl^ivo kulturno življenje pa t^P že ob začetku zimske sezone o si deželi. Od vseh strani poročajo aihT”ih Pr^ro^^vah Čitalnic, Bral-kn,ii^'1TU®t'efV» pevskih zborov, javnih fcolfti u!0’ dramatičnih odsekov in so-&iSo 1 društev. Marsikje pa žal še bude Za‘e^: manjka delavcev, vspod-q °“ zunaj, sredstev, orijentacije. ske slavlja GOletnice maribor- niljjj banske Čitalnice meseca maj-udeležbi kulturnih ttOvjj-v 2 dežele in ostalih mest usta-^družnico ljubljanske »Zveze ^Taia • društev«, ki bi naj organi- s™°treno delo vseh naprednih Rti. jj ! 1 društev v mariborski obla-žva.lo SOnin. vaikih» 7a Pristop se ie od-bi n„J1Te°ej društev, ostala naj ttriva-^ib°S- Zadni! čas dobivamo od Ij^tft1 društev prošnje za predavatelj ’ r SlIio tem vabilom deloma že tu-^ui Nastopajoča zima bo živ- bt>lj’0v?° naših kulturnih društvih še ciuj ®2lvela, in zato je potrebno, da v organiziramo tem društvom >2v6Jl!*>™ ognjišče v podružnici imen kulturnih društev«, kjer bomo Vsak_ hip pripravljenih dovolj liur]si T^nih predavanj z dobrimi Predavatelji za kmečke in ^njil 6 s\°je> Pa tudi globljivih, V0ne3^h razprav, literarnih po-sploh^ kratka razmišljeaja o '!} ^rašanjih, ki zanimajo jav-Hko "°do vzbudila v poslušalcih to-Hi^osti, da se bodo s snovjo v ^a]j„ ^^skih večerih potem še sami Peoali. pa bodo obenem imeli >^i * ’ 0 Priliki predavanja revidi-!W ■,Se Poslovanje včlanjenih dru- "tiSsK tki' Posamezne števiJkej Kavadne Din —*7S, ob nedteSijah Dim 1*50. UREDNIŠTVO «e nalraja v Mariboru, Jurčičeva ul. St. 4, L nadstropje. Telefon intururb- 2t. 270. UPRAVA »a nahaja * Jurci or,vi ulici St. 4, pritličje, desno Telefon št 2\. — SHS po!;tiio2e!sovnl rni^tin štev 11.787 Na naročila brez denarja se n« •tira. —>■ Rokopisi se ne vračajo Maribor, nedelja 19. novembra 1922. Politična situacija. Ponovne konference demokratskih in radikalnih delegatov. Beograd, 18. novembra. (Izvirno.) Vkljub vestem, da se demokratski in radikalni delegati ne sestanejo več, da bi se posvetovali skupno o sedanjem razmerju, je bila včeraj popoldne konferenca obojestranskih delegatov, katere so se udeležili Ljuba Davidovič, Jovanovič, Pečic, Andric in Wilder. Po enourni konferenci so sc zedinili v naslednjem: 1. so določili že sprejeto vrsto zakonov, ki naj sc rešijo še pred volitvami; 2. v klubih se naj bistvena vsebina delovnega pro- grama že vnaprej pretresa ter naj v ta namen posamezni ministri podajo v klubih o predlaganih zakonskih načrtih svoje ekspozeje, zlasti o direktnih davkih, invalidih itd., 3. odbor delegatov bo obravnaval vsa sporna vprašanja, ki bi se pojavila tekom debate o posameznih zakonih. Zlasti velja to za uradniški zakon, da se pospeši njegov sprejem. Delegati so se sporazumeli, da te sklepe predložijo klubom in potem nadaljujejo delo. Demokratski klub ima sejo v nedeljo dopoldne. Razprava o vojaških nabavah. Beograd, 18. nov. (Izv.) Včeraj je finanono-ekoaiomski komite imel sejo, d® ee posvetuje o predloženih ponudbah za vojaško nabave. Od 0 ministrov, ki tvorijo komite, so bili navzoči Vilovič, Žerjav, Kumanudi, Rafej-lovid, Vukčevič, Pucelj in tudi vojni minister. Komiteju ste’ predloženi dve ponudbi. G. Ar ang j el ič ponuja .zaslišijo, katero tovarno zastopajo. Po 'dolgi razpravi so ponudniki ceno znižali na nekaj čez 13 milijonov dolarjev.^ Imena tovarn, ki stojo za ponudniki, se na prošnjo vojnega ministrstva diržo tajno. Danes se posvetuje o tem m im. svet, ki ima sejo ob 9. uri dop. Vlada bo pretresala, katera ponudba je v vprašanju obveznih odpla- - .... , , ^ •>“ y VUVVtUUU tllll milijonov dolarjev, g. Kondič tudi ne- čil ugodnejša. O materij,alu ki se kaj če7. 16 milijonov. Komite io zavzel ’ - stališče, naj se ponudniki pozovejo in nabavil ca ta denar, razpravljalo. •DO se bo podrobno Sultanov beg na Malto. Prestolu se ne odreče. Št “renoč,nino in prehrano povr-i,', '1amo, da bo moralno zadošče-t flt),- ^^'anja zadovoljnost, ki nam * v« . delo, pritegnilo v naš Sani ° ^°al:iste, — narodno delavce ?. v besedah, ampak v praksi. h^«l ,'!^enoa T esejih mestih veliko v^t; L° Rablja svojo duševne zmož-M Po deželi pa potne- f^olvi ' 'l^^niki vzdiržujejo delo pri v .'"linici, sodelujejo pri igrah l V ^orih, v gospodarskih kor-;Hjfl ’ občiTiekem odbora in bog-Ako bi v Mariboru vsak k,^be 7 . i^co storil izven svoje ^a"8 blagor, ali pa vsaj sen- • Sez no® Preobrazili naše 131 Potem bi aes ras tla dušev-1 C a r i g r a d, 17. nov. (Izv.) Sultan je pobegnil na neko angleško ofclopni-co, ki je takoj odpotovala na Malto. Carigrad, 17. novembra (Izv.) Ko se je sultan s svojim sinom vkrcal na ladjo, je izjavil, da se ne odreče prestolu, marveč le odpotuje z ozirom na grozečo mu nevarnost. L o n d o n, 17. nov. Reuterjev urad poroča iz Carigrada o sultanovem begu sledečo: Sultan je' v sredo zvečer pismeno sporočil generalu Harringto-nn, da je njegovo življenje v nevarnosti, zato pa je prisiljen prositi za britansko zaščito. Danes zjutraj se je pripeljal pred palačo, v kateri je sultan stanoval,, avto britanskega poslaništva z diragomanom in adjutantom generala Hanringtona. Straža je takoj na to Nova brzojavna zveza Zagreb—Sarajevo* Zagreb, 18. novembra. (Izvirno.) Dozdaj je imelo Sarajevo z Zagrebom samo eno brzojavno zvezo. Odslej bo imelo dve. Od Sarajeva do Siska je žica že napeta in če bo zagrebška direkcija izpopolnila spoj do Siska, bo zveza gotova. Nova zveza gre čez Travnik in Banjaluko. Je nad 250 km dolga in bo dovršena ,v, dveh mesecih. ; odstopila in h palače je stopil sul+an v spremstvu svojega sina Erto.crrula in šestih članov sultanovega štaba. Sedli so na avto in so se odpeljali v oni del pristanišča, kjer je zasidrana britanska mornarica. Tu sta jih pričakovala general Harrington in britski nadkomisar Benderson. Sultan se je na to podal na ladjo Malaya, ne da bi kdo opazil njegov beg. Henderson je pozdravil sultana v imenu kralja. Sultan mu je odvrnil, da se čuti pod zaščito Velike Britanije popolnoma varnega jn da odhaja le radi neposredne nevarnosti, ne odreče pa se svojim vladarskim pravicam >>Ma!aya« je takoj na to odplula proti Malti, kamor bodo med tem dospele odredbe glede nadaljnega sultanovega bivališča. Številka: 2G3. na in gospodarska kultura. Potem tu* di ne bi bilo več tistega velikega pr©, pada med priprostim ljudstvom in inteligenco, ki se sedaj od dne do dne veča. V Mariboru mamo celi kader inteligence, ki pa je večinoma popolnoma mrtev kapital. Večina se izgovarja s pomanjkanjem časa, s preoblo-ženositjo dela v službi. Da je to le komode®. izgovor, nam dokazujejo številni izredno agilni društveni delavci iz sodnih krogov, kjer imajo pač najt napornejše delo v poiklic/n, Najjasneje pa govori statistika. Poglejmo delo po naših društvih in ostalih korporacijah in primerjajmo s tem delovanjem številke mariborske inteligence z akadeiniono izobrazbo in o-> stalili duševnih delavcev, ki bi lahko vstopili v delokrog »Zveze kulturnih! društev«. V Mariboru imamo: juri- stov: piri sodniji in drž. pravništvu 37, odvetnikov in koncipjentov 33,* upravi nih 16, notarjev in kandidatov 6, finančne stroke 12, zdravnikov -0, inžet n er je v in geometrov 20, profesorjevi 84, živinozd ravnikov 10, mešč. in ljudskih učiteljev 12*2. Žo ti stanovi nam dajejo 360 duševnih delavcev, torej celo armado inteligontov, ki bi lahko zagrabila v ljudsko prosvetno delo. In koliko stori v resnici ta armada? —. Imamo pa še nebroj drugih inteligenc tov, ki bi lahko ravno tako koristno sodelovali, rami zasebni uradniki, n. pr. od denarnih zavodov in drugod, igralci, umetini slikarji, inteligentnejši trgovci,_ podjetniki, številni ostali drž. uradniki itd. itd., — da ne bo kje zamere. Naj bo do'fjlj naštevanja in razi motrivanj, vsi, ki smo dobre volje, vemo, kaj nam je treba in da nas je za to delo treba mnogo. Zato vabim vsai kogar iz zgoraj naštetih in izpuščenih; da se udeleži sestanka, ki ga bo prihodnji teden sklicala Zveza kulturnih’ društev, da vse gornje misli in načrte z združenimi močmi praktično izve« demo. Čc bi pa se predavanja do tega roka iz kakoršnegakoli vzroka ne mogla pričeti, bo prosvetni minister predlagal ulcinjenje zimskega semestra na nemški univerzi ter povzel nadaljne korake, da zopet vzpostavi na zavodu red. Iz Brna pa poročajo, da so slušatelji nemške tehnične visoke šole proglasili tridnevno simpatij-sko stavko. *) Op.: šteti so le Slovenci. ISSemčiJa pred zimo. (Dopis iz Berlina.) Spremembe v nemški vladi. B e r 1 in , 17. novembra. (Izvirno-) »Politisch-parlamentarische Nachrichten« poročajo, da bo designlrani državni kancler Cuno skušal še tekom današnjega dne sestaviti novo vlado. Namerava prevzeti vse ministre prejšnje dr. Wirthove vlade, izvzemši ministra Giesbertha (pravosod-;e), ki ne more iz zdravstvenih ozirov 0-stati na svojem mestu. Za ministra obnove je določen dr. Hilfferding. Socialni demokrati pa zahtevajo z vso odločnostjo še cno,_ doslej prosto ministrsko mesto. »Nachrichten« izvejo nadalje, da je so-cialno-dcmokratski poslanec Miiller Vi včerajšnjih pogajanjih s Cunom izjavil, da bi socialni demokrati v sedanjem položaju nikakor ne mogli privoliti .v takozvano veliko koaliclj‘o. Stavke nemških akademikov na Češkem. Praga, 17. novembra. (Izvirno.) Ka-cor doznava »Bohemia« je prosvetni minister Bechyne^po zaslišanju rektorja Steinhcrza določil, da se redna predavanja preložijo do srede, dne 22. nov.enbra. Velike demonstracije brezposelnih v; Angliji. London, 17. novembra. (Izvirno.) JJancs dopoldne so priredili brezposelni v riydeparku velike demonstracije, katerih so je udeležilo nad 25.000 brezposelnih delavcev. V svojih govorih so izjavili, da nc zapuste Londona, predno osebno ne govore z Bonar Lavvom. Pred sestankom zavezniških premljerjev. Rim, 17. novembra. (Izvirno-) Mini-sti Sivi predsednik se bo osebno udeležil sestanka Poincareja in Lord Curzona v nekem mestu ob ženevskem jezeru. Pariz, 17. novembra. (Izvirno.) Danes je dospel semkaj Lord Ctirzon. BORZA", Ctirih, 18. novembra. (Izvirno.) Pred-borza. Pariz 38.05, Zagreb 2.15, London 24.24, Berlin 0.08 ena osminka, Praga 17.25, Italija 25-15, Ncwyork 541.—, Budimpešta 0.225, Dunaj 0.0072, žig krone 0.0075. Varšava 0.035, Sofija 3.85, Bukarešta 3.50. V Nemčiji so dogaja nekaj, česan no moremo prav razumeti. Zaman u-gibarno, kakšen bo konec, če so bodo stvari razvijale v dosedanji smeri. Velike načrte o sanaciji prehitavajo dogodki, ki nastopajo kot neizprosna logika zgodovino. To. kar jo bijo včq-i raj vzrok morebitne katastrofo, jo da« nesv že katastrofa, ki pa postaja izhodišče novih in vedno novih dogodkov. V zadnjih mesecih so se razmera dodobra izpremenile. V začetku leta je obstojalo upanje, da so bodo valutna razmere izboljšale in rapallska pogodba je kot prvi uspeli nemške poli« tike v povojni dobi osvežila za trenutek samozaupanje nemškega javnega mnenja; toda te slabotne upe je kmalu pomendral grun\valdski zločin. Ob genovski konferenci se je zjasnilo. V Evropo so,prihajali bankirji iz Amerike in ponujali posojila. V politiki ja bito nekoliko več jasnosti. Rathenau je jamčil pred Ameriko, pred F ranči« i°’. pred svetom. On je v Genovi deklamiral Italijanom italijansko pesmi, v Cannesu je povzročil francosko ministrsko krizo, v londonski Lombard-streot se je sporazumeval z angleški« mi finančniki. Ko je padel ta mož kot’ žrtev političnega umora, je na obzorju nemške politike zašlo solnoo. Le nekoliko mescev je bilo treba, pa sta negotovost in finančna, stiska povzročili. najskrajnejšo napetost in desori" jentacijo x vsem gospodarstvu, sled- £ •rm i»acraWi)BlBWHI mSmAm »T S S O Ec .1.1. fiMaBBj inaio pa še Krizo v notranji politiki •nemške republike. Danes se patetična nemška: »Hanni-jbal ante portas« — »v zimi bo revolu-rcaja« oglaša iz vsake delavske krčme, o bji se prepira takozvani »lumpcnproleta-flijat« v; sleherni ljudski knhinji in v cenih, fcsoHdnih vlakih nemške železnice slišiš 1 neredko razgovore o tem novem strašilu. »Bo revolucija, videli boste, da bo« in ;’crez mesec doživimo velikanske sprejmem be« — prpoveduje preplašeni' ma-iloindustrijec; »tako ne bo slo dalje,« zatrjuje uboga vdova; »naj nam dado orožja,« zahteva »Rote Faline« — dočim tisoč Stinnesovih listov grme od vseh strani »Wirth nima programa«. Z neka-;ko tesnobo v srcih pričakujejo božič. Le-"tos se JezušČek ne bo ustavil v Berlinu, ji Sedanjo mučno situacijo skušata izkoristiti dve skrajnosti: radikalci levičarji se trudijo, da bi zlomili v ljudskih [masah avtoriteto socialdemokratične ^stranke, dočim hočejo radikalni desni-jjcarfi kar najbolj vnovčiti svoje »muče-; ništvo« .vi republiki. - Nedavni kongres nemško-nacionalne stranke je pokazal vso moralno gnjilobo radikalne desnice. Nedvomno bo ostal v Zgodovini kot dokument, ki bo služil bodočemu zgodovinarju kot dokaz o degeneraciji današnje patriarhalne in v.elo-^agrarne arisokracije. Na kongresu je izpovedal grof We-?starp čredo monarhistov: i* »Če ljudska stranka smatra, da je ?preosnova in obnova celotnega gospodarskega življenja mogoča le na tleh republike, pa smatra nemško-nacionalna ^stranka, da se da obnova realizirati sa-;mo na tleh monarhije, ki bo vzpostavlje-|na brez nasilja in ustavnim potom. Do-Islej je bila nemogoča koalicija z drugimi »strankami, mogoča pa bo v trenutku, ko šbo stopila naša stranka z dvakratno ali ^trikratno večino m parlament.« Med tem pa zahtevajo pristaniški de-jtevci ,v Hamburgu 3000 M dnevne mezite, a zedinjene komunistične frakcije Islave peto obletnico sovjetske revolucije sjSfl Rusiji. V severnih delih Berlina, nedaleč od Friedriclishaina, kjer so leta 1848. ^zabarikadirani delavci čakali revolucijo efti kjer so vi sleherni ulici nepozabni spo-#nini na spartakovske boje, se danes zbi-trajo vsi, ki nočejo postaviti svojega vra-|fu pod gruillotino mednarodnega fašizma. ^Mussolini se je baje nedavno mudil v iBerlirm in v Budimpešti, kjer se je poga-fja! z nemškimi monarhsti in s Horthyjcm. tSeveda so komunistične .vrste nekoliko |>skromnejŠe kot je njihova vera. Saj je ftrendar yi Nemčiji doba .visoke konjunkture in papirnega denarja v živopisanih barvah tiskajo uprav neizmerno. W Razen državnih' novčanic krožijo v prometu tzV. »nakaznice« večjih’ mest in .[nekaterih industrijskih podjetij. Na ta na-jž3n je vsako večje podjetje postalo ne-ikaka država v državi, ki z lastnim denarjem izplačuje delavce, dasi je denar Veljaven le na ozemlju dotičnega mesta. jPrvotno so izdajal? »nakaznice« po 10 in }20 M, sedaj so v prometu že stotaki in fjtlsočaki Dolar pa gre višje in višje: 2S. Oktobra je stal 4000. 4. novembra 6000, \T. novembra 8000 itd. Osnovali so veliko organizacijo z I-menom »Deutsche Not«, ki naj nudi pomoč obubožanemu srednjemu sloju v mestih. Ta organizacija prireja v .večjih mestih cenejša kosila in večerje, ki jih obilno posečajo revni meščani; po možnosti oddaja brezplačno ali ceno kurivo veletrgovine ter ima demokratični značaj. Za nemške nacionaliste je to seveda malenkost. Njim je važnejša ekscesarje-.va ženitev- (Češke slovo.) jfJosip Milkovič: [Maksim Gorki na f- Po kratki razpravi .i© sodnik i*re-fol čez Pješkovega*) obsodbo, ki se je glasila na pregnanstvo v Si »Vrijo. t Obsojenec, mož visoke rasti, suKe-tgn in nekoliko sklonjenega života, z izbočenimi ličnimi kostmi, hra-;idat, visokega čela, gostih’ obrvi, izpod Hkaterih so so lesketale sivo-modre, do-toroto in inteligenco izražajoče oči, mož plemenitega enačaja in orjaškega duha, se ;ie bil drznil izraziti v jav-laioeti svoje presto, pravično mnenje. Ta pregrešek, storjen proti despolič-taemiu zakonu carske vlade je moral poplačati s pregnanstvom. Groza ga 'j® prešinila pri tej obsodbi, pri .mislih Ha svoje prihodnje bivališče, kjen* je življenje enako življem-ju sužnjev. Srepo in dolgo je glada! svojega krutega fr ” i *) Pje.škov jo pravo ime slovitega ruskega .psatelja Maksima Gorkega. Pisec našega članka opisuje zanimive ppivode iz megovega življenja na Ca--priju. kjer je imel priliko spoiiuati o-M. Gor ki ja. .(Op. ured.) * Iz seje narobne skupščine 17. nov. Minister Pribicevic je odgovarjal na vpraša.njo posl. Augjeli-a glede dozdevnega preganjanja hrvatskega učiteljstva. Dokazal je Neutemeljenost očitka, ker so bilo vse učiteljske moči premeščene na lastno prošnjo. — Za -kon o povračilu vojne škode je bil sprejet ,v načelnem glasovanju z 154 proti 32, v podrobnem pa z 153 glasovi, * Preorijentacija samostojne kmetijske stranke^ Od! merodajne strani smo sprejeli pojasnilo, da vest zagrebške »Slobodne Triibune« o narmeravni združitvi SKS s Šušteršičem in njegovimi pristaši ter z radikalci ne odgovarja resnici in je popolnoma izmišljena. Samostojna kmetijska stranka ostane tudi Zamaprej dosledna svoji dosedanji politiki. * Vprašanje praškega poslanika fe Vošnjaka. Beograj&ka »Pravda« prinaša vest, da je bil na zabltevo Sam. krnet, stranke uka® o stavljenju ma razpoloženje praškega, poslanika dr. Vošnj'oka obuisttavljon in da je dr. V oš-njak dlobil dopust. *Naše zahteve preti konJerenco v liansanni. Naši delegati rna lausannski kcjLicrcnci so dobili od ministrskega sveita vse po.trehue instrukcijo glede •našega, stališča v ori,Semitskem vprašanju in -glede mašili zahtev pai ureditvi tega; vprašanja. G'lede Grčije zahteva naša, država svoboden dohod do Soluna ter svobodno trgovsko ocno v solunski luiki, poleg tegia pa tudi še zaščito naših manjšin v grški Macedoniji. (Število teh manjšin, ki naseljuje spodnjo dolino reke Vardarja od Gjevgjeiije do Soluna znaša 300.000 duš.) Glede Bol ganske 'bomo zavzemali stališče, da ji je treba dati izhod na Egejsko morje. Kar se tiče Trakije in Carigrada, stojimo na stališču Anglije, da je trevia Trakijo neutralizirati, Carigrad' pa proglasiti za svobodno luko. V Lau^nni bo naš zunanji minister dr. Ninčič razen o orijentalskern: vprašanju razpravljal tudi s Stambulijskim glede zbližan.ja z Bolgarijo ter z delegati Italije radi izvedbe raipalTske pogodbe in ureditev o-stalih medsebojnih spornih vprašanj. Ljudska knjižnica Narodni dom, !. nadstr. posluje ob nedeljah od V310.—V2lt. ure in ob četrtkih od 7?,19.—7220. ure sodnika ter si poteze njegovega obličja vtisnil globoko v spomin. Krčevito je stisnil svoje pesti, a predno bi jih bil megel vzdigniti proti sodniku, sta ga pogra bila dva bifciča s surovo pestjo in ga — grozeč mu z magajko — suvala proti izhodu. Nepopisno razbolenega, krvavečega srca se je udal usodi t er z globoko sklon jeno glavo korakal naprej. Ni se pa udal obupu njegov nepremagljivi, mogočni duh; ni so dal popolnoma potlačiti, kljub temu, da mu je grozila strahovita bodočnost. Došel jo v Sibirijo, na določeni kraj, odkoder se je le aedkokomur posrečilo priti nazaj v prostost. Ječal je pod nepopisnimi mukami v rudokopu, grobu neštetih, večjidel nedolžnih pregnancev. Vedno bolj so Pjeakovemu pešale in propadale telesne moči. Mislil je na svoje prijatelje, ki so mu obljubil i. rešitev. Pa mislil in upal jo zaman. Preteklo je že mnogo dni, polnih brezupnosti in napornega dela. Kar zasliši nekega dne za seboj svoje ime. Začudeno se obline na znani mu glas in zapazi obraz moža, Id ga pa pri slabi Inči ni mogel takoj spoznati Ko stopi bližje, se ga v trenutku poloti presenečenje ia •veselje. -v . — Smrtna kosa, V Gornji Radgoni je umrl tamošnji gostilničar, in mesar Franc Zauad, star 45 let. t Dr. Vice Ivčevič. V Zadru jo 14. t. m. umrl g. dr. Viclio Ivčevič, bivši drž. poslanec in predsednik dalmatinskega dež. zbora, v starosti 78 let. Bil je v prejšnjih letih ena 'iiajuiarkaut-mejših osebnosti v politi/mota. življenju in dolga desetletja voditelj naeijonal-ne politike proti Italijanom, od katerih je mnogo pretrpel. Vrlemu rodoljubu blag spomin! — Novo gerentstvo za ok'. sastop v Slov. Bistrici. Za gevemta jo namesto umrlega g. P. Novaka imenovan g. Alojz Pinter, trgovec v Slov. Bistrici, v gerentski sosvet pa gg.: Hinko Gril, mesar v Slov. Bistrici, Pavel Zalbošnik pos. v No vi vasi, Jakob Vehovar, pos. in župan v Sp. Ložnici, Fr. Kumer, pos. v Sp. Ložnici, dr. 'Jože Pušnik, odv. v Sl. Bistrici, Jakob Pahič, pos. v Lokanji vasi, Al. Bračič, pos. v Vrhlo-gi, Iv. Kos, trgovec v Sl. Bistrici. Novi geremt in sosvet prevzamejo v pon-de-ljek posle. — V Št. liju v Slov. gor. nastopi Dramski odisek Jugos! ovonske Matice iz Maribora dne 19. t. m. ob treh pop. v Slovenskem domu s prireditvijo sledečega sporeda: nagovor, deklamacije iz »Primorskih pesmi« in sicer »Pesem iredentistov« im »Vizije«, uprizoritev žaloigrc »Ivane«, deklamacija »Pesem koroških' Slovencev« in uprizoritev burke »Kakršen gospod, tak sluga«. — Med posameznimi točkami svira god-‘b.etni odsek. Ker je čisti dobiček namenjen Jugoslov, Matici in radi zanimivega sporeda je pričakovati kar najštevilnejše udeležbe poleg domačinov tudi od strani Mariborčanov. — Pouk veronauka v ljudskih in meščanskih šolah. Kakor poroča »Narodna Prosveta« iz Beograda, bodo po odredbi prosvetnega ministrstva smeli poučevati na ljudskih in meščanskih šolah duhovniki veronauk le brezplačno in z dovoljenjem pristojnega nadzorstva. Pouk veronauka se bo moral vršiti izključno vj šolskih prostorih in sicer izven običajnih šolskih ur. — Konferenca industrijcev. Dne '4. dcccmbra se vrši v Beogradu konfren-ca delegatov industrijskih zvez iz cele države, na kateri se bo definitivno ustanovila centralna organizacija. — Državni cestarji. Gradbena direkcija razpisuje v namestitev 50 službenih mest državnih cestarjev. Interesente se cipozarja na tozadevni raaglas v »Uiradnem listu« pokrajinski uprave za Slovenijo št. 118. — Glasbena Matica v Ljubljani praznuje lotos 501etnieo svojega delovanja. Ta svoj jubilej hoče proslaviti s celo vrsto koncertov in to ,ne-lo v Ljubljani, ampak po raznih večjih krajih širom Slovenije. Zato priredi tekom meseca decembra, januarja in februarja s svojim pevskim zborom vokalne koncerte, na katerih se bodo proizvajale jugoslovanske umetne in narodne pesmi Za enkrat pridejo v poštev sledeči kraji: Spoznal je v tem možu kneza N., svojega velikega dobrotnika in mecena, kateremu je smel biti hvaležen za svojo izobrazbo, ki je po tritedenskem potovanju po železnici prispel v Sibirijo, da najde svojega varovanca in -ga — reši. Podala sta, se oba iz soparne temne jame navzgor proti dnevni svetlobi, ne da bi ju ustavile straže. Ime kneza in moč njegovega zlata sta pripomogla k prostosti, in begu ujetnika. In pobegnil je Pješkov, ki se je zopet smel imenovati s pisateljskim imenom. Maksim Gorki. Hitel je po določeni poti, da pride oimprejo čez mejo svoje rusko domovine. Posrečilo se mu je in po dolgem potovanju je stopil na tla tuje zemlje. Nikjer pa ni našel gostoljubnega sprejema; vse držarve so ga kot nevarnega revolucijonarca odklonile ter ga preganjale od meje do meje. Prišel je v Zedinjene države, pa tudi iz teh so ga izgnali. Ko nesrečni begrumec ni več vedel, kam bi sc podal, kje na svetu bi našel zaželjeni mir, so ga prijatelji povabili v Italijo. Zagotovili so mu varnost v deželi, v kateri je bil ža izza časov cesarja Tiberija v veljavi izrek, da morajo v prosti državi biti proste misli in besede,*), Brežice, Celje, Črnomelj, 'Jesenice, Hia stnk, Kamnik, Kranj, Krško, Kočevje, Litija, Logatec, Maribor, Novo rot* Slo, Ptuj, Radovljica, .Ribnica, Loka, Trbovlje in Zagor je. Koiieerd te vrše po določenem redu, ki bo sproti objavljen v dnevnem časopisju z l(\ taki v kraju samem, kakor tudi v "V'2.1 bližnji okolici. Čas se je določil dogovorno z lokalnimi faktorji, ter se bodo vršili vsi koncerti v zgodnjih dopoldanskih urah, tako, da je mogoč poset tudi okolici posameznega kraja, kjer se vrši ta koncert. Vse glasbo-ljubeče občestvo opozarjamo na te' koncerne. 13°” drobmosti se poizvedo lahko pri Glasb# ni Matici v Ljubljani. v j — Moška in ženska podružnica »Briti’ be sv. Cirila in Mstoda« v Trbovljah sta imeli svoj letni občni zbor v nedeljo, 12> novembra, v dvorani ge. Forte. Po iskre-; nem pozdravnem govoru predsednika "• .1. Velkovrha se je izvršil, običajni dnevni red. Tople besede obeh tajniških por^ čil so našle med zborovalci živo z^"i manje in odobravanje. Nato so se volitve per acclamationem. Izvoljeni s® dr> malega vsi stari odborniki, vsi vn° dealni in za narodno stvar požrtvovalni člani. Po oficijelmi rešitvi programa se J®-razvila prijetna domača neprisiljena bava. Pripomniti je treba, da je bilo m® zborovald prav mnogo narodno zaveOj nega delavstva, ki se živo zanima za n“J šo prosvetno društvo. Vzorna harmoop cele družbe je vzbujala v srcih vseh ležencev prijetna čustva in lahko trd® ' da se polagoma otresemo materialiste : vojne psihe. Občni zbor je posetH odP^ slanec glavne družbe g. Fr. Škulj, « y navzoče v imenu glavne dražbe j® pozdravil ter jih z gorkimi besedami' podbujal k novemu delu, dokazujoč ^ rovalcem, da bo naš narod le takrat segel višek svoje moči in sreče, ^ srce vsakega posameznika, plamtelo ^ nesebični požrtvovalnosti y> zavesti ke ljubezni do domovine. Moralni 11SI-je velik in tudi gmotni ne bo fec ■osel. zj; sluga je obeh odborov, posebno Velkovrha, ki je priredil za ta večer ^ ginelen plebiscit z narodnimi kolk1* ^ bi vse CM podružnice sledile tem® gledu! — Koledar »Družbe sv. Cirila _agel toda za leto 1923.« je izšel in sc je ^ razpošiljati. Opozarjamo na to, vet-letošnji koledar tudi narodna imena nikov. Vsem onim, ki so zahtevan ^ stor za beležke, je s to izdajo ustre _ Poleg život opisov veleti glednili ^ 0 v' kojnikov' ima koledar tudi leposlov1’ sebin-o, poročilo velike skupščine, co. Vse tvrdke, ki so inserirale ^ ^ darju, družbino .vodstvo prav top*0 poroča. . vzy — Moč sugestije In porodnice- ^ grebškem ljudskem vseučilišču ie P ^ diil dr. Bujas predavanje o suge^^^e' hipnozi. Med drugim je opisal vp’lVmoči<) .stiie v medicini. Taka se daio S V0’- stije v medicini. Tako se dajo sugestije pomiriti bolečin pospešiti delovanje žlez, • ,.H ra*1®’1 sugestije pomiriti bolečine, rzcenu .............................. kar Je ^ zlasti pri prebavilih (izločenje zel. se s ga soka-) Najzanimivejše pa ie- .ja, to sugestijo doseže takozvana anestez-i . fl„ je brezbolnost. V tem oziru so “ .-nict spešne poskuse y zagrebški po^°' Tako je prišel v Napol-j, tovo ni nadejal prisrčnega, ££*£££ f nega sprejema, kakor ga je tem lepem mestu, Jja*'; Približno dvajset kilcanetro^"^ jjv>' polja, tega najhrupncjšeiga me?^LO\-it0 rope, leži v Tiiienskem morju c ^ lepi otok Capri (Kapri), radi njegove lege in težke dos .^rep dajali vže rimski cesarji ptreon^ pi-drugimi kraji, celo pred 'V nuom ter si ga izbrali za sv°-' \neteW šče. Ta skaloviti, s striainw> o . 0to> metrov visokimi, pečinami ob ^T '•»ivr^r>rTrwr»rv.^'-!eir»(f*w»... i Danes, v nedello, p@! 2§* urS s^recer koncert JLISINSKr v €ž§ iedavafelj je dosegel s sugestijo, da je Porodnica rodila brez vsake bolečine, orezbcilnost ie trajala tudi deset dni in celo več, ter se je dala doseči celo tele-°nično, seveda so zdravniki porodnico Ze Pripravili na to. Bližamo se večnemu življenju. Du- koholnih pijač. To je vleklo in demokra-, ti so si priborili že pri teh volitvah volitve ter obljubljali svojim ivolilcean, ’ ne 800.000 ruibljev, pa brez kruha. — j in mfo mu cgladi notranjost in. v Krat-, da bodo,ako zmagajo, uknili zakon o Kljiob temu, da ima Rusija ogromne go kem času se pobota s svetom, išče prohibiciji ter zopet dovolili prodajo al-. zdove in premogovnike, stane 1 pnd družbe, kater se prejo ogiblje in z ve- , (18.38 kg) drv 1.6 do 2 milijona rubljev, selim licem odkoraka na kolodvor — , mi- a • n?" j pud Premoga pa 3 milijone. Železniške ! v življenje. Rogaška Slatina — lepa si anaifcno večino. lako je v Ameriki al- zveze so slabe, vlaki večkrajt oblice med v svojem razkošju, lepa si pa tudi v najski nrofesnr F i v w 'il r kohol, JC, po^,5.!’ana ^mogočnejši potjo, ker jim zmanjka kuriva. V po- svoji skromni tihoti! jo listi r kakor poroua- vladar sveta, odločil politično usodo letju so tudi pri nas rekvirirali cer-j mivih noffi Inv r ™, casu več zani-, države. Če bodo mogli demokrati ze se- kvene dragocenosti za »stradajoče,. -niveišc S S, I gosenicami. Najzam-. daj jiresmciti svojo obljubo, je drugo v- Poroke so vrše redko, so prišlo iz mo-! tpr in ■ d -? gosenicam rezal glave prasanje; počakati bodo morali najbrže de- ernako tudi krsti in bi!o' čc bi se daI° na ta način' ~ Naraščanje blaznost! v Ameriki. 1 ne hf tvi VGv budem! Mladini sploh Ameriški listi beležijo statistične podat-! niaJn h- V-C ^reba študirati, kajti izme-,ke o naglem naraščanju blaznosti v A-j - - 1 se J! enostavno glave z glavami menki. Ta pojav pripisujejo alkoholni: m il star^ b"udi, ki so na tem, da u-tiro. Na ta način bi bil tudi rešen pro-5rn nesmrtnosti, kajti glave so vendar . Nesreča s tovornim | Alojz Repa na Ptujski gori se je dne s 13. nov. 1922 težko ponesrečil. S to-| vornim avtomobilom je vozil kamenje s iz Majšperga na. Ptujsko goro ter se Radvanje. (Se enkrat veselica vin- vračal s praznim autom na.vzdol v prepovedi. Brezpogojni častilci Bacha so ske trgatve). Poročilo o tej veselici v Majaperg. Pri tem mn je ušel autočez Dopisi ''redišče vsega bistva hi te bi z mladimi esi živele dalje. Tako bi se pametne iznašli neko novo alkoholno pijačo, tzv. »Tabora« in »Narodnem listu« nič ne munšajn, ki jo izdelujejo skrivaj in ka-. omenja nemškega značaja te veselice. ave ohranjevali« dalje, neumne pa bi se ostavno zavrgle s slabimi telesi. Sicer sn ^aJ£ vedno bolj približujemo ne-izn s ^)unajski profesor Steinach je tirt v . način pomlajevanja in bo, kakor listi, v kratkem izvršil praktr Poizkus na ekcesarju Viljemu. Na £en Jvatskem se je prošli mesec dogodil Hrep’ zanimivi slučaj, ki pomeni ';«nsk° odkritje s še nepreglednimi ‘edicami. V neki vasi je vdarila strela ]llrlnir*Vaški oder nekega kmeta — in Vel^v^.et Je zadet od strele zopet oži-roči r 30 nc^' Amerikanec, kakor pokate * Svobode«, iznašel pripravo, s Lro se da umetno uprizarjati pravi blisk in grom kakor v oblakih, strel° S ■priPravo tore3 lahko pošiljali; v t0r ,e v mrtvece in jih — obujali. Povsod; v; cesto v globočino in se prevrnil. Repa bo okreval. Smrtna nesreča, Sin udove Pulkov St. Lovrencu na Dr. p. je vozil kostanjev les za tovarno čreslovine v Maj-špergu. V Podložah, ko je peljal navkreber. je skočil z voza, pa tako ne« te.ra ima skrajno škodljive posledice. Na veselici se je dražbalo in klicalo Tako se je število blaznih pomnožilo sa- vse po nemško, nemški visokošolei so mo v mestu Chicagu za 160 odstotkov, peli pozno v noč skupno z godbo nem-Na teden zblazni okoli 150 ljudi, iv.cči- ško pesmi. Natakarice, prodajalke, notna zaradi uživanja munšajna. i blagajničarji, ter uslužbenci Anderle- “ Švica ?rot? navalu tujcev. Švicar- tovo gostilne so nagovarjali ljudi samo rodno, da je padel pod voz in mu je ®k'a šteje 3,880.000^prebivalcev, od teh po nemško, samo točke, katere je pred- kolo glavo zdrobilo, da je bil takoj je 405.0 0 tujih državljanov. Sedaj je našal učiteljski pevski zbotr, so bile mrtev. izcal zvezni svet nove odredbe proti pre- slovenske. Slovenska govorica je ‘bila g bikov in l9 telic mironnltelm bo 5000* tulcev1 IS P°J?r l kot* ^ 80 ^ kmetotlci v plu^S 7000 tunmv lin n' <• i auz ran..., nalasc nc..,eli nemški uslužbenci, nem- okraju po posredovanju vladnega ko* .tuE>06v. op na podlagi lastne ska godba m so se naročili nemški vi- misaria sr Brenčič-, in' živinm^iskp^ prošnje sprejetih za švicarske državlja- solcošolci, da so veselico prebarvali z inštruktorja g" M Zupanca na pl« ne. To nameravajo storiti vsako leto, nemškimi barvami. Mariborski Slo- menskom sejmu v’št Juriu ob i ž zL dokler se število tujih državljanov ne venci smo pri tej veselici spoznali da zboljšanje ...... zmza na znosno stanje. | imajo mariborski Nemci v Anderleto- okraju — Koliko ljudi je izgubila Rusija? Iz vi gostilni svoje pribežališče, a v gro- i--- Varšave poroča »Centroprcss«, da je fici Sikingen pa svojo dobrodošlo odo-j imel ruski sovjetski komisar Semaško ro. ______ Znanstvenem domu v Moskvi preda-j *T,infnmi«r +’ ™ ^ s 3 » , . j vanje o posledicah svetovne vojne. Po hiši> ki jo gradi trgovec Krainc ! - Ž®iezmca Ormoz-Ljutomer-Mur- živinoreje v ptujskem! Prekmurje. Rnir v°Vc 'znajdbe, Id obetajo smrti —j njegovih podatkih je izgubila Rusija ".Tj”? le nra n bo morda iir,cI oni Anglež okorni 14 miliinnm, TTnnricniA c,Iavnem tr«u. padel delav j\,ev v' ki obeta po 31. decembru 1925 ^ življenje. Lepe utopije, kaj? žav^ ' prezident I^etske. Letski dr- ^ Trt i ..it .1 nlnM« + Upadanje po-4,855.000 skoraj 14 milijonov ljudi, rodov izkazuje nadaljnih , A .V. . V .. .. .. JiU. ViLtJSVTO' gube. Ce prištejemo se ljudi, ki so umrli . - - — -------- — •>—w - -,.-«-.-=1- *------------------------------ notianDHn^ poškodbam izven ne- zadevah, ki se tičejo pri gradibi omen- se ne pripetila pri jene proge obeh strank. V Ljutomeru kot 3.™^ umetniki in znanstveniki^ Nemčiji nepotrebni »biužuji« umirajo odi k.n hn 1 sladu h v Rki Somov “v s\£a Sobota. Komisija, ki je pred krat-, . . , . ., ®c , ,Ik: kini dospela v Ljutomer, je sestojala iz- ? pi^ a ^stropja kakih 8 m globo- iz zastopnikov ekržavne in Južne železi ko. Onesvestil se je takoj, toda zdaj je niče ter se je na licu mesta pogajala ^ , 1 j ■ ., ..... , , kijub notranjim pr*1”'11........................................................... VJ od gladu 111 na nalezljivih boleznih, mo- varnosti. Nezgoda ramo računati, da je Rusija izgubila , , - «— , ivu-i«™ skupno 20 miliionov ljudi. s 5. n». ,Z^ne fstan0 dosedanji_kolodvor ter se le ne- — Ples v nemške msrke lekosežnimi tudi popolnoma nepričako- ^ ^lJU 1J\,urvtd, v kolodvori itd., vse to se zgradi vane posledice — prepoved plesa. Težek ™Taku skozi trg,_ previgel hlapca tr- za lokalno progo in to iz gmotnih atii gospodarski položaj sili Nemčijo k var- p^em s® PV: tov. V Potrebi se proga lahko v krat- čevanju. Radi tega je izdala vla redbo, da se morajo vsa zaba\ Nemčiji — in teh ni malo — zapu.,. T ko bo letošnji pust v Nemčiji precej ža- Rogaške Slatine. ^ ... ^ losten, posebno za zabave željni mladi nem deževjiu, ki je odvrnilo v septem- Muro — ki obeta zgradbo precej ipo- ol$e st Z izvolil člana demokrat- .Tohna Tschakstea za pre- ^ republike Letske. •tiskih JoBBonov vstopnine. Seveda mudJ ^bljev. V Moskvi se je namreč ki ga . 0viti Češki virtuoz Jan Kubelik, (i, 5>0sebej povabila sovjetska vla- gosyouarsrci poiozaj sin iNemcijo ic var- ,T„r ■, , „ ' - -..jv - — v jr~. no i>hjhu. mimu v ^rax-« »e iz»!s ,aigra nOTi buržoaziji. Vstopnina čevanju. Radi tega je izdala vlada na- 7°f. tuk. zupnnisea, cigar konji leem. času ojači. Varijanta prekratrr-. caSlJ ^a,a 30 milijonov rubljev. Ob istem redbo, da se morajo vsa zabavišča v.- ^se udl ai asi]l- Strli so mu rolio Jn »koga dela proti Beltincem je izmorje- » y Dri ____k t u... ... fl 3_• .It • • ■■ __ j na; zdaj se dola na varijamti skozi ka-* Po dolgotraj- oje grabe — razvodje med Dravo in 'pika tatvina v nemški državni svet. Silno v skrbeh so baie skrbne ma- marsikakega gosta od obiska na-; enostaviit-i in poceniti. ffSu13-1. m. zvečer je bilo v nem-! mice, katerim je usoda r "i^avni banki ukradenih 10 mili- naslednic, kako jih bodo ®iark. ^kslcaizer Wilhelm zvečer je bilo v nem- mice, katerim je usoda poklonila mnogo se*^a. zdravilišča, jo razlilo zopet bla- _»—j—-x. -in naslednic, kako jih bodo spravile pod Swejino solnce svoje žarke po lepi Ro- klobuk. ff^ki. Slatini in nje okolici. Srame- — Vodja irskih ustašev prijet. Kakor Žl'ih'° za1lcriva preje tako mnogobair- 1* j* . * . VOlll T5ajT.lv fisrrrviA 1 \ n n. laže. Zna- CeSSske vesti. Osebna vest. Po došlem poročilu ža 3e namreč slab stilist, povrh' čistokrvni Anglež ter se je boril tudi v 'ZOne‘ Po5asi’ z nekakim nezaupanjem ' , KazPust uenišldhdruštev. V Celju: 1 ■ - - - » - 1 U1 v --i-*-'......................- sta se zopet riaizpiustili nemški društvi rvX-T , »oueraii m mu w»u v o-^ d« i ’ je lažnjivec, ker je tr- rizu. Te dni se je pričel- v Parizu ko! ___________________„_________ gres ruskih monarhistov. V glavnem se v„i^ - . — . t!'°ftJll5tnilki vojne akademije v Pe- je razpravljalo o ustanovitvi enotne or- « * a31mima slndma. In zdi se ^°vno ulogo_je prevzel g. Plut, član n naP°vodal skorajšnji kbruh ’ ganizacue vseh ruskih monarhistov , ki ’ Jf. so, vsa tvoja notranjost ^a’r- gledališča v Ljubi; Pf»«ral Corbačev ob (em času : so razkropljeni po svetu. Na dnevnem L^s i f ];jei' -° 1,cy/'a lahek ve- :i® dobro; tudi med til Poveljnik vojne akademije,! redu je bila tudi kandidatura velikega -° blagodejno, da čutiš v sebi vladalo veselo -razpoloženje, Vn Ra -i c\ : _ r_^ •__v:!« m« P.Jrila n n rnck* _ , iaznpvec, kot je ir-. - Kongres ruskih monarhistov v Pa- 1!! ^ T80 tl]!° m mi™°- Ce P°«le- ’ dne 16‘ 80 ^fali celjskugraL 3e ruski general Oerbačev že v rizu. Te dni se je pričel v Parizu kon- T' £ pa’T ’ 80 mi zdi’ cla -iedam -1 pn raSWiW?®“can ®ledalisou Molier-J* 1^14 v nekom svojem govoru gres ruskih monarhistov. V glavnem se ™ -po ]raruem viharju. Preje ^fvega »Namišljenega bolnika«. Na- Casfni.ii.: —rt i •• ^ „ ..„j,___:j._. ___, vaiov _ ^ ^ ______ _____ \ raalije vsa tvoja notranjost ?,ar* gledališča v Ljubljani. Igralo se občinstvom je dasi jo vso srečo življenja. V tem trenotku se ig,ra l»'eeej šibka. morejo iskati Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon- » -----ni dobi letne se- del jok, dne 20. t. m. bo predaval gosp, zone,^ ko more vendar ta rajski mir vladni svetnik Lilelc »o odnošajih združen . s tukajšnjimi zdravilnimi južnih Slovenov na,pram rimskokato- na proces bški cerkvi in rimskim papežem v J)t6žavo n.a dopust v Švico in se je širi listi objavljajo vsebino nekoga ° Vrinil ža miftH tiji. irviemo i_____ sovjetske Rusije. Nem- w Provzrocaiio rtrannevane tATi.mčmam , J . w.'»iriBKL.. T'*" '*a av ““ISUJV >iivv \tn,r*K*vm J(U 'il lJlM, nomifo,W-?rt u, >. , . , .v . » —i ti se je izvršila pretih0, da ;®st‘ ameriŠkih listov, ki nagla- sedaj 160.000 rubljev, beli kruh ,‘320 000 zori Ni s temi svoJinu l a' točena meseca temeljna revizija tudi demokratom pripomogel do Funt surovega masla bo kmalu nai 2 ho žadnv^ fZ i v mestni elektrarni, ki je odkrila mar- l>emf50ho1- Za VSC POdrOČjc se- n®*™*- l>aviki so vedno višji Žana- tu ne ^ bl T Mf nedo^tatke. Tehnično revijo t)J0hi;bTcija ]h .Združenih držav velja Še stanovanje plačujemo mesečno 5mi- opazuješ ’V' - w • rn 1?v<>»» N^totatka, se, kako oživi v tej naravi ki so so še nadalje konšfcatirali, laho e« joti sam lektrarna oc .ti *u ^oj in mj-aeč hgs svet, I)pbcr zrak. jo elektr.i-čro r>~ 4mrdko,.W6sten» <žii- koder dobiva mestna elektrarna svoj tok že popolnoma izčrpana, priporoča g. inž. Turnšek priklopitev omrežja na napeljavo falsko elektrarne, k bo preko celjsko kotline vodila v Trbovlje.Po seben transformator l>o lahko znižal napetost na 500 volt, ki jih rabi naenkrat Celje zase. Še bolj priporočljivo pa je, da se v ustanovi za celi celjski okoliš v to svrho dražba, h kateri naj pristopi tudi mestna občina, čim več odjemalcev bo, tem močnejši bo tudi električni tok ki je že pri sedanjem kon sumu v mesita premounjen. mnogo u-godnej:še, kakor od1 tvrdko Westen. ■Knji govodstveua revizija je odkrila veliko pomanjkljivost v materijalnem skladišču. Daši. reprezentira vas raato-i sijal mil i jonsko vrednost, ni bilo mo-goče najti nobene materialne knjige, j. škoda, ki je vsled tega nastala, mora povrniti sedanji obratovcdja, za naprej pa se tehnični in administrativni del podjetja strogo ločita. Vršile so bodo od odseka za podjetje redne mesečne revizije. Občinski odbor je s temeljito ; revizijo storil lep korak naprej, da se med in jpovojmi šlendrijan raznih! mestnih podjetij korenito odpravi. Nov klavnični red je dobila mestna klavnica. v Celju. "Uipošteva razne mo-deme higienične naprave in bo, ako se bo konsekventno izvajal, preprečil marsikatero samolastnost. od 'strani celjskih mesarjev. V njem se zahteva najnovejši način Manja, da se živina ne trpinči, kakor se to tako rado dogaja. Obrtno zadružno nadzor nišivo v CeSju. S prvim novembrom se je preselilo iz dosedanjih prostorov (pisarna dr. Laznik-dr. Goričan) v lastne lokale v Vrvarski ulici št. 1 (poprej polic, oddelek). Uradne ure so začasno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Koroške vesti. Odmev spominskega dne na neod-s rešene brate v Mariboru na Koroškem. i Gtraibštaijn. Ko smo prejeli vaš list sem jna Koroško ter čitali poročilo, da se je ' vršil v Mariboru dne 12. novembra j spominski dan za neodrešene brate tako za one na Primorskem kakor tudi na nas tu na Koroškem. Ta spominski j manifestacija svobodnih bratov v svobodnem jugoslovanskem Mariboru nas je navdala z nepopisnim veseljem, ker nas je uverila, da še niste pozabili na nas ter da čutite za nas in z nami. Po tem vašem izrazu ljubezni do nas bomo lažjo prenašali našo težko usodo, ker nas bo tolažila zavest, da nismo sami, da ste z nami vsaj v duhu tudi vi tam preko, kamor si želimo tudi mi, toda ne sami, aanipak z našo zemljo, z našo slovensko staroslavno zemljo vred. Zahvaljujemo se vam za to vsem, ki ste se nas tega dne spomnili, posebno pa se zahvaljujemo g. prof. Ribariču, predsedniku Jugoslovanske Matice, da ■je sprejel na manifestacijo za Primorce tudi Korošce. V enaki meri se zahvaljujemo tudi našemu rojaku g. dr. Kotniku in g. dr. Medvedu za iskrene in prisrčne besede. Gospodični Zalki Kuplenovi pa še naša prav posebna zahvala. Veseli nas, da je naša požrtvovalna zavedna in neustrašena dečva ostaja še vedno trdna, in zvesta svojim starim uzorom. Res je, da jo mi tu »zelo pogrešamo, toda usoda je pač taka, da mora živeti sedaj še onkraj pri vas, toda tako vsaj vemo, da imamo v našem svobodnem bratskem Mariboru res dobro zastopnico, k; zna najboljše tolmačiti naše trpljenje pa tudi naša čustva in želje. Bodite pozdravi jan i. in zahvaljeni. Š. P. Slepi egoizem. Desetletje že prodira po vojni sobolj razdivjana reka — stanovanjska beda — nevzdržno naprej. Vsepovsod so ji stavili in ji še stavijo nasproti jezove, ji skušajo ublažiti moč, le Maribor jo zrl ves čas in zre še danes brezbrižno .vedno bolj grozeče prodiranje te reke. Ako ne že na, tisoče, gotovo pa kar stotine človeških, žrtev, v ničen ega, rodbinskega življenja, jo povzročila ta .ponla-,va že dosedaj. Strašne so številke, ki vanjske bede, bivanje v nezdravih stanovanjih. Ob enem s tem prvim Pionirskim oddelkom se je odločil drugi oddelek — MGA — nasproti poplavi postaviti jez — s pravično porazdelitvijo stanovanj, s prezidavo stanb in zgradbo novih hiš. Voditelji obeh teh socijalnib pijonirskih oddelkov so računali, da jih bode pri rešilnem delu podpiralo vse, torej tudi tisti, katerim je že otrpnil čut človečnosti, silijo jih pa lastni interesi egoizma se javno pokazati 'kot altruiste. V tem se je posevv no odlikoval vse prej kot altruistiški Zagreb, ki žrtvuje za boj proti stanovanjski bedi že na milijarde, čeprav je tudi tam kot v mestu trgovskih špekulacij splošno še občutneje pomanjkanje denarja kakor je pri nas. Ampak ena skupna zavest jih vodi do takih neverjetnih žrtev, zavest namreč, da ako nič ne store ozirom ako ne poskusijo vse storiti proti grozeči poplavi stanovanjske bede, morajo pod razdivjanimi valovi te socijalne poplave prej ali slej poginiti tudi oni, ki stanovanjske bede ne občutijo. Te zavesti manjka v Mariboru. Tu vmes samo dva vzgleda. Prošnja PTL Lpijonirjev na denarne zavode je nosila podpis najvišjega fimkcijonarja v mestu. Na. dan ko se je v tsb zavodih odločilo, da ne žrtvujejo niti vinarja v pomoč na tuberkolozi poginjajočim, so se na eni zabavni vožnji potrošili taki tisoči, da bi bili ž njimi lahko rešli tisoče podpore najbolj potrebnih'. Drugi vzgled: Ob priliki odborove seje MGA, je vodja posredovalnice Mar-Stan navzočim, povedal sledečo žalostno zanimivost: Že po prvih prijavah tistih, ki stoje zdai pred zimo fa-korekoč na. cesti, sem uvidel ootrebo potom privatne perlustracije ugotoviti reoipravičeno zasedena in nezasedena stanovanja. Zato seveda treba ljudi, sposobnih ljudi. Razpisal sem v listih »zaupno mesto«; in sicer tako, da je moral vsakdo uvideti, da bo treba tu iz prva za dobro stvar samo se tudi žr-tovati. Deževalo je kar prošenj in prosilcev. Sprevidel sem, da večina njih sama trpi na stanovanjski bedi — par med njimi sploh nima niti stalne postelje. Polagal sem jim na srce da delajo tndi zase, ako se saj toliko potrudijo, da to, kar slučajno o takih škan dalih zvedo, pridejo javit v Mar-Stan. Povedal sem jim odkrito. Kako se Mar Stan. bori s težkočami obstoja, ker nima od nikoder nobeno podpore in je dotlej vse ogromno delo opravljal brezplačno. Opozoril pa sem jih, da ima Mar-Stan svojo sigurno bodočnost, čim bodo vse predpriprave dovršene in da bodo glede stalnega nameščenja svojčas vpoštevami tisti, ki so bili pri pravljeni tudi v svojem interesu sesaj malo žrtvovati tudi za druge. Že so pretekli tedni, a od cele kompani je prosilcev se doslej niti eden ni potrudil sebi in revežem pomagati saj z eno prostovoljno prijavo stanovanjskih škandalov- — Kam nas vodi ta slopi egoizem v Mariboru? jih je v par mescih ugotovila pr.n pb jonirsfca družba — PTL'— na kujtl tu’- **T M berkul^zi, od katere žrtev- spa&i rimanj 90?o jvararao>it na rovaš Jtano- Mariborske vesti. Maribor. 18. novembra 1922. Dve slavnosti. 'Jutri se vršita v našem mestu dve slavnosti, ki gotovo ne bodeta vzbudili mnogo hrupa, ki pa sta vredni, da jima posvetimo nekoliko toplih vrstic. Vinorejsfca in sadjarska, šola slavi 50-letnico svojega obstoja in tbčno ob njenem jubileju so otvori v Mariboru srednja kmetijska šola. Obo gospodar-sko-prosvetni napravi sta posvečeni razvoju in napredku našega ljudstva; ena ?rleda daleč nazaj v svojo pretek lost, draga usmerja prve korake v lepo bodočnost. Pomenilo bi nositi vodo v Dravo, če bi dokazovali, kaj pomeni gospodarski napredek v sodobnem narodnem in socialnem življenju in kakšno važnost ima dobro šolstvo za razvdj gospodarstva; o zadnjem predmetu itak prinašamo na drugem mestu na. tanenejše razmotrivanje. Vinorejska in -sadjarska šola v Mariboru se jo razvila v soliden zavod, ki je znan daleč naokrog- Koliko dobrih vinograd-j nikov in sadjarjev Se je izšolalo y t#m i zavodu, koliko vzpodbude k »raoioii&l-: nftjjšemji p obs-Tf kultur so £g- ■ nesli absolventi te šole *" ♦ < * - narodne kraje. Zal da zavod, nj bil v j prejšnji državi to, kar bi moral biti: dasi jo bil namenjen ljudstvu naših krajev, je pod njegovo streho vladal protislovenski duh. Tudi na čisto go-spodarsko-strokovnem polju jo stari režim izvrševal misijo raznarodovanja in ponemčevanja. Vse kar je bilo v preteklosti, bodi v tem trenutku pozabljeno. Danes je Vinairska in sadjarska šola naš zavod, v polni meri ljudski zavod. V nji se vzgojujejo naši kmečki sinovi iz vinorodnih' krajev, da postanejo umni in napredni vinogradniki in gospodarji. Na Vinorej-ski šoli delujejo vešče in spretne učne moči, pa se zato širi njen sloves tudi v ostale dele našo države. Važnega pomena pa je zlasti za našo mariborsko pokrajino, ki ima lepo razvito vino-rerjo. Želimo ji poln razvoj in mnogo uspehov!' Ustanovitev srednje kmetijske šole je za naše mesto pridobitev. Novi učni zavod je edina, šola te vrste v naši državi, zato je namenjena prebivalstvu' vseh! pokrajin. Na srednji kmetijski šoli se bodo šolali tudi učenci binvatskega in srbskega imena, kar bo doprineslo k utrditvi kmeeko-go-spod-irskih stikov med posameznimi danes žal še preveč odtujenimi pokrajinami. Utamovitev srednje kmetijske šole pomeni tudi korak naprej v smo-treui kmečki politiki, katere glavni cilj mora. biti racionaliziranje našega poljedelstva, višja kultura, naših vasi! Kakor obžalujemo, da Vinarska šola v svoji preteklosti ni bila. to, kar bi morala biti, tako se veselimo, da se v jugoslovenskem Mariboru pridružuje temu zavodu nova. gospodarska, šola. Srednji kmetijski ž-limo obilo uspeha! m Občni zbor Zgodovinskega društva. Sinoči se je vršil v kazinski dvorani občni zbor Zgodovinskega društva v Mariboru. TJdelžba je bila zelo častna. Zbor je vodil društveni predsednik g. dr. Fran Kovačič. Za uvod je predaval o historičnih spomenikih na Pohorju. Podal nam je dve perspektivi, dva vidika, odkoder se odpira krasen razgled v davno preteklost naših krajev. Prva perspektiva je rimska doba.. V pavih letih po Kristusu so Rimljani naselili na našem Pohorju doslužene vojake iz Orienta, ki so tu že našli utrdbe starih prebivalcev. Ti naseljenci iz Orienta so nanesli na pohorske vrhove kult perzijskega božanstva Mitrasa, katerega sporne nike so našli na samem Pohorju, potem v Rušah, v Ptuju in drugod. S kultom solnčnega boga Mitrasa je dospela. v našo kraje davna orientalska kultura. Draga perspektiva nam kaže srednji vok, tam ob koncu prvega tisočletja po Kristu. Predavatelj nam je nazorno predočil takratne kulturno in politične razmere. Pohorje jo bilo pod vplivom daljnih Bamberžanov. Ko je bil Henrik Bamberški proglašen za kralja, se je razširil na Pohorju njegov kult (sv. Areh). Cerkev sv. Areha na Pohorju je redek historičen spomenik, ki na,s vodi v davni srednji vek in v takratna cerkveno-polit ione razmere. Tako sta se na Pohorju srečali kultura orienta in okcidenta. Pre davanje je bilo zelo zanimivo, zlasti za one, ki ko že hodili po Pohorju. — Po predavanju je društveni tajnik g. prof. dir. Strmšek podal tajniško poročilo s kratkim histerij atom Zgodov. društva. — Društveni blagajnik g. dr. R. Pipuš je govoril o finančnem položaju društva, ki je — kakor znano — po krivd-' splošnih razmer dokaj neugoden. Zgodovinsko društvo je prejelo leta 1920 — 8000 K vladne podpore, leta 1921 2.1.000 K, leta 1922 na. zopet samo 8000 K. Predsednik je prečital doniš, s katerim pristojna oblast sporoča, da ne more nuditi večje podpore, ker je vsem znanstvenim društvom v Sloveniji državna subvencija črtana. stroški za. časopis so i ako visoki, da stane en izvod »Časopisa« 20 dinarjev. Naravno je, da. jo spričo nezadostna podpore in omejenega števil« elanov izrtajgnie lista ogroženo. Občni ®lxn* je sklenil, da se redna, udarna zviša na. minimalno svoto SO dinarjev in pooblastil odbor, da sklene zvišaHte, gla- ); treba b samo cijo, da bo število rednih m podpornih članov narastlo. Govorilo se J° ^ di o študijski knjižnici, ki V* neuporabna, ker ni knjižni carj- Občni zbor je bil zaključen o o splošnem zanimanju za. to znanstveno ^ stitucijo ter jo takoj pristopilo vcc i vib članov. m Kako se podpira naše gibanje. Kakor znano, se vrsi to na Dunaju mednarodni šahovski^ nir, katerega se udeležujejo prvi sa sti Evrope tor tudi naš svetovni n11 ster dr. Milan Vidmar iz Da so vidi, kako ceni Avstrija sa .. sko gibanje, omenjamo da je seo-a turnir na. Dunaju ot varil osebno P. sednik avstrijske republike ^ dr. ■> niseh. Drugače je seveda pri j*88’-, mariborski mojster, sodnik^ dr.^ * mar, ki je znan že iz domačih sa skih turnirjev kot izboren šahist, s tudi prijavil na dunajski mednai turnir, bil sprejet, si nabavil tam w trebne potne dokumente, zaprosil. 14dnevni dopust —- dopusta ni Vemo sicer, da so sodišča pre®13 na z delom in da vlada- splošno manjkanje sodnikov, toda dopus -svrho udeležbe na mednarodtaein bovškem turnirju, 1«) gie za nrr našega imena v inozemstvu, _ bi ^ vendar moralo dovoliti, osobito v tem slučaju, ko se je dr. Kra® ^ tak navadno niti zakonitih rednni _ pustov ne poslužuje. Vsled preo13 ^ n osti sodišča z delom je že kljub dopustu zahajal na sodišče radoval. Tako postopanje je s^r nečuveno in vredno vse obsodbe- m Nakup Kokoschinegovih ^ mariborsko oblast 3e finančna., ^ star začasno ustavil, da se 'PreiS<’ ditev posl. Koruna, ki pravi, da le hiše prodane državi za mnogo ^ oeno, nego so bile prvotno P°_^ pa. in da je pri kupčiji hotel zaslu'^-1 šičev sin Rado. ^ U gvf ’ m Odbor ProtituhcrkuTozne javlja, da, je zdlravstveui odsek venijo v Ljubljani z odlokom št. z dne 11. noevmbra dovolil ^ zdravnikom izven Maribora, ki s® ^ čejo tečaja o tuberkulozi udelo7'1'_ ^ bodo za to prosili, dnevno pc^Pv^oj-znesku 25 dinarjev, povračilo P‘ bime v znesku 100 dinarjev in 3^ ^ po možnosti na razpolago prosto' prenočevanje v tukajšnji javni ^ ci. (Ta velikopotezni čin adravs^ ^ ga odseka je tembolj za pozdr»vl ll^ga faktično rabi nega našega naroa ^ zdravja največje sldrbi in pažW°-uredn.) ^ m V pomoč revnim učenco^^ ljudskih in meščanskih šolah J botru je obstojalo od leta 1874. ki je blagonosno delovalo več d ti j in nehalo ob preobratu. Na v ^ revnih učencev je potom diru sv bivalo knjige in druge učne is0. ko, a tudi oblačilo, obuvalo i11 pjj< Beda je bila vedno, a do vrba J ^ kipela v zadnjih letih vsled nefiC jjli draginje. Kako hoče oče delav/ državni uslužbenec kupiti sV°^-0 sJ* t rokom šol sike priprave, ki ^ četkom šolskega leta od 200 do ^ < za vsakega posameznega uc°tl‘'‘’• p-srednjih šolah do 1000 K. Kako ■ ^ haja, ako ima tri, pet, šest polnoma nemogoče. Otroci v šolo brez knjig in zvezkov, $ se mmeriti ne more. O slabi o obuvalu, nezadostni prehraJU , ^ katero posledica bo jetika, spl01 ^ varimo. Ali smemo in morem0 lje gledati to bedo ravnodušno usmiljenja? Ne. Tu hočemo P vsi, ki nam je pri srcu naša 111 ■ to 3® - tu moramo pomagati vsi, flOV° sveta dolžnost. Treba je Je ustanoviti, društvo v pomoč r® ^ iti čencev, treba le mnogo gorki delavnih rok in iz malih_ Prl ^ ^o‘ 'posameznikov bo nastala il i#r ta, ki bo zadostovala v cdT101,^ r.;i; v, m ,TVs; v nerteu r večji sili. Zato se -vrši v 26. novembra ob 11. uri v deklič . jo«' t ščanski šoli v Cankar jevi uli^ svrho ustanovitve društva ^ revnim učencem. Pravila i0 P ^ da že potrdila. Letni T>risP£vC .r()iri JJ lenkostni dar 3 dinarje. ^at0oii .y prepotrebni človekoljubni 1 dobipbit našo mladino isk1'^; ijji nlo obilne udeležbe. Pripi^ _^.— ' bor opozoriti svoje! in SoeUalisti med seboj. Centrala ‘ri jaldemokratskega, konzum nega ®nŠtva v Ljubljani je poslala podražil v Mariboru lepake sledeče vsebi-J(>: »Cita.j in uvažuj.! . Kdor ne izpol-a3rie svojih službenih dolžnosti, naj Opusti službo! Niti -vprašati ne smete, “i ie prijatelj ali nasprotnik, ali je *®ožen ali nezmožen; po delih morate jriiti, ne po obljubah in zmožnostih! fvittur so dolžnosti pretežke, naj si “tete službo z lažjimi dolžnosti. Pa je le to našel! K večjemu ho našel nc-Pthuega gospodarja, ki plačuje leno-■p.« — rpa lepak je vodja podružnice ?a, !,v Prodajalni, da ga lahko cit a jo sružbenci, na katere se nanaša, pa jjfdi Javnost! Koliko krika ir. vika pa j ) nastalo po soeijalističniii lističih, I ’ ‘ si kak »kapitalistični« trgovec j * ta način »drznil« ^'izbence! 1 ukovska slava 45, pešpolka. Dne d novembra slavi naš domači 45. peš-Vp v. 'teiašnici kralja Aleksandra. I. i. ^ ju svojo prvo »pukovsko slavo« “temin ha dan. katerega je bila u-^ Maribora rešena v našo korist, kovana slavnost se začne ob '49. uri kMAie kolača pa. se vrši ob 10. uri. , ®P k sla v i je vsakomur prost in kkiG* *oga ne razpošiljajo posebna jh,:^ ®PT» pjev. udruženj® Lisinski, bi kop'^1 V ^deljo, dne 19. t. m. v Gb-kJ* koncertni dvorani koncert, pri-Hj T Maribor z vlakom, ob 4. uri 19 ti(w P0®- K a. kolodvoru se vrši slaven*11 &Prejern, svita vojaška godba, stj'6 vvBarodaih nošah postrežejo go kič 8 paniko na kolodvoru. Koncert točno ob 'AS. ufl zvečer, ker se tlt jj®,*8 isto noč odpeljejo. Po koncar-^tiV Pcsoščeni v Grajski Hjji j.vstopnice se' razprodajajo v v trafiki ge Svetek v Go-topS 1T**ci zvečer od Al. ure naprej (^vonoertiii blagajni. Do danes v ri7n .^Poldne, ko to pišemo, se je Wlr=Ca1° vse®a skupaj 20 sadežev. Tej t^aTali ist to P°t koncert tako s!a In fl"1 kakor zadnja dva koncerta Gl M?*-. *. «*•»- ,if^c'e’ potem ne pri redi Gl. Mati-'Ohe&rtni sezoni 1922-23 niti zase a druga, društva nikakega kon-v?c. dr tlarn^ I^ovio, da se »itj Ceri.a V ^ Ahia Maribora opo-člnniee in narodne 'Le? 2ber«W ob 4. uri 19 min. na kolo- Y Wf11 >» ^ske ^ai'odTia nošah k sprejemu WtL jKe?a 111 h koncertu. Ker se je Kp^lf 50 koncertna dvorana prazna, vprit uaimo vse članice, da agitirajo v Vs^p^Sih za dober obisk koncerta. !>cl,riJe !C° se prodajajo v nedeljo do-^Po&ki trafiki gospe Svetek v Go-bri i ^kci od 'Al. ure z/večer naprej 'Jheertni blagajni. Kot ih blagajni. v ttflfji 6tji ustanovni član M GA. ^ajju^fPovni član Mariborske grad-v3® se danes prijavilo Jugo-* iEj^SlCo.inženersko podjetje ob enem te 5Ja^0’ jn je rade volje pripravljeno ‘Dno aktivno sodelovanje. Kdo t i ustanovnih 1 cejij.],, ^vart©t Ziba priredi dne 7. de-r*ov koncert. Na programu je ratet-T S°v kvartet op. 51 št. 1 O mol, ‘h Jjlno,v. E mol »Iz mojega življenja« ?9 W 1 ov E dur. Opozarjamo, da bo v koncert vršil samo v slučaju, če sWni Prodaji razprodano dovolj v-^ ^stopnice za sedeže se dobe tlie^vini muzikali j Hbfer, Šolska vina v Man- C jd&otovitev zalo. ^tep io Je P®*kr. upirava dovolila pori '"90 odstotne občinske doklade d-05 ?*no trošarino na vino (Diu. k°UšvGs^° dczdajnih Din. 0.70) in so »k; j*? doklade podvržene tudi seda-hlg^j °ge vina, od katerih se je že . dozdajna doklada, pričnejo z dnem organi mestnega ma I rhn U8‘°biv]jati zaloge vina e-po-s gostilničarji in kavarnarji. »lil 1 teagistirat poziva slednje, da )'Qk0 J'edo pr[ ^m, poslovanjzu na VO 'dsokošolce v Gradcu, Opo- ^tejr0 na na®° včerajšnjo notico o prispevkov za »Jugosl. ak. Sbua* v Gradou. Pomoč je nujno po-a Kašikovič ostane v Mari-W If,,° Poadeljka zvečer tor bo pose-Ua P°djetja in zasebnike. m Zveza Kulturnih društev, podružnica Maribor, sklicuje za sredo dne 22. novembra ob 18. uri sestanek napredne inteligence v prostorih »Ljudske knjižnice« (Narodni dom). Na sestanku se bo rekonstruiral odbor podružnice in določil program delovanja za zimsko sezono. Posebnega vabila ne dobi nihče in je torej tem potom vabljen vsak, ki bi bil voljen sodelovati pri prosvetnem delu na deželi. Udeleženci naj po možnosti na sestanku še javijo iz katere stroke bi bili pripravljeni predavati. V ostalem opozarjamo na današnji uvodnik. m Društvo hišnih posestnikov za Studence, in okolico sklicuje na dan 19. novembra 1922 ob drugi uri popoldne v gostilno Uran v Studencih svoj redni občni zbor. člani, oziroma hišni posestniki iz Studencev in okolice se vabijo v Listnem interesu k o-bilni udeležbi. Odbor, m Ben Aroliy Bey, znani hipnotizer je na svo.iem potovanju dospel v Maribor in priredi v sreedo in četrtek dne 22. in 23. novembra, v Goizovi dvorani zanimive predstave. m Popravek. V petkovem in sera tu tvrdko F. & A. Uher je tiskarski škrat povišal ceno bukovih drv za gorivo na 770 K. Pravilno se glasi: Bukovo drva za gorivo 700 Iv za kub, meter. m Padanje cen mesa je bilo danes opažati na. našem trgu. Seveda, so v tem prednjačili okoliški mesarji, ker mariborski šo vedno premalo zaslužijo in jim tudi mostna, mesnica daje »dober« vzgled. Pričakovati pa je,'da bo konkurenca okoliških mesarjev tudi mariborske prisilila, da bodo znižali cene. m Zopet poskusen vkv m. V petek •,»večer so neki mladi ljudje, ki so stali na Trgu svobode, slišali žveket šip, ki je prihajal v smeri od modne trgovine Avgusta Starkla na Aleksandro vi cesti. V tem je prihitel tudi stražnik in je opazil neznanega čLpiveka, ki je zbežal po Kopališki ulici. Neznanec je vlomil šipo na. izložbenem, oknu trgovino ter skušal izložbo nekoliko izprazniti. Kos blaga je že imel zuna j, toda. v tem trenutku je spoznal, da je opažen ter ie zbežal. Trgovec trpi 800 dinarjev škode. Policija je uvedla zasledovanje neznanega vlomilca. Po množečih se vlomih v zadnjem času je sklepati, da se je v Mariboru zopet u-gnezdila kaka. vlomilsko, družba, ki skuri »pregledati« zalogo mariborskih trgovcev. Upamo 'na, da se bo naši policiji kmri : posrečilo, da ©pravi te nova može na varno. m Hotel IlalbAvidl. Danes v nedeljo jutranji in večerni koncert. Izvrstno pivo v sodčkih iz pivovarne Gotz; prvovrstna vina stara in letošnja, meščanska kuhinja. V noudeljek 20. novembra zvečer pojedina srn in divjih zajcev. 1197 m Češko blago za obleko itd. po znižanih cenah je dospelo. Prodaja se 10 odstotkov cen je kot prejšnja zaloga. Glej današnji inserat tvrdke I. N. Šoštarič v Aleksandrovi ulici 13. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Repertoire: Sobota, 18. novembra: Namišljeni bolnik. B. Nedelja, 19. novembra. Prodana nevesta. Izv. Pondeljek, 20. nov. Zaprto. Torek, 21. nov. Hoffmanu ov ripo-vedke. Ab. B. »Prodana nevesta«. Jutri, dne 19. novembra se uprizori zopet priljubljena Smetanova opera »Prodana nevesta«. Vlogo Janka igra. g. G e iti er, ki je včeraj nastopil v Hoffmanu,wih pripovedkah. G. Gsitler je nastopal z jako lepim uspehom na vseh večjih odrih Češkoslovaške, dalje v Varšavi, Krakovu itd. Darujte za ,SkEad otroške feoSmca6 v Rfiarshoru. o Načelstvo Kola jahačev sokolske ga društva v Mariboru vabi člane, da' se udeleže krstne slave 45. pešpuka, ki se vrši v torek 21. t. m. v meljski vojašnici. Bratje v kroju se zbirajo ob 9. uri v Narodnem domu. Zdravo! — Načelstvo. o Zletski broj »Sobolskog Vjesnika žups zagrebačke«. Primili smo dvobroj (8—9) »Sokolskog Vjesnika župe zagrebačke, pa moramo iskreno konstatovati s obzirom na sadržinu ovoga broja, njegova tehnika i način uredjivanja, da je pomenuti list stekao jedno od prvih mje-sta u jugoslovenskoj žurnalistici. S sa-mom brojn nalazi se detaljan opis ljub-lianskog sleta sa mnoštvom ilustracija, dok ie ostali dio ispunien člancima privatnih sokolskh pisaca, te preglednim izvještajima. Mi list preporučamo sa svoje strane, a naročuje se kod uprave u Zagrebu, Nova Ves br. 23. o Sokolski koledar za leto 1923 je pravkar izšel ter. ima sledečo vsebino; 1. koledar; 2. dr. Miroslav Tyrš: Naša zadaca, smjer i cilj. 3. dr. Vladimir Ravnihar: Naša zmaga. 4. K. Gangl: Hočem 5. Žakula: Sokolsko) vojsei. 6. Miroslav Ambrožič: VII. mednarodna utamica. 8. L B.: Misli o razmerju med Sokolstvom in šolo. 9. dr. Ljudevit Kuščer: Malim društvom in odsekom. 19. Miroslav Ambrožič: Leto 1922. 11. Veri Svaj-gar: Statistika s statističnim pregledom jugoslovenskega Sokolstva za 1. 1921 Koledar je uredil Miroslav Ambrožič. Koledar stane 7 dinarjev ter se naroča pri Jugoslovanskem Sokolskem Savezu, Narodni dom, Ljubljana. Poživljamo vse brate in sestre, da naročajo sokolski ko ledar v velikem številu. Nove davčrso-pravne odredbe v finančnem zakonu za ieto 1922-23. (Objava trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani). Finančni zakon za 1. 1922-1923 vsebuje poleg proračunskih določb v glavnem določila začasnih zakonov o proračunskih dvanajstinah za I. 1921 in 1922, uvaja pa poleg tega tudi n ove davčno-pravne odredbe, ki se tičejo sledečih davkov: I. Zen»!jariua. Enotni državni pribitek, določen v začasnem zakonu z dne 27. junija 1921 na 120% je zvišan na 150% (čl. 152 št. 1). n. Hišna najraarina. 1. 5% hišna najmarina, ki se je pobirala od poslopij, obdačenih po zakonu z dne 28. dee. 1911 drž. za,k. št. 242 je ukinjena (čl. 164). 2. Globa zapretna posestnikom, ki na uradni poziv ne vlože napovedi o hišni najemnini se zvišuje od 29 K na izmer« do 100 Din. (čl. 152 zadnji odstavek). IH, Dohodnina. 1. Davčni minimum, to je znesek, s katerim se prične dolžnost plačevati dohodnino, je tudi za 1. 1922 izjemoma določen na 10.000 K. Ta minimum pa ne velja za službene prejemke zasebnih nameščencev, M »e. obdarijo po določilih čl. 139. Citacija čl. 115 pri čl. 155 št. 3, ki obravnava obda-čenje^ službenih prejemkov zasebnih nameščencev, je očividno le tiskovna pomota, ker se more določilo tega člena uporabljati edino le v zvozi s čl. 139 finančnega zakona. Po čl. 189 so oproščene davka tudi draginjske doklade zasebnih nameščencev, kolikor ne presegajo pri enakih družinskih razmerah draginjskih doklad državnih nameščencev. Splošnega merila se za obda-eonrje službenih prejemkov zasebnih nameščencev ne more postaviti, ker se ravna, odmema postava po številu družinskih članov in draginjskem razredu, po katerem dobivajo, oziroma bi dobivali državni nameščenci v dotič-nem kraju duaginjske doklade. Zaradi točne informacije je dobro obrniti se na pristojno davčno okrajno oblastvo. (Glavarstva, davčna administracija v Ljubljani). Pomen te ugodnosti jo velik. IV. Plačarina. Plačarina se po Čl. 155 št. 3 fin. zakona za leto 1922-1923 ukinja. V. Davščina na tan lijemo. Osebe, nameščene s službeno pogodbo proti stalni plači kot vodilni direktorji delniških družb in komanditnih delniških družb so bili do konca 1.1921 glede prejemkov, ki so jih dobivali od družbo kot upravni svetniki itd., zavezani pla-, carini. Vsled odprave plačarine določa čl. 154 odst. 3 fin. zakona, da so Ti prejemki zavezani brez ozira na službeno razmer je prejemnikov davščini tan-tijeme. VI. Invalidski davek, a) Po el. 85 fin. zakona za 1. 19.30-21 se invalidski davek ni pobiral od onih hranilnih vlog pri denarnih zavodih, katerih letne obresti niso znašale več nego 20 Din. v fin. zakonu za 1.1922-1923 čl. 118 zadnji odstavek) je meja davčne prostosti zvišana na 100 Din. b) Po čl. 117 finančnega zakona je pobiranje invalidskega davka za enkrat omejeno na davčne predpise do konca 1. 1922, odnosno za čas do 31. julija 1923. VII. Davek na poslovni promet, S čl. 116 fin. zakona za I. 1922-23 se popolnoma. izpreminja čl. 11 zakona o davku na poslovni promet, Izpremsnje-ni člen v Vstvu le poojstruje pravilnik o tem davku, da so upravičeni, zahtevati knjigo opravljenega prometa s pristavkom davčnega odbora edino le predstojniki davčnega oblastva. izgubi pravico pritožbe proti odločbi davčnega odbora, s katero ta sam oceni višino opravljenega prometa dve leti po izplačilu davka za. vsako posamezno dobo, plačilo pa se smatra, za pravilno izvršeno, ako se davčnemu zavezancu v enem letu po plačilu ne prijavijo pomisleki glede pravilnosti prijave ali vodstva knjig. Joško M. Sottler: Strokovna izobrazba v kmetijstvo. (Povodom petdesetletnice državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru.) Kmetijstvo je najvažnejši činitelj v! krogu pridobitnih panog, ki so človeku potrebne za njegov obstanek, a kmet pijonir vsega onega, kar nam je dala majica narava na svobodno uko-riščenje. !• Po pretežni večini se kmet še ne zaveda važnosti;'funkcije, ki jo izraža v izvrševanju st anovskega poklica; ne ve ali pa pozablja, da uspeha njegovega dela ni deležen on sam; tu so zemljami nekmetje, katerim pride plod njegovega dela prav tako, ali še bolje v prid nego njemu samemu. Harmonija človeške družbe predstavlja vzajemno delovanje vseh stanov v boju za obstanek. Ker te harmonije še ni, tudi o vzajemnem delovanju ni govora in od tod tedaj razlike: tu blagostanje, tam beda, tu napredek, tam zaostanek itd. itd. Delati kmetijski stan popolnoma soodgovornim nesoglasja in razlile® v človeški družbi sploh, bi bilo nepravično in zgrešilo; kmetijski stan in s tem kmetijstvo se je zanemarjalo in neresni ljudje še dandanes odrekajo večjo pomembnost vlogi, ki jo zavzema v zajedli ici vseh. Nasprotno bi pa bilo napačno, docela obremeniti za ta manj ek kmetijskega stanu druge stanove; deL krivde na, tem nosi namreč tudi sam. Če zasledujemo števine kmetijske krize, ki so izzvale in še izzivajo znana tarnanja in jadikovanja, kmeta, naletimo na mnogovrstne vzroke. Ti vzroki pa ne leže vedno v neugodnih časovnih' razmerah, slabi gospodarski potit,iki, -vi množeči se industriji, v posledicah vojne, v zapostavljanju in omalovaževan ju kmetijstva s strani nekterih drugih stanov, itd.; oni imajo svoj izvor poteg navedenih činiteljev tudi še kje drugje. Ne-povoljnim kmetijsko - gospodarskim razmeram ni iskati od pomoči edino v državnem skrbstvu in obsežnem agrarnem zaikonodajstvu; vsak posameznik-kmet m«a seči po moderni samopomoči, ukrepi zadružnih organizacij pa naj bi ga pri tem s tem, da najdejo ložjo sa-edstva in poti, kako premagati začetne težfeoče, gmotno in moralno podpirali. Bo sicer res: Ostati lepo konzervativen, napoditi vsako novotarijo ter po starem načinu brez kombinacije in. mnogo _ razmišljanja, po častitljivih predpisih prednikov orati in živino krmiti, je komodnejše, ni pa že dolgo več Času primerna Ko se je jel agrokaltur-ni razmah posebno v nekaterih krajih’ inozemstva večati, ko so se zboljševala prometna sredstva, množilo prebivalstvo, so oni redki dal oko vidnejši možje uvideli in morali uvideti, da bo moral »T3BDR« Maribor. 15. novembra 1922. Objave. ;Bw -ratnafel le tedaj, če ho avfogatoi^jajenja in jjrafationenHi postaranja; ni vugtižtle in dole prvi strciktfvno izšolani , * \ K4rIhf^ bioskap. S»* «nMaiti napredlka amansitvenega razisko; več dosti posestvo, plug, brana, seme, ’ nairaščag. r d»nes_ in v medeno predvaja . | • OTnja ter se k istimi ukoristil. Potreba j ter golo delo treba pognati tudi teore- ] ena teK indukcij, B zavzema ta- X*ia M« fiS^vTzani mitih & to^o-g^potokega o-< time pori^ip,^ višaja deln xtd & po srnji starosti ikakor po svojem 3h jSm] ZoLn izborno rt* I bratorm namreč m fraoa; ona je I Ker je tedaj daaidammne kmetijstvo n,fflcdu kot mmodaxm uSni mvod ve- ££ ®STT ™Lrstne ft* | mesto med svojimi piosestri- žij©, larasnih slik in prvovrstne . j . . ,, , . V ponedeljek mane sensacijo^ I iznuno te dni petdesetletnico drama iz časa "boksarske vstaje Kini z zelo napeto kriminalno vsohmft Film jo amariteansikega izvora.. ter snet v Kirni, v Cliikagn in San I" < »opomin novega časa, Ucaterega Kmet že j mnogrositransiki in težavni poklic, ki leodlično 3 davno ne bi smel več prezirati. Koliko zahtevka obsežna znanja in tudi, rekel mami, prs 30 dandanes zahtev, kterim bi moral bi, posebno lastnosti značaja, se mora svojega obstoja. Uriti sMiemi limetovailec doraeel! Jasen j oni, ki so mu hoče posvetiti z uspehom, Ko lx»do številni absolventi drž. vi-pregled cees vsakokratni. gospodarji ■ učiti m zopet učiti. Steči si mora poleg naroke in sadjarske šolo mariborske, ki položaj, trgovske in trzne razmere bi, višje splosno izobrazbe (zgolj Ijudsko- imi moral nuditi mati in -voditi ^Ita^ovodsfcv0 ----------x-~ - ~««*™ «• imucn-mu v™««,« «B- cioiDovmo pa tudi izven njenih * i^Anst.ri-iA -rsAihina nn krimii Tentaibilnosti vsake posameme panogo. j nejsi momente, nego se misli. I; mej odlična mesta v kmetijsko-gospo-j SSSS ™ ™Sreto». Pao pa je za to potrebno poznavanje: Ne samo kmetijsko-gospodarske, tu- darski stroki, proslavljali — v duhu ali i____________________ pnvor ■ .temeljev splošnega narodnega in spe- j di obilo dingih toriz jo žgoč izraz ne- z osebno navzočnostjo na zavodu — ju-eijeflnega Ikimeti; jskega gospodarstva po- j zdfeavega stanja, ki tare našo mlado bilej svoje almae mater, kaj bodi njih 3eg organizacije^ obratovanja, ki' ne državo. Še-lo tedaj, ko bo prišel zadnji želja za bodočnost? more izhajati le lajpraikticni h izkušenj; gorski kmet do prepričan ja, da mora Zavod, da procvitaij in se razvijaj db to znanje oz. zmožnost morajo biti to- , tudi sam sodeovati na odstranitvi ne- vodno večje popolnosti, naši kmetski < BWUWy9U „ zultata dobrp teoretično in praktično . normalnega, proti drugim nazadnjaš- očetje in matere pa, da dajo svoje sino-! naju. V četrti rundi jo zmagal ^r" < izobrazbe^ Kmet z enostransko izobraz- S kega in zato Marati poniževalnega sta- ve-nasledlnike v kimetifeke strokovne šo-! feld nad Maroczijem, Tartalkowar - v stroki ne v nadlogo drugim ; nja. da mora tudi sami vršiti in znati le, tako, da v doglednem, času no bodi I Bogoljubovim, Wolf nad Samii^ m pnsel bo cas kO bo sploh nemogoč; [vršiti v polni meri svojo dolžnosti, da več kmetsko hiše, kitere gospodar ne >b,i! Partijo Tarrasoh—Hiubinstein, , /umno udejstvovanje v vsakem poklicu ; je uspeh kmetovanja in gospodarskega bil absolvent kaflcega krnet, učnega za- ljuibov—Konig, Tartaicovesr- oa se teorija s prakso udejstvovanja sploh odvisen od mteli- voda. In takrat, konečno, se bo začelo in Emoos—Spielmann so ostaie .medsebojno veze, ker je sicer ukorišča- i gence doticnega obratovodje, od slop- novo življenje in podjetnost svežih sil, vinšeme. Včeraj, v patek se v to*®*} nje tatnuto *n manstvemh pridobitev »3e njegovepra teoretičnega in praktič- umskih leakoir telesnih, bo upravičevala i za mojstrsko prvenstvo ni igralo. P ne^^dljiavo, Jxrez tega pa — v j nega^dela in sposobnosti, še-le tedaj fco velike nade v kmetijstvo, katerega lepi \ pa je nastopil maš jugoslov^n^ 6 •, igospodar- \ današnji krizi konec, konec pa tudi ne- cilj smo si zasnovali vsi, ki smo zrastli I tovni mojster dr. Milan Vidan«®1 eia oprat izMjucen. Je že tako, da za: zadovoljstvu ljudstva in drugim nepri- na lanetsld grudi in ki to grudo ljubi-! multanski igri proti vdeležnito® uspeh v kmetijstvu ne jamči več samo i likam, £ —• 1 ■ • ŠAH. Mednarodni šahovski turnir JW mr ja. BDBHHBBni ARKO COONAC MEDICINA!, Bcrnhtrd Kellermann: PREDOR. Roman. (Dalje.) (89) Ker je .vedel, s Km bo Woolfit naibolj ustreženo, jc godcevski primaš s seboj privedel lepo mladenko, dosto naravnost z ogrskih kmetov. Mladenki je bilo ane Juliska. Popevala je narodno pesemco, tako poti-fcooia, da jo je bilo komaj slišati. i Woolf je godcem in plesačem obljubil sto dolarjev J ce ne bodo prenehali ni za eno sekundo. Pa so se' menjavali brez prestanka godba, popevi in plesi. Woolf; je ležal v stolu kakor mrlič/ le oči so se mu svetile. ■ Venomer je srkal rdeče .vino, pa ga le ni upijanjalo. I Kenee je v fotelju čepela z vzpregnjenimi nogami, za-i v krasno, ko cinober rdeče ovijalo, z napol zaprtem zelenimi očmi, kakor rdeč panter. Še zmerom je bila ,videti izdolgočasena. Baš to brezprimerno svoj-^vo, da j'e ni zanimala nobena reč, ga je zanjo vnelo. Ce se ji je kdo približal, ja zadivjala kakor idijotka, a! naposled so začeli iz nje švigati peklenski zublji. i Lepa mlada Ogra, katero je smartni primaš do-f [vedel s seboj, je bila S Woolfu pogodu. Svoj pogled je' Čestokrat uprl vanjo, a ona se mu je vsakpot z očmi s plaho izmaknila. Potlej je primaša z migljajem dozvalf k sebi m ž njim pojsepetal. Crez malo časa je Juliška i izgmila. > Točno ob enajstili je Reneejo ostavil. Podaril ji) 3e enega svojih prstanov z briljanti. Renče mu je z ustnicami poljubkala uho jn ga šepetaje vprašala, zakaj i sp ostavlja. Izvil se je z običajnim svojim izgovorom,! da mora po opravkih, in Renče je čelo nagubančila in) usteča namrgodila. i Juliška je že čakala na Woolfovem stanovanju. Ko se je je dotaknil, je zatrepetala. Njeni lasje so bili rjavi in voljni. Nalil ji je kozarec vina in Juliška sa je jvdano pokusila in je izpregovorila kakor sužnja: »Na ivaše zdravje, gospod!« Zatem je po njegovi želji zapela svojo otožno narodno pesemco, zopet tako poti Jioma, da jo je bilo komaj slišati. Ket 15nya volt a falunak — ie pela — ket .vlraga, »nind a ketto ugy vdgyott a boldogsagra ... — Dve ■ mladenki je imela vas, dve cvetici. Obe sta Hrepeneli po sreči; eno so povedli pred poročni oltar, drugo so! ponesli na pokopališče. ' j V svojih mladih letih je S. Woolf to pesemco slišal stokrat. Danes pa ga je polirala. Cul je iz nje vse svoje breznadje. Sedel je in pil in oči so se mu solzile. Jokal je, ker se je samemu sebi smilil, in solze so mu počasi drčale po voščenih, uvelih licih. Črez čas se je useknil in je dejal mehko in tiho: »To si dobro naredila. Kaj znaš razen tega, Juliška?« Pogledala ga je z žalostnimi, rjavimi očmi, ki so spominjale na oči lame. Odkimnila je. »Ničesar ne znam. gospod,« je zašepetala vsa plaha. Woolf se je nervozno zasmejal. »To ni mnogo!« .ie dejal. »Cuj, Juliška, dam ti tisoč dolarjev, pa moraš storiti, kar ti porečem?« »Prav, gospod,« je Juliška odgovorila vdano frr strahoma. »Torej se sleci. Poidi v sosednjo sobo.« Juliška ie nagnila glavo; »Prav, gospod.« Medtem ko se je razpravljala, je S. Woolf sedel negiben v stolu in srepel predse. »Ko bi bila Maud Allan še živa, ne bi bil brez n£de!« je razmišljal. In je sedel in njegova zla usoda je ždela nad njim in mrklo snovala. Ko je črej nekoliko časa oči povzdignil, je zagledal da stoji med durmi Juliška, slečena, napol zavita v portijero. Bil je nanjo popolnoma pozabil. »Pridi bliže. Juliška.« Juliška se je prestopila za korak naprej. Desnica je portijero še zmerom čvrsto držala, kakor bi poslednjega zakrivala ne marala izpustiti. S. Woolf jo je ogledoval z očmi veščaka in golo telo mladenke mu je misli izmenjalo. Čeprav ji še ni bilo sedemnajst let, je bila Juliška vendar že godna. Medenica je bila zajetnejša, nego so dala slutiti oblačila, bedra so bila obli stebri, prsi so bile majhne in trdne. Polt je bila temna. Dekle je bilo kakor iz prsti spečeno in na solncu posušeno. »Znaš plesati?« je vprašal S. Woolf. Juliška je odkimnila. Oči ni povzdignila. »Ne znam, -gospod!« | »Kaj nisi nikoli plesala pri trgatvi?« »Pač, gospod!« »Si plesala čardaš?« »Sem, gospod!« J »Torej zapleši čardaš!« Juliška sc je ozrla vsa v zadregah. Potem je zaplesala, bolj iz strahu nego zaradi visoke nagrade. Z j lalctmi in bedri je gibala neokretno. Ker je bila gola. ni vedela, kaj n kako bi s svojim telesom. Stopicala je, kakor ji je hoditi po črepiniah. V oči je bila vsa solzna in lica so ji od sramu gorela. Aj, in nožiče, *e ki niso prav snažne, kam bi jih le dela? ,. n; Sl Bila je krasna. Tako genljive sramežljivost Ju Woolf videl že dokaj let ne. Ni se je mogel naslc »Pleši, Juliška!« , r0JjeI In Juliška je nerodno privzdigovala noge i® pr in iz okrenjene glave so ji na prsi kapale solze> tem je stala negibna in trepetala. »Česa te je strah, Juliška?« »Saj me ni strah, gospod!« (Dalje prihodnjih' ^ Glavni nrednlk: R a d i r o J F e h * r. Odsovornl urednik: Radon Cteltf. Mala oznanila. -*kiC* ™ Vedno sveže kranjske kio- Znižan* cene! Bd« ‘g, V« base, sirovo in čajno maslo, ter razne delikatese pri Vinko Krstan, delikatesna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta Stev. 18 ni«.aiis voiio r O, » - D 85-— prodaj* **m „ s el i n o y ič i K®*1*!* ribor, Gosposka Znižane cene pri T! 2199 10-8 ,Ha Ijtfti i* M |I8 [o® Po !P0 Malo posestvo v Spod. Radvanju s« takoj proda. Naslov v nprari, 2265 2—2 Dobro mleko se dobi v mlekarni Ivana Golob v Slovenski nlici IG od 7. nre zjutraj do 18. zvečer po K 12 liter 2237 10—7 Dsjem pouk v glasovlrju ra začetnike po n zkih eenah; tudi nemško konverzacijo proti hrvatski. Naslov v nprarmStvu. 2220 2—2 PATRIA 2345 T"f COGNAC f ”ed£on&> Čisti vinski d®*1 Dobiva eo p°' m*°a Ne pozabi naročni^; Zahtevajte povsod ,TABOR I Fotograffl2ne povezave zasloni svojim odjemalcem ne moremo dajati, kajti ako bi >i> to storili, moramo troske povečav prevaliti ali odjemalce ki brezplačno povečav ,4 pr^jCau’ffl n”s pa e vseeno izdelujejo dobri in posrečeni posnetki v najmodernejši izpeljavi in po solidnih cenah Nikakor pa ne odgovarja resnici trditev, da bi fotografiranje pri umetni luči prednjačilo Zmu nri dnevni svetlobi Imamo ateljeje z dnevne svetlobo, posedujemo pa razven tega aparate za električno in slično umetno luč vendar poslužujemo dnevne luči, ker smatramo, da umetna svetloba nikakor neX^Sra?vS5SS smo delat, v ateljeju posnetke ob vsakem času, najsibo črez dan ali zvečer, zunaj pa tudi pri oblačnem vremenu 2292 . - - • ----»..v*. uu zunaj pa tuai pri oDiacnem vremenu. j E-pgografsks ateiieii; Doienc, Kieser, Nakar«, Mayer, Wagner B kakor: nogavice, rokavice, srajce, _ kravate, perilo za Wasle in otroke, ter vse v to stroko spadajoče blago Ji nabavite po znatuo ztfllanllfc ®essa5% najsolidnejše v modni trgovini 2—1 Anion Pal, lioi. Oasioika ti. 23 pstrebiiine as krojača in ššwB8J&l Gostilna «5Pri I3pi“, Radvanje«, V nedeljo, dne 19. novembra 1922 WiUK CIGANSKI KONCERT. ^ovrstna sortirana vina. — Izborna kuhinja. TZOVO PIVO. — — — Za obilen obisk prosi A. S. ANDERLE. iala oznanila izobražena nemška učiteljica išče mesto kot vzgojiteljica ali drnžabnica. Pismene poundbe pod „Matuva 1922“ na upravo lista. 2257 Špedicijsk! uradnik, vešč vseh pisarniških del, z trgovsko naobraibo, išče službe pri kakem, trgovskem . podjetju, prevzame . tudi., službo za .potnika ali, skladiščnika., Nastop takoj.. Cen j, ponudbe prosim pod_„AgHeu“ na Ivo Sušnik. Maribor, Slovenska ulica 15. 2279 8-2 Železna paž (Dauerbrandofen) skoraj nova, zeleno emajlirana, k cevmi vred, za večje stanovanje ali pisarno jako primerna, se preda. — Cena Din. 5000. Vprašati pri tvrdki „Candia“, Graz, Altem.-gasse št. 81. 2262 Kratek gSasovlr v dobrem stanu se za 7200 Din. proda. Einspielerjeva ul. 26, 2274 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št, 22 se priporoča. S Hiša, obstoječa iz 5 sob, 4 ku-hiuj, velikega dvorišča in velikega vrta se po ceni proda. vjcc»«*rvv>,:: rv-rji m?mmgszssss&m PATRI A e®3 SERUi* Državna kontrola t Veterinarska uprava f Brzofavi: PATBIASEBUM SUBOTICA ZAŠČITNA ZNAMKA TeBeJon s SSiMS SO - Km 153 ■in ’ PRVI SOMA« i»R©8SWOO ki proizvaja in razpošilja zaščitno in zdravilno cepilo in serum v vsaki količini in vedno v svežem stanju zoper sledeče bolezni: BEDREN1CA (VRANIČNI PRISAD), SVINJSA KUGA, SVINJSKI VRBANAC (RDEČICA), SVINJSKA SEPTIKEMIJA (ZARAZA), KOLERA PERUTNINE, ŽDREBEČAK (SMOLIKA), EPIDEMIČNI POBACAJ (POMETAVANJE), PETEHIJALNA GROZNICA I.T.D. Proizvajamo nadalje MUR1NO za pokončavanje miši in RATINO za pokončavanje podgan. Brezplačno stavljane diagnoze Brezplačne strokovne informacije SZ PREMOGOVNIKOV: Poizve št. 18. se t Stritarjevi ulici 2289 ^danja............... &5uSa?ovc5............. Koniščina.............. Ztatar-Blstrica . . . ^erje Ttižsno . . . bukova drvaza gorivo 34-50 Iranko stanovanje oddaja vsako tvrdka m 1®@ kg za m3 množino F. & veletrgovina z drvmi 5n premogom MEH ii 5n premogom Harlbor, $8©¥@n$ka 8 vo TELEFON 344 Oralbeni oklic. E 1254-2I/12 ,Ha Ro!16-?0, R0V- 1922 ob 9. uri se bo vršil v Mariboru ;družba 0SRcnr kolodvoru v prvi mar. tvornici briketov, 1’ftlenm Z z’ iavna dražba deleža nekega družabnika l^otvar^116 tvornice. Najnižji ponudek znaša 50.000 K, Pozi\Cln° ie Pa položiti 10% tega zneska, torej 5000 K. !0zilaXpVotri na ponudbe se bo začelo pol ure po gori Korih - terminu* Izvršilni spisi, posebno družabna fPcdnisa 111 dražbeni zapisnik se lahko vpogledajo pri j n sanenr sodišču, soba št. 26, med uradnimi urami. 2294 Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 25. oktobra 1922. Piima bukova drva, rezana, 200 K meter, mehke kolobarje in premog se dobiva pri tvrdki Lippert, Tatteubachova ulica št 13. 2286 3—1 Dvonadstropna hiša, v sredini mesta, solidno zidana, z 11 stanovanji 1 — 3 sob, veliko podstrešje za napravo stanovanj, prostorne obokane kleti, veliko dvorišče z vrtom, se takoj proda. — Vprašali pri hišnem oskrbniku Gosposka ulica 50, vrata 6, od 8,—10. in 13,—16. ure. 2287 Gostilna „Pri treh ribnikih". Vsako nedeljo koncert. Začetek ob 15. uri. Mrzla in topla jedila, izvrstno staro in novo vino ter sveže pivo. Za obilen obisk se priporoča Karl Prinčič. 2295 Citre na prodaj. Vprašati v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 19. 2298 Higijenščna brivnica se vsem priporoča. Pi Tovrstna postrežba Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva nhca 9. ' 1650 kamina staiviBie v Sodni ulici, obstoječe iz dveh lepih čednih sob, kobinje in vsemi pritiklinami, z električno razsvetljavo, za večja od treh do štirih sob z električno razsvetljavo, kjeikoli si bodi v mestu na levem brogu Drave. Naslov se izve v upravi. * ;Prwowsfgi@ inMans pitane svinje garantirano 10 ocSst. slanine, kilogram po EC 8® «80 84 pri - mkmt & Inc. klavnks Umovanje Loška ulica štev. 5. 2299 mnm tovarn Ko y tave ponistira c; 46 ima v zalogi spalne in jedilne sobe ^ižarfh' kuhinjske oprave lastnega izdelka po R cenah. —- Prevzame tudi vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. 2285 2—1 ssa gj©sp@sie Bn dame, kak©r 8r©šc©, PSfjame za ne- v®ste, otroSko Jhidmlla ffladmr Kerožka cesta št* 31 perilo, kom SsSiaasSJ© §S«3. Pisarn, pohištvo oprava Gosposka a»oa Al, tO Pirobsaevs Mft» Svoboden ogttMit ©enlicl bnnjilaM D. D. / Fidrežiici Iirilar, J&leksantireva cesta štev. 11 j (preje Jugoslovanska Union-Banka,'oziroma Mariborska-eskomptna banka.) // Zagreb Ljubljana Beograd' / * Bjelovar, Brod n /S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Monoštor (Baranja), Murska !> Sobota, Osijek, Sombor, Suiak, Sabac, Šibenik. Škofja loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). AFlLI^eilEs E^spesS s Balkan Bank r. t. Sp85$: Jugoslovanska Industrijska banka. Wien : Bankhaus Milan Robert Alexender. 1933 IzdeEuje po khJ-niSJ?5» dnevnih eench Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000'— Imšiile vs@ bančne pssže nalkiaSantnele 1 Ustnega BComisilska pri betice Lešnik, ^©speska u3.14 v&rsltr@na snaenka VELIKA K A V AHKAaK LU B- H DANES V SOBOTO 18. 19. NEDELJA 19. kihi min sirni ELITNI KONCEMT T~T Pomnoženesa saConsitaga orkestra J. KAPLANSK ■ 1. Peer Gynt: Suita I. Grieo Trgovski vajoiBS© 2. Amorjeva idila, (flavta solo) ....................' 3. H-mol simfonija \ \ \ ' IchJdrt 4. a) Ksenija interni, (iz opere)..................... * p1rma b) Jadransko morje . . . .'.................... . • .Ha drik 5. Carrnen, (fantazija iz opere).............. R; VSTOPMMA^PROSTA___________BREZ ZVIŠANJA CEH VSTOPNINA" PROSTA DANES ¥ SOBdTO 1% KEJESI 9. (•JEDILI© IS- Flve ©’d@«k sea . MLUB-BAR S plesna revija — specijalni koncert BgHmaaaaa8aB8BBamaB^MW Z dobrimi Šolskimi spričevali, zdrav in krepek, 4e mogoče iz de tele, ae takoj »prejme v trgovino mtSane stroke na deželi. Oglasi im naj polijejo na upravo ped ,Merkur St. 120“. 2263 2-2 amerikanskb Iščejo se In anslelkl Dr« Hloisii Kiem®wSi ]e otvoril svojo prota v!soki ©r©^lsšla vestni, v Medjimurju in Pp@f?mMriw dobro uvedeni akviziterji za prodajo »Pravega Selana - francoskega žganja". - Ponudbe z referencami na upravo „JUGOPHARMACIA“ ZAGREB 2282 2-1 PRILAZ 12 Singer Igle In nadomestni de!L Lastna Prodaja vsakovrstnega manufakturnega blaga po jako znižanih cenah 2273 3—2 FKAN30 MA3ER Maribor, Glavni trg St. 9. mehanična delavnica. Ungar ihrninl strop SSnger olje, niti, svila Itd. pisarn v MARIBORU, Tattenbachova ulica 2/11 Prodaja na obroke. A Co„ Novrporh, NEMA PftOVMNSKA.KOJf BI PR0BI0 VIDAKOVIČEV CELIČNI KAPAK,NITI 1 Ualazayjenl.MlMi im SUHCA KOJE Bi PRODRLO VIDAKOVIČEM eno, sferne, drva, gsrereae^, 2SS©, krompir, sadje in ežrujg® cSežeBne pridelke kupuje in prodaja Si 1*0 B> H S 3 OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 Pedrointce: MA RIB ©a, Šolske uHca Štev. 2. Z«preb, Karlova c, Varaždin, O.ijek, Vinkovcl, Blelo! w, Brod na Savi^ Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podi gorica, Beograd, KruSevac, Nli, Skoplje, Veles Bitoli. Kragujevac, Zaječar hi Stip. 341 Zastopstva so v vseh večjih mestih. SPEC1JALHE ZASTORE * MIHIildillH m UH illllli W PRVA jugoslavenska i vORNiCA ŽALUZIJA - ROLETA.DRVEMHICELICMIH KAPAKA ISUNČANIH ZASTORA Obiščite trgovino A. VECEL, Maribor, Glavni trg 5 Tu dobite v največji izbiri težke emajl posode la. znamke Goliath j kakor tudi lahko češko blago in vlito železno emajl posodo' razno stekleno, porcelanasto in majolieno posodo. — Pri event j nakupu se bodete prepričali, da je v trgovini blago dobro, trpežno | O.SKRB/C ffe,, w - nasljednici 9 0 MASLJEDNICI ^ JL BRAČA VIDAKOVIČ ZAGREB 2 ... Telefoni: ilica.4o.> • S&EiS? POSLOVNICAN-Oa'--. • i 188P«"*. TVORNtCA 23-T5 'V- \ ■ — i Ah Na debelo 1705 10-10 Na drobno gSSBBiiHH!® H BS8—B 1 Cenjenim damam priporočam svojo delavnico za DAMSKE KOSTUME 1NAVERZNIK v Marijini ulici 24/1, odlikovana z zlato kolajno na obrtni razstavi. Točna postrežba! — Solidne cene! lstotam se sprejme tudi učenka. 2288 cela in tudi rezana prodaja po konkurenčni ceni nova lesna trgovina, Mlinska ul. 29. Sprejmejo se lstotam tudi „agentl“. 2283 A* II NAZNANILO. POZOR! Zimske in športne obleke, ra-glane, površnike, damske kostume in plašče izdeluje najceneje in po najmodernejšem krojit Dominik Fabjančič Jurčičeva ulica 5/1. 2050 ♦ • II P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prejel iz CeŠke veliko množino blaga za perilo, obleke ter krojaške potrebščine, katero je vsled znižanja mezd na Češkem in povišanja naše valute približno 40 odstotkov ceneje kakor je bila prejšnja zaloga-Tako se dobi n. pr. sedanje platno za perilo, 78 cm široko, & K 44, fino sukno za damske kostume, 140 cm široko po K l60’ moško sukno 140 cm široko po K 250. — Stari zalogi sem tudi cene znižal tako, da je omogočeno tudi revnim slojem še poceni nabaviti si obleko in vse druge potrebščine za zimo. Priporoča® „„t...^ j-,.,-. -----1— 2236 g„3 nakup, dokler traja zaloga. 3. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta 13» IndustrUaEec Išče obstoječe iz 2—3 sob in kuhinje s pritiklinami, po možnosti s kopalnico, najraje v bližini parka ali sredini mesta. Ponudbe pod ?,Industrijalec 10.000“ na upravo lista. Ir svinjska mast pitane goske kranjske klobase se dobijo po^ najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki Vračarič & Šorn, Maribor, Jurčičeva ulica 11. SSoinlna na SeSeznicS mmw g)gn ggg up® S ™ Za brzo prevažanje dospelih pošiljk se prt* Hiša v Mariboru dvonadstropna z vrtom, pripravna za obrt ali tovarno, blizu glavnega kolodvora, se takoj proda za 450-000 K. . ................ Cenjene ponudbe na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, [j ^ v°zov, 5 pohištv. vozov, 2 tov. avtomobila Slovenska ulica št. 15. 2296 2-1 JADRAN d.zo.» prej REITINGERJEV našle**" " PISARNA MELJSKA CESTA 1 - TELEFON S*' ... mes1 Največje m najstarejše podjetje za prevažanje v x 32 VOZOV. 5 nohištv. vnznv 9 fnu oiHnmnbila. ^ ^ umski sezona NOVEMBER - MARČC Podrobna pojasniia daje ravnateljstvo. Zdravilišč® ©Sv®Pl®n@ seto st-, m Zdravljeni® žečodMh, erevesftSfe1 živMh fo©tan§. %