t večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izliajn vsalt dan razen nedelj in praznikov ot> €5. uri zvečer. Uredništvo In nprnvnlatvo: Kolodvorsko ulice »tov. ir>. — Z urednikom bo moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro. — Bokopiai bo no vračajo. — Inseratl: Snatatopna petit-vrata t kr., pri večkratnem ponav Uanji dajo bo popnat. — Voljft za Ljubljano v upruvni&tvu: 7.a colo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., ®a čotrt lota 1 gld. 50 kr., na meaoc 60 kr., poSiljatov na dom velja mesečno # kr. več. Po pošti velja aft oelo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., ta čotrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden moHOo 85 kr. Štev. 179. V Ljubl jani v soboto, 8. avgusta 1885. Tečaj II. Celii in Slovenci V Ljubljani, 8. avgusta. (Izv. dop.) II Govoreč o vzgledu bratov Čehov naravno je, ‘la uismo imeli v mislih čudnega kameleona mia-dofieskih politikov in njih glasila, „Narodnih Li-stovH, temveč da se oziramo le na previdno tak-t,lko *k. Riegerjn in njegovih soborilcev, katero JR češki narod baš pri zadnjih državnozborskih volit,vah tako sijajno odobril. Popolnem se strinjamo s cenjenim sotrudnikom ljubljanskih „Novic“, (*a jR i nam Slovencem učiti se modrega, državniškega postopanja od severnih naših sorodnikov. Navskriž smo si le v jednem onim, v tem namreč, (*a bodemo razkrivali očitno protislovje, v katero so ravno „Novice“ zabredle gledč svojega uzora 1,1 “jegovega posnemanja. Smelo trdimo, da so zastopniki češkega nabila, odkar Ko se odpovedali neplodoviti pasivni P° "'k'’ v»topivši v dunajski parlament, dosledno m dejansko se držali jednega načela: zvesto podpirati sedanjo sisteme in njegove upiavne organe. Ni bila lehka naloga, trebalo je posebne zmernosti, pravega zatajevanja naravnih želja, in človeških strastij. Dvoje močnih nagibov delalo je na to, da skrajni elementi tudi v Hih pridejo do krmila. Misel na sijajno pre-eklost, na zgodovinsko slavo češkega kraljestva ei njegovo sedanjo izredno znamenitost z jedne, °*estni spomini na brezobzirno preganjanje, pod “Merim je češka večina zdihovala v dobi nernško-'iberalne hegemonije z druge strani, vse to je na videz vsaj opravičevalo nasvete narodnih vročekrvnežev. Listek. Prokleta! 'Roman Spisat E milo Richobourg; po K Vacanovi prede lavi prosto poslovenil Jaolco Leban.) (Dalje.) (i. Btrel^zanTrazi * *teK-1* " oblije čelo. In ona ve“d?VOt“ POt ^ velja ta strel njenemu ljubimcu! mogla vedet*> (l Pierrt; Rouvenat prišel j0 bu k zavesti, in zaslišavši strel, vstane. Nesrečnež )J%e se' za glavo z obema rokama ter zastoče se je nesreča, ki jo je hotel zabraniti ven«ey le V.goclila! Zamdn se je torej trudil, da P°miri svojega jeze penečega se gospodarja -st,a«ni čjn je bi| storjen! ... ~ »Prepozno! prepozno!" zastoče, roki si vijoč ” JHCijues! Jacques Mellier je morilec!“ Naenkrat zasliši korake v predhišji. »To je Luci la," misli si, „Jacques Mellier ne "0,e še tukaj biti.“ Ali kako drugače postopajo Cehi! Krohot in zasmeh pretiranih Nemcev ni jih spravil iz duševnega ravnotežja, stokrat odbit,i ponujali so vsig-dar z nova spravljivo desnico nemškim sodežela-nom, češ, pomirimo se, narodni razpor na češkem velika je izguba za deželo za obe narodnosti, za državno celoto! Vodilna misel Taaffejeve politike, narodna sprava, nikjer ni našla tako zvestih zastopnikov, tako vnetih zagovornikov uego baš med samosvestnimi čehi. Lep vzgled v tem oziru dala je pred kratkim zlata Praga, kjer je češka večina, oziraje se na plemenito načelo prave jednakopravnosti, iz lastnega nagiba nemški manjšini ponudila razmerno število zastopnikov v mestnem odboru. V parlamentu so češki poslanci vsig-dar lojalno podpirali vladno politiko, in naklonjenost svojo dokazali so z resnim parlamentarnim delom, ne le z lakoničnim glasovanjem. In iz prijaznega razmerja do osrednje vlade rodilo se jim je zaupanje do vladnih reprezentantov v posameznih deželah. Tudi na Češkem stoji deželna vlada nad strankami, kakor ji veleva poklic in uradna dolžnost, a kako se tam med ljudstvom neguje spoštovanje do cesarskega namestnika! Niti v glasilih najskrajnejšega mlado-českega krila ne čitajo se napadi na deželno vlado, povsod se razume njena težavna pozicija, uiti najhujšim sangvinikom ne pride na misel, polena ji metati pod noge. Isto tako na Moravskem, kjer so razmere v narodnem oziru še dokaj bolj neugodne nego na Kranjskem, isto tako celo v Si-leziji, kjer je češka manjšina v jednakem položaji nasproti brezobzirnim Nemcem kakor rojaki naši v sosednih deželah. In sedaj moramo vprašati „Novič rja“, kako je razmerje med kranjskimi Slovenci? Da se žalibog baš med našimi ljudmi čestokrat pogreša ona taktnost, s kojo se odlikujejo Cehi, tega vsaj on zanikal ne bode. Kolikokrat je pomočil isto per6, katero je zadnjič zapisalo skrivno razodetje v apokaliptičnem slogu, v tintnik, da bi levite bral narodnim chauviuistom, kadar so v mladoletni nagajivosti brez stvarnega razloga oblatili deželni zastop, zasramovali prijazno nam deželno vlado! S kakim ponosom je isti sotrudnik cenjenega ljubljanskega tednika poročal, da se je od cele državnozborske desnice našim poslancem čestitalo vsled premišljenega postopanja kranjskega deželnega zbora, ter da se je jednaka pohvala čula celo iz ust Najvišjega gospodarja! Kako očetovsko-domače posvaril je duševni vodja »Novic" ljubljansko mestno starešinstvo, če se je iz njegove sredine stavil kak nepreviden predlog, od njegove večine storil kak napačen korak! Toda za nami, daleč za nami je ta doba idiličnega spo-razumljenja, zmerni „Novičar“ prelevil se je hipoma v plamtečega protivnika, kirurgični nož vzel je v krepko desnico, izrezati hoče bolni del naših narodnih ran, in celd tega se bojimo, da se ta novo-promovirani narodni ranocelnik našemu bolestnemu organizmu ne približa z žarečim razbeljenim že-lezjem. Pač malo, veliko premalo časa za tako metamorfozo! „Das Gebackene vom Leichen-schmaus gab kalte Hochzeitsschiisseln." In kaj je pozitivna vsebina „Novičiuega“ besedovanja? V vzgled nam stavlja vedenje istih čehov, kateri se s tako finim taktom ozirajo na svoja deželna oblastva, potem pa — oh bridka ironija! — nadaljuje: »Potem je boljši, da rajši prej ko kasneje pripustimo krani zanesljivega zdravnika — nasprotnika!" Elegično poželjenje po nasprotni vladi tedaj tudi Mlada deklica vstopi. Imel je le še čas, da se poskrije v kot. Slišal je, kako je tiho vrata zaprla in kako je zapah malo zaškripal, ki ga je Lucila zopet zarinila. Zajedno stopi deklica v predhišje ter gre kakor senca mimo njega. Bilo je, kakor bi nje nožiča jedva dotikala se tal. Obrne se k stopnicam ter urno korači gor po njih, a tako tiho, da Pierre niti ne sliši, da bi lesene stopnice škripale. Lucila, prišedši zopet v svojo izbo, poklekne ter prične moliti. Dobro preračunavši, da mora gospodar kmalu priti domov, odrine Pierre Rouvenat zapah malih durij ter čaka sredi predhišja. Deset ali dvanajst minut preide. Nazadnje se zaslišijo koraki posestnika, hlastno letečega po suhem potu. Kmalu ga Rouvenat ugleda v vrtu. Potem zapusti iz nova korridor in se skrije zopet v vežin kot. Mellier vstopi. Nervozno je drhtel od nog do glave. Dasi je hlastno letel, bilo mu je vender lii< smitnobledo kakor preje. Bilo je, kakor bi se mu bila vsa kri pomrznila. In vender tekel mu je pot cuikoma po licih in prsih. Vlasje, ki so se bili oprijeli njegovih senc, bili so mokri, kakor da jih je premočil dež. Bil je brez sape, hripav in jedva se je držal na nogah. Naslonivši svojo puško na zid, hiti gori v svojo sobo. Rouvenat steče za njim. Ni več mislil na to, kako je gospodar malo preje ravnal ž njim. „Jac(jues, nesrečnik, kaj si storil ?“ reče za-tvorivši duri za seboj. Mellier ga zmedeno pogleda. „Kaj kaj je?“ zakriči, „kaj sem storil? Je-li vem?...11 — „Jacques, je-li moida odvrnil dobri Bog strel od žrtve?" Posestniku se oči čudno zasvetijo. „Ne“, zamrmra. »Pomeril sem v srce, in .. . on je pal! . . .“ — »Mrtev!" zakriči Pierre. — .Mrtev!" ponovi Mellier hripavim glasom. Rouvenat se spusti na stol ter si zakrije obraz z rokama. .Tedaj! Kaj-li šo?“ nadaljuje posestnik. „On mi je zapeljal hčer, onečastil me je j bil je ropar. Jaz sera se maščeval, ubil sem ga! . . .“ Služabnik pogleda. »Dit, ubil!" reče. „Če tako hočeš reči! Kaj-li jaz maram za to!" — „In sodišče, Jacipies, ne v možatih prsih „Novičarjevih'' in — zakaj vse to? Ali se je sedanja deželna vlada v istini s kakim grozovitnim činom pregrešila zoper narodne svetinje, ali je z brezbožnimi nogami teptala našega naroda ustavne pravice? Ne, ne, nič vsega tega, le v dolenjski mestni skupini izvolil si je narod brez dovoljenja nekaterih gospodov moža, ki je baje tudi nesimpatičen Novičarskemu sotrud-niku, in pregrešna vlada ljubljanska ni zabranila te zločinske upornosti! Odtod sveta jeza naših „Novic“, odtod tudi prežalostna perspektiva v našo bodočnost, kajti „kdo pa bo maral biti zaveznik Slovencev11 — tako modruje naš vedež — „dokler nimajo toliko lastno moči, da bi se otresli — ene same osebe... .!“ Zadnji ta odstavek označi po polnem namen in duševno sfšro Novičarskega članka. Na to tedaj je merilo vse primerjevanje Čehov in Slovencev, s kojiin so nas prijetno iznenadile ljubljanske »Novice11. Toliko besedovanja, toliko oblastno doneče analogije in konečno kot sklep vsemu obširnemu umovanju — taka uborna osebnost! Isti n a je, da bi le skozi in skozi umestno bilo, ako se Slovenci zvesto ravnamo po češkem vzgledu, bodi-si v državnem zboru nasproti ministerstvu, bodi-si doma gledč razmerja do deželne vlade in nemških sodeželanov. Uzor nam morejo biti Čehi, toda oni, ki se na nje sklicuje le iz osebnih razlogov, odpovedal se je ob jednem pravici, rojakom svojim tolmačiti nauke, izvirajoče iz primerjevalne metode. Analogija se je tedaj kaj slabo obnesla gospodu „Novičarju“, in oziraje se na jasno tendenco njegovega članka, bi se nam dokaj primernejše videlo, da bi mu kot naslov mesto sedanjega na čelo postavil bolj karakteristični napis: „Viel Larm um nichts." Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Načrt potovanju Nj. Veličanstva cesarja za prihodnja dva meseca je naslednji: Po vrnitvi iz Inomosta vršil' se bode lov ob Traunsteinu; dnč 21. t. m. odpelje se Nj. veličanstvo k vojaškim vajam pri Plznu; pri teh vajah navzočni bodo tudi kralj belgijski, cesarjevič Rudolf, grof Kftlnoky, vojni minister Bylandt-Rheidt in več tujezemskih častnikov. Dnč 25., 26. in 27. t. m. bode shod z ruskim čarom v Kromeriži; spremljali bodo presvitlega cesarja knez Hohenlohe, generalni po-bočnik baron Mondel, grof Kalnoky, grof Taaffe in ministerski predsednik Tisza. Dnč 3, 4. in 5. septembra bodo vojaške vaje pri St. Poltnu. Sredi septembra obiskal bode presvitli cesar deželno razstavo v Celovci ter potem odpotoval k vojaškim vajam v Slavoniji. mislišli na sodišče?“ — „Sodišče, to sem si sam; kajti jaz branim svoje blago, maščujem se za svojo čast!" — „Ti govoriš neumno, Jacques.. .“ — „Če vidim na polji gada, pohodim ga: če škodljiva žival, volk ali stekel pes prodere v moje posestvo, onda zagrabim za svojo puško ter ga ustrelim ... to je moja pravica! In to sem danes storil." — „0, on ne umeje, neče uraeti!“ jekne Rouvenat obupno. „Pa Jacques, to je strašna reč! In tvoj mir me plaši. Nesrečnež, ni li te kdo utegnil videti, spoznati..." — „Kaj-li maram za to?" — „Jacques, vsi tvoji odgovori so abotni. Ti si res znorel! Nadejam se, da te ni videla živa duša; saj ob tej uri spi vse na pristavi kakor v vasi Toda zaklinjam te: pomisli, pre- vdarjaj svoj položaj; ti si načinil strašno zlodejstvo, Jacques, in če se izve, hudo se boš moral pokoriti za to. Pred postavo smo si vsi enaki, in postava ne pozna milosti. In če tisočkrat (16š: „Hčer mi je zapeljal, jaz sem se maščeval za omadeževano svojo čast!“ vselej ti odgovorijo, da nema nikdo pravice, sam si delati pravico. Taka jo, Jacques, in nič drugače. Pa nihče te ni videl, nihče te ne zatoži, in če se sam ne izdaš Ker nisem ti mogel zabraniti, da ne bi storil, kar si storil, zato hočem zdaj, ko se je nesreča uže V kratkem objavilo se bode imenovanje več novih članov gospodske zbornice. Kakor 'se poroča z Dunaja, imenovanih bode posebno mnogo članov poljskih in českofevdalnih aristokratov. Praški listi poročajo, da bode članom gospodske zbornice imenovan tudi ravnokar v pokoj stopivši sekcijski načelnik v ministerstvu za notranje, eksc. baron Kubin. Pri cerkvenem kongresu ogerskili in hrvat-skih Srbov skušala bode patrijarhova stranka doseči, da bi se v bodoče število posvetnih kongresnih članov zmanjšalo. Tako namerava odstraniti patrijarh vpliv posvetnih veljakov, kateri ne gredo voljno z njim čez grm in strm, duhovniški dostojanstveniki pa se radi udado njegovi želji. Baje bode pri tej nameri patrijarha podpirala ogerska vlada. Zagrebškim županom izvoljen je bil, kakor smo uže poročali, jednoglasno dvorni svetovalec Badovinac, Ko se je po izvolitvi predstavil banu, poudarjal je slednji, naj se mestni zbor ne vtika v politiko, marveč naj se briga le za mestne zadeve. Novoizvoljeni župan je na to izrekel, da bode skušal pri vsaki priliki posredovati med strankami ter odvračati neplodno politikovanje iz mestnega zbora. Tuje dežele. Iz Belgrada se poroča, da nameravata srbski kralj in kraljica v kratkem obiskati mesto Kragujevac, staro stolico kneza Miloša. Ali ja bode na tem potovanji spremljal ministerski predsednik Garašanin, ni še gotovo. — Kralj Milan dobil je od pruskega princa Viljema vabilo k dvornemu lovu, kateri se bode vršil na jesen; kralj Milan je sprejel vabilo. Francoski listi ostro odgovarjajo na članek v „Nordd. Allg. Ztg.“, kateri je bil naperjen proti Francozom. Vsi listi soglasno trdijo, da obdolže-vanj^r gori omenjenega nemškega lista žalijo frandoski narodni čut. Tako postopanje omadežuje francosko čast in je tudi v stanu razvneti strasti. „France“ pa kar naravnost pravi: „Če Nemčija tako postopa, moramo biti pripravljeni, postaviti se jej nasproti." Angleška pomnožila bode indijsko vojno za 3900 mož konjiče in 4550 mOž pehote. Domačim vojakom oskrbela bode najboljše puške; indijska pristanišča pa hoče zavarovati s torpedi. To vse bi na leto provzročalo 2 do 3 milijone funtov šterlingov. Dopisi. Znžemperk, 7. avgusta. (Izv. dop.) Kaj zaporedoma oglaša se „der Ungliicksrabe", ter Vam, gosp. urednik, zopetno nesrečo, katera pripetila se zgodila, misliti vsaj na to, kako bi te rešil. Ne, zatožiti te ne morejo ; trebalo bi jim dokazov, a uemajo niti enega dokaza ... ne, niti enega! ...." Za trenotljaj nastane tišina. Rouvenat se globoko zamisli. Mellier, naslonjen na mizo, ni se ganil, bil je kakor okamenel. Povesil je bil glavo ter zrl srpo v tla. Morda je tudi na kaj mislil. Naenkrat Rouvenat vstane, oči so mu kakar iz stekla in strašen strah zrcali se na njega obličji. Približavši se posestniku, hripavo zašepeče: „Jacques, strašna misel mi je šinila v glavo. Poslušaj me, za Boga svetega, poslušaj me, Jac-ques! Če še kdo drug sluti kaj o razmeri tvoje hčere z onim mladim možem, če še kdo vč o njijnih tajnih shodih, potem sva izgubljena!“ Mellier naglo vzdigne glavo. Svoje oči vpr6 srpo v Rouvenata. Ta nadaljuje: »Preiskava bode pričela. Češe zgodi zlodejstvo, onda pozvedujejo najprej« po njega vzroku, da potem činitelja dobti Neprevidna beseda često zadostuje, da se obudi sum in da sodišče pride na pravi sled. ... Na vse to je treba misliti, Jacques. — »Hočem počakati," dč Mellier mrzlo. — „To pa še ne zadostuje, ti moraš biti tudi pripravljen, da se opravduješ.“ je v 6. dan t. m. v Dolenjem Križu poleg Žužem-perka, sporoča. O polu štirih popoludne prebudi nas plat zvona iz našega radi hude vročine jako lenega stanja. Brizgalnico napreči in hajdi ue-srečnikom na pomoč, bila je misel nekaternikom. Kakor mislili, tako storili. Hitelo je torej od vseh strani mnogo pomočnikov v nesrečno vas; samo ob sebi se pa razume, da je prišla pomoč, ker je vas Dolenji Križ skoro uro hoda od Žužemperka ter tudi prave komunikacije ni, deloma uže prepozno; kajti v četrt ure polastil se je nesrečni element 17 poslopij ter peterim gospodarjem ugonobil vse stavbe, do sedaj pospravljene poljske pridelke in vso krmo. Strašanska suša in ugoden veter provzročila sta, da se je požar tako naglo razširjal. Ko bi ne bila došla pomoč iz bližnjih vasi in Zužemperka, uničil bi bil ogenj skoro vso vas, posebno ker je vode primanjkovalo. Saj s« pri tacih prilikah domači vsi zmešani ter se "e" varnosti nič ne zoperstavljajo, nego le gledajo, ^ si kaj rešijo. Tem nesrečnim pogorelcem pa B' bilo mogoče nič rešiti, ker požar nastal je ravno o takem času, ko so bili večinoma na polji. Kar rešilo še je, rešile so tuje moči. Prisrčna hvala izreka se torej vsem onim, k' so na obupni klic nesrečnikov tako naglo na po* moč prihiteli ter s tem človekoljubnim činom in vstrajnim delovanjem vsaj druzih devet gospodarjev velikanske nesreče obvarovali. Tudi orožnik1 prišli so o pravem času ter so čuvali na red i° druge potrebne reči. Škoda je izdatna, kajti samo jednemu gospodarju zgorelo je do 130 mernikov žita in za 500 gld. sena. Vsa škoda ceni se ^ več tisoč goldinarjev, a zavarovani bili so pasafflfl trije za male zneske pri banki „Slaviji“. Glav*11 ponesrečnik ni bil zavarovan. Kako je požar stal, ni še na tanko določeno, pravijo, da je z#' žgal triletni otrok z žveplenkami. To je uže druga nesreča po požaru, katei'0 so prouzročili mali otroci v kratkem času pri nas-Kaj pomaga vse opominjevanje in pouk po šolah Se brezskrbni stariši nad svojimi otroci prem8*0 Čuvajo in s svojo malomarnostjo sebe in dru£e v nesrečo pripravijo. Stariši, pazite vende*1 na svojo otroke in skrivajte pred njimi nevarne žve-plenke! Razne vesti. — (Umor in samomor v Milanu.) t. t. m. usmrtila sta so v Milami dva brata s priinik01” Forati. liila sta trgovca in sta imela tovarno za ll' delovanjo srebernin, a zabredla sta v slabe deni*1'" stvono razmero, iz kojih si nista mogla več pom;#*1. Oba sta bila zaročena z dveina sestrama in v kratke111 imelo so jo obhajati dvojuo žonitovanjo. Isti d«*11 pa jo odpustil iz službo svojega kočijaža nek tovarni Mellier glavo nazaj pomakne; skoro se r smehljal. „Pa pomisli vender, Jacques, žandarji, j^ sodišče." — „Nu, in kaj? Obsodili me bodo." „Pa galeje (galeere), nesrečnik! Ouješ-li? galej0' Galeje dožitno!" — „ln naj bi hil tudi schatf0 (krvavi oder)," zavrne posestnik divje. Rouvenat ga prestrašeno pogleda, umekni^ se do izbine stene. „Živenje!“ nadaljuje posesti1'*1 s sikajočim glasom. „Kaj-li mi je še na teli1 Kako neumni so pač ljudje, da toliko cenijo & venje! Vsi letajo za to sanjarijo, katero zov/ srečo! Bedaki! Od zlata si napravljajo svojfi^ k Boga, prodajo se, postajajo zavrženci in proklinj^0 potem nebo. Bolezen in trpenje nareili uekft^ omilovanja vredne, strastneži, srauiotneži so vr*^11! zaničevanja. Norci so vsi. čestilakomnost le-lč, nevoščljivost, trpinči druge. Poštenost je *| še fraza, samopašnost je postala krepost. Povs0 mehkužnost, hinavstvo, infamija! Srca so slajj/' duše zastrupljene Slabo je zmagalo dobro, in sV* nekaterih izkoristi si večkrat poštenost drufi' j Ila, ha, ha! Kako žalostna reč jo pač živo*1^ Lo mrtvi so srečni. O, rad bi bil mrtev! Jaz n*seJ„ nič več, nič več nemaiu, v nič več ne verjame1*1’ Spusti se na stol in milo mu biva okrog s’ Pietio Persiani. Kočij až hotel se je za to maščevati, zat6 poda so najprej v lilov, rekoč, da ima tam šo nekoliko svojih stvari. Tu prorožo vsem konjem za vrstjo trebuhe, potem pa teče v sobo svojega gospodarja. Ta 80 je ravno pogovarjal z nekim imenitnim Špancem. Krvoločni kočija* sproži revolver v svojega gospodarja ■n ga zadene tako, da je takoj mrtev ostal, potem pa vstreli šo sebe v srce. — (Pevka in ob jednem kravja dekla.) V „T. Boten‘ išče nek posestnik „deklico dobrega značaja v starosti od 20. do 21. lota ki se odlikuje po svoji lePot.i in ki zna dobro mlest.i. Prednost imajo tako deklice, ki so pri Vsem tem tudi dobre pevke. Plača je dobra, P° 4 g Id. lia tedon iu prosta hrana in stanovanje. — Na glasovir ni potreba, da zna igrati, tudi znanje francoščine se no zahteva. — (Koliko so pottžije piva?) Po vseh ci-vilizovanih deželah postalo je pivo najpomonljivejSa Pijača tor dajo tudi državi silno mnogo dohodkov. V Evropi in v severni Ameriki plača se od piva okolo •30° milijonov gld. davka. V Avstro-Ogerski izrekoma ^asal jo leta 1884. davek od piva 24 milijonov gld. vstio Ogeiska z všteto Bosno in Ercogovino izdelala J lota 1884. piva: 18 037 501 hektolitrov; prejšnjo Oto lo 12424636 hektolitrov. Natančna svot.a lota v Avstro-Ogorski od piva plačanega davka pa znaša 24103 585 gld,, prejšnje loto pa le 22 921 778 gld. v vsi nemški državi izdelalo so jo v tistem času litro 1091 mem° 39323668 ali za 1888023 hekto-0v piva več, kot v prejšnjem lotu in od toga pla-‘ 0 so jo davka G5 068 915 mark. Na Bavarskem iz-0 »je so primeroma največ piva, namreč 12 603 991 hok-0 itrov. V Nemško vpeljano pivo znašalo jo 108 002, izpeljano pa 1 079 965 hektolitrov, metno 994914hek-olitrov prejšnjega lota. V vseh evropskih državah jo 112 pivovarn, v katorih so je izdelalo skupaj 85G 192 hektolitrov piva, od katerega so je skupaj davlja plačalo 248 855 926 gold. Domače stvari. — (Osebne vesti.) N j. ekscelenca baron K uhn P1 »polje se jutri ob 6. uri 10 minut zvečer z brzo-17 Ptu'a v Ljubljano ter si bode v ponodoljek, * m’’ 0S'°^al podrobno pešpolka baron Kuhti ' I 97 jn lovski bataljon št. 20. (VojaStv o.) Pešpolk srbski kralj Milan I. !' ^ pnšol jo danes iz Postojine v Ljubljano ob uii dopoludne. — Lovski batalijon št. 20 prido 9- t. m. z mošanim vlakom ob 4. uri 22 mi-zjutraj iz Kopra v Ljubljano. — Drugi divizijski obel, 3 šesto eskadrona ulanskega polka Pran II. kralj 7,u. Polka tu “•cilij štov. 12 prišel jo v Ljubljano danes ob "vi dopoludne, peta eskadrona gori omenjenega Pa pride jutri med 10. in 11. uro dopoludne drtižb s‘m iz Celovca. Vso tu imenovano čete so bodo 11 3 pešpolkom baron Kuhn št. 17, s tukajšnjimi ^ouvenat ga opazuje sočutno. «0, nesrečnež!" misli si. . Potem podpre si Mellier glavo z rokama in jotabnik Sa Cu.ie. da milo zajoče. Pustil ga je ra Vedel je, da solze nam olajšuj6 srce ter ‘Sanjajo duSne megle, da zadobimo zdravejše ls'i in občutke. I Vsede se blizu svojega gospodarja ter vpira ,leznadni svoj pogled vedno va-nj. Tako sta čula oba. molčeč do jutra. Terroisse V°lčji ubijalec’ šel 'e bil v ttiu nrostni- • .SV0' °Pravek izvrši> PO«udUo Hei ,/ l)u n,'zi, okrog katere se je bila po- iu ma k večerji. Povabilo sprejme, opomue Kk * 1 PleJ jedel, da torej noče druzega, kozarec vina. Pa spraznil je tri ali štiri nfi0tIic.e> ker moral je trkati z očetom, materjo in bji 0>‘e»o najstarejšo hčerjo v družini. Ker je jjjCo ^ u^e na pristavi pri gosp. Mellieru stekle-je ja.Vllla> ‘mel 8a Je sedaj prav zadosti in postal je jaj, - - in Zgovoren. Zapustivši Terroise, pel je glasno pre 6sel° staro vojaško pesen. Pozabil pa ni, v svo'IT"COUrtu v m^nu se oglasiti ter vprašati po Jeil> Žaklji moke. Pšeuica bila je zmleta. Žakelj topničarskimi čotami in sanitetnim oddelkom št. 8 udeležilo brigadnih vaj, katere bodo trajale do vštetega 28 avgusta, Dn6 29. t. m. pa odpotujejo vse imenovane čete k divizijskim vajam v Celovec. — (Velike vojaško vaje) tretjega vojnega kora vršilo se bodo letos v prvi polovici meseca septembra na Koroškem. Pri vajah bosta navzočna gospoda nadvojvodi Albrecht in Viljem, in baje tudi cesarjevič. — (Birma.) Premil gosp. knezoškof dr. Misija birmoval bode koncem tega meseca v naslednjih krajih po Dolenjskem: V Trebnjem 30.avgusta; v Št. Rupertu 31. avgusta; v Mokronogu 1, v Šmarjeti 2., v Novem Mestu 3., v Mirni Peči 5., v Toplicah 6., v Žužemporku 7 , na Krlci 8. in v Dobrepoljih 9. septembra. — (Občni zbor ljubljanskih trgovcev) vršil se jo dno 6. t m. v magistratni dvorani. Pred-sednik g. Dreo otvoril jo zborovanje ter omenjal, da jo trgovski gremij obračal posebno pozornost na gre-mijalno šolo, uverivši so o njo veliki važnosti. A žal! da ni bil naprodek tako ugoden, kakor bi bilo pričakovati. Skrbeli naj bi gospodje trgovci, da njihovi učenci pridno obiskujejo to šolo ter se tudi doma marljivo vežbajo. Protečeno leto upisanih je bilo 35 trgovskih učencev in 1 praktikant kot redni slušatelji, kot izredna slušatelja pa sta obiskavala šolo l trgovski učenec in 1 trgovski pomočnik. — Skupnih dohodkov bilo jo vlani 2003 gld 61 kr., izdatkov pa 1404 gld. 10 kr., toroj se jo pomnožilo premoženje za 599 gold. 51 kraje. Skupno premoženje znaša zdaj 14910 gld. 22 kr.; od teh pripada gremijalnemu zakladu 544 gld. 72 kr., šolskemu gremijalnemu zakladu 14365 gld. 40 kr. - Gospod Le deni g poročal je o pregledovanji računov ter naznanil, da so je vse našlo v najlepšem redu. — Gosp. Treun jo omenil, da trgovci pošiljajo za podporo prosečo potujočo trgovsko pomočnike k p rod sod tli k ti ali k njemu. To pa je po polnem napačna navada, saj vonder onadva nimata ni-kakega društvenega zaklada, iz katorega bi tnogla deliti podporo. — Gosp. predsednik Dreo omenja, *da se iz gremijalnega zaklada no morejo dajati podpori; to možno bi bilo le tedaj, če bi so letuina povišala od 3 na G gold. Gosp. predsednik omenja da prizadevajo potujoči trgovski pomočniki obilo preglavice, kajti če ne dobijo podporo, kažejo so silno surovo in arogantne. — Gosp. Lasnik moni, naj bi se dovolilo v ta namen 50 gld. Temu odločno ugovarja g. L u c k m a n n , češ, da bi s to malo podporo ne bilo mnogo poraagano; sicer pa, če dobi potujoči popotnik pri gromiji podporo, gre vender le še prosit tudi okolo trgovcev. Sklene se, da so no dovoli nikaka podpora. Potem se odobri proračun za prihodnje loto. V gremij vsprejai6 se gg. trgovci: Friderik S os s, Martin Vindiš er in Wiuklerjevi nasledniki. Pri volitvi izvoli se v odbor gremija g. Josip Trdina; v pregledovalni odsek pa gg. Josip Kušar, K. Kari n g er in Alf. Ledenig. je bil pripravljen. Jean Renaud pravi, da ga vzame seboj domov. »čemu-li?" reče mlinar. »Jutri dopoludne itak gre moj voz v Civry po pšenico. In ob tej priliki vam pošljem Žakelj." nPotem je dobro", dč Jean Renaud. In ker je bil ravno Židane volje in tudi pre-uljuden, da bi poštenega mlinarja razžalil, kateri ni s preveliko pestjo zajemal iz njegovega Žaklja, ni se nikakor branil, sprejeti kozarček žganja. Žganje se pa ne pije, kakor vino, na jeden dušek, pokušamo je, z jezikom je malo manemo, dočim govorimo o stoterih rečeh: o moki, o vodni moči, o suši, a kratka, o vseh rečeh, o katerih lahko govorimo v mlinu. Tako gine nam čas, ne da bi še vedeli kako. Polu deseta ura je bila, ko Jean Renaud zapusti mlin, le še bolj Židane volje, nego je bil prej. Na potu se pa vender spomni zopet Gene-vieve, ki ga doma čaka in ki je morda nemirna, in priznati si je moral, da je grd oščajač. In na to prične korakati tako hitro, kakor je bil tega vajeu iz vojaških časov. Naenkrat pa mu udari ječanje na uho. Naglo — (Zabavni vlak) odšel bodo ob jako znižani voznini duč 14. avgusta ob 3. uri 7 minut popolu-dnč aa Dunaj, dne 15. avgusta ob 1. uri 30 minut popolndnč pa v Trst in Benetke. — (Večerno veselico) priredi prostovoljna požarna bratnba v Begunjah na Gorenjskom 9ega avgusta 1885 v gostilniških prostorih gosp. J. Janše v Begunjah. Spored : Petjo, katero preskrbi moški zbor prostovoljne požarne hrambe, in tombola. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina prosta. Čisti dohodek namenjen je za napravo gasilnoga orodja (nove brizgal-nice). Darila se gledč dobrodelnega namena hvaležno sprejmo. — (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji.) Kanonično instalirana sta bila 28. julija gg.: Blaž Petrič za Velesovo in Ljudevit Škufca za Blagovico; 3. avgusta pa gg.: Lavreucij Bergant za Logatec in Alojzij Jerše za Dobovec. — Novo nastavljena sta gg.: Jožef Novak za II. kaplana na Raki in A. Lesjak tudi za II. kaplana na Trebelno. Gosp. J. Strnad je prestavljen iz Knežaka v Trnovo. obstane. (Dalje prihodnjič.) Telegrami „Ljubljanskemu Listu “ Zeli am See, 8. avgusta. Cesar in cesarica pripeljala sta se sim z brzovlakom ob 8. uri zvečer. Mnogobrojna množica pozdravljala ja je z navdušenimi slava-klici. Na hišah vihrale so zastave, možnarji so pokali, povsodi okolo jezera in po gričih goreli so kresovi. Požarna bramba priredila je bakljado, godba svirala je narodno himno na kolodvoru. Cesar spremil je cesarico v njeno stanovanje, potem pa nadaljeval potovanje v Inomost. Inomost, 8. avgusta. Cesar došel je sira o polunoči; na kolodvoru vsprejel ga je nadvojvoda Henrik, ministerski predsednik, namestnik in deželni poveljnik. Pot do cesarskega dvorca bila je bengalično razsvitljena. Ob poti stala je obila množica naroda, katera je zagledavši cesarja navdušeno klicala: Slava! London, 8. avgusta. „Morning Post" poroča, da se najnovejše Giersove depeše glasijo zelč pomirljivo ter dajejo mnogo nadeje, da se prav kmalu reši afgansko vprašanje. Gastein, 7. avgusta. Diner (obed) pri Hem-škem cesarji trajal je od polu 4. do 5. ure po-poludnč. Po obedu vrnila sta se cesar Fran Josip in cesarica Elizabeta v svoje stanovanje. Narod pozdravljal je navdušeno Veličanstvi. Jedno četrt ure pozneje podal se je nemški cesar k avstrijski cesarski dvojici; prišli so kmalu vsi trije, nemški cesar našo presvitlo cesarico na roki vodeč, po stopnicah hotela navzdol. Pri prisrčnem slovesu objela sta se cesar Viljem in cesar Fran Josip ter se trikrat poljubila. Ob 6. uri odpeljala sta se cesar iu cesarica s poštno kočijo. Narod pozdravljal ja je z burnimi slava-klici. Nemški cesar stal je odkrit, dokler voz ni zapustil prostora; potem se je vrnil ob živahnem pozdravljanji množice v kopeliški grad. Spremstvu nemškega cesarja podal je pri slovesu avstrijski cesar roko. Pariz, 7. avgusta. Splošne volitve so se določile na 4. oktober. Madrid, 7. avgusta. (Uradno.) Včeraj je po vsej Španski na koleri obolelo 4113 oseb, umrlo pa 1668. Te številke so samo iz 17 provincij, kolera pa razsaja po vsej Španski, osebito v provin- ciji Barceloni. Bel grad, 7. avgusta. Obče spoštovanega, vladni stranki pripadajočega poslanca Veljka Jakovljeviča napali so predvčeranjim zvečer roparji v Berziči, v rudniškem okiaji. Telegrafično borzno poročilo z dn6 8. avgusta. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih................................82-65 , , , » srebru.................................83-35 Zlata renta.............................................. 5% avstr, renta...............................................99-70 Delnice n&rodne banke.................................... 876 • — Kreditne delnico .......................................... 282-40 London 10 lir sterluig.......................................125-40 20 frnnkoveo................................................. 9-936 Cekini c. kr................................................. 6-93 100 dr?., tnark...............................................61-50 TJradni g-lasniJk z dnč 7. avgusta. Eks. dražbe: V Novoin Mostu zemljišče Jan. Koščaka iz Dobovega (720 gld.) dne 10. septembra. — V Ško fji Jjoki posestvo Jan. Riliteršiča iz Spodnje Luže (2459 gl d.) dnč 1. septombra (3. narok). — V Ljubljani tovarna konkurzne tvrdke Handl & Steinberg (17000 gld.) dne 7ega septembra, 5. oktobra in 9. novembra. — V Ilir. Bistrici posestvo Marije Aučiu iz Drskovč (890 gld. 50 kr.) dne 1. septembra, 9. oktobra in 1. novembra;— posestvo Helene Frank iz Topolca (100 gld) dne 18 septembra —————a——————a—mamama—fo«wna n—i u,i n m» ~sa Ttijoi. Dn 6 6. avgusta. Pri Maliči: pl. Droger, Hofstiitter, vitez Nemvirth ; Polzer in Gawlitza, trgovca, z Dunaja. — Dorn, pravniški praktikant, iz Gradca. — Anovič, urnir. sod. uradnik, z rodbino, iz Pančove. — pl. Neupauer, c. kr. stotnik, s soprogo, iz Freihola. — Vitez Savinschegg, c. kr. lajtenant, iz Celovca. — Urbantschitsch, graščak, iz Preddvora. PriSlouu: Wuchnor, trgovoc., iz Draždan. Danzor in Spollenberg, trgovca, in Braudler, lastnik črkolivarne, z Dunaja. — Kohler, knjigovodja, iz Zagreba. — Olivieri, trgovec, iz Senja. — Nathan, trgovoc, iz Kaniže. — Dadoučok, okr. gozdar, s soprogo, iz Cubra. — Blagne, graščak, iz Bakovnika. Pri Južnem kolodvoru: Louis iz Freiburga. — Hauser, kr. nadinženir, iz Kamenic. — Nuwaky, o. kr. štabni nad-zdravnik, z Dunaja. — Norrag, kaplan, iz Dol. Avstrijske. — pl. Fladung, pravnik, iz Gradca — Cunradi z Reke. — Jelletisch, trgovec, iz Istro. Pri Bavarskem dvoru: Fischer, barvar, z rodbino, z Dunaja. — pl. Malitor Antonija in Marija iz Trsta. — Zupan, komi, iz Celja. Pri Virantu: Persckak z Dunaja. — Lybansky iz Gradca — Likar, učitelj, iz Izlak. — Moschner, c. kr. davkarski kontrolor, iz Loža. Umrli so: Dnč 7. avgusta Anton Roth, mizarski pomočnik, 37 1., Karlovška cesta št. 5, sušica hrbtnega mozga. V civilni bčlnici: Dnč 4 avgusta. Marija Koščak, gostačeva hči, pot mesecev, ošpice. Dne 5. avgusta. Anton Klander, delavec, 37 let, plučna tuberkuloza. Meteorologično poročilo. 1 9 1° Caa opazovanja Stanjo barometra v mm Tempo- ratura ; Votrovi 1 N oho Mo-krinn v mm 1 -2 j «3 S | 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-34 733•53 783*05 17 • 2 i vzh. sl. 29-4 jzpd. sr. 23-1 lnegla jasno jasno 0-00 1 r- Sprejme se za učenca takoj deček, dobre, poštene rodbine, star 12 do 15 let, koji je vsaj štiri razrede ljudske šole dobro dovršil, pod dobrimi pogoji v prodajalnico z mešanim blagom pri gosp. J. Modicu v Novi Vasi pri Rakeku. (121) 2 1 aSHSiSBSiSHEBSHSfHIHffHSHSHSHffESlJBSBSlKSB! Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano univerzalno glicerin-milo priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr,, 14 in 20 kr. — Neobhodno potrebno za umivanje otrok. Samo pri-(j; stno iz tovarne (12) 12 11 | H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku. [j! Jedina zaloga v Ljubljani pri S K. Karingerji Mestni trg štev. 8. ^szsaiasasaiasasasasasHsasasdsasasEsasasas? Tržaška ra Trstu. Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačali v isti novčni vrednosti. Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti. Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih. (6fi) 36—1 Vožni red Rudolfove železnice, veljaven od 1. junija 1885. HijiaToljana-TerloIž;. 0 s o b ni vlak Postaje 1. 2 3 razred po noči 1. 2 3. razred /j ut raj 1.2 3 razred dopolnil. 1.2 3 razred zvPČHr Ljubljana, juž. želez odh 12.15 6 40 11.40 6.35 Ljubljana, Rud. želez. „ 12.19 6 44 11 45 6.39 Vižmarjo „ 12.29 6 53 11 55 6.-18 Medvode 12 tl 7 Ot 12.07 6 59 Loka „ 12 56 7 17 12.21 7 12 Kranj ,, 1.12 7 01 12.38 7 26 Podnart-Kropa ... „ 1 30 7 48 12 56 popot. 7 43 Radovljica (m. p ) „ 1 49 805 1 14 8,- Lesce-BIed 1.55 8 12 1.24 808 Javornik „ z|utru| 2 ii; 8 29 1 46 8.25 Jesenice „ 2.27 8.39 1 57 8 33 Dovje „ 2 47 8 56 2 18 3.49 Kranjska Gora ... „ 3.16 9 21 2 48 9 11 Ratečo-Bela Peč. . . „ 3.31 9 37 3 03 9 24 Terbiž prih. 3.48 9.55 3 20 9 08 TerloIiž-lLjjt.fbljan.a. Terbiž odh. po nori 12 36 /julraj '7 28 popot. 1.10 zvečer 6 20 Rateče-Bela Peč 1.01 7.44 1.30 6 39 Kranjska Gora . . 1 22 7.57 l 46 6 53 Bovjo 1 55 8.22 2 19 7.19 Jesenice .... 2 23 8.41 2 43 7.41 Javornik ... 2 30 8 47 2.50 7.48 Lesco-Blod ... 2 56 9.06 3.15 8 13 Radovljica (m. p ) !« 3 03 9.12 3.22 821 Podnart-Kropa . . 3.27 9.29 3 44 8.44 Kranj 3.47 9.45 4 02 9.03 Loka 4.06 9 59 420 9 20 Medvode 4 21 dopol. 10 12 4 34 9.34 Vižmarjo 4 34 10 23 4.46 9 46 Ljubljana, Rud. žel prih. 4 44 10 31 4.55 9.55 Ljubljana, juž. žel. »> 4.50 10.35 5 — 10 — Kisla voda, kopelišče Radvanj S obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona jo radvanjska kisla voda kot speciiikum pri : protinu kamnji y žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, hrambo rici, braliorn, zlatenici, želodec-n ih boleznih in pri kfttdrn v občo. Kopelji, stanovanja in restavracija no ceni. s svojo jako obilo „natro-lithion-1 kislino . Garodovi poskusi sol dokazali, da je ogljeno-kisli J ,Litliion‘a pri prolinskili I bolečinah najboljše j in najgotoveje | zdravilo. 62—18 (81) 1 Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. II. v. Kleinma;r & Fea. Bamoerc-ova knjigarna v Ljubljani. MSSBfglM IBSBBii neprekosljivo največja zaloga vsake oklih; velikosti in kakovosti prodajejo se po 25 kr. in više pri (47) 12 J. C. Ilaniamm. Umetne ^ k solo e In nolooT7-ja,| 0 vdevlje po najnovejšem amerilcanskem načinu brez [Jj vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse qj zobno operacije (39) 37 [ zobozdravnik A. Paicltel, =1 poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. '^5a5asa5asasa.5BsasMiaa5t!i5a.5aS(L5dSHsa5asast fj Carsko, marčno in bock- lifii 1 Pivo |7iyj is pivovara bratov Ko s le r iffjj priporoča pij| v zabojih po 25 in 50 steklenic I]] A.. IVI a y e r j e v a, bij tnjovina piva v steklenicah pl v Ljubljani. (118) 4 J P) novo izumljena prekomorska štupa pomori stonice, bolhe, ščurke, molje, Strigalice, muhe, mravlje, stanoge, buljavko (tičjo mloko), sploh vsa mrčesa, z n oko skoro eoznatorno hitrostjo in gotovostjo tako, da od nahajajočo mrčesno zaleg0 no ostane nijedua sled. Pristno in po ceni so dobiva v Andelevi lekarni 13 ,pri črnem psu1 Hišna ulica 13. (Dominikanska ulica 13, Rotozovo (verižne) ulico 11) v Pragi. V Ljubljani prodaja to štupo gospod Albin Slitschor, trgovoc; v Feldkirclinu (Koroška) gospod A. Zvvorger, lokar; v Doberli vasi (Koroška) gosp. R. D. Tnuror. (72) 10—( Zaloga v dožoli povsodi, kjor so dotični plakati izobošoni. ■ -... . ---------- knjiga: V založništvu našem izišla je na svitlo Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnio iz vseh stanov. Nabral ^k-xitorL Brezovnili učitelj. 12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., Iranko po pošti 65 kr. I Ii|. v. Klelinnajr & Fei Bantan \ knjigotržnica v Ljubljani. rdj QXXXXX\ IXXIXXIXXXXX II Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Anoida Reifa, Dunaj, I., Pestaloziigasso unjstai-ejSa tvrdka to vi-Hte. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50 23 OOOOČXXI)OČXX Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v. K!cinmayr A Ped. Bamberg v Ljubljani.