GOSPODAM
LETO 1944
28. JUNIJA
ŠT.
POLJE IN TRAVNIK
Zakaj gnojenje včasih ne pomaga
Kadar uporabljamo nezrel hlevski gnoj, pridelkov ne povečavamo, večkrat celo zmanjšujemo. To ee je že čeeto pokazalo. Slabo delovanje pa ni posledica neugodnih fizikalnih lastnosti gnoja. Nepreperela slama namreč pospešuje razvoj denitrifikacijskih bakterij, t. j. razvoj takih drobnoživk v zemlji, ki spreminjajo za rastline sprejemljive dušične spoje v druge, po katerih se dušik izgublja iz zemlje. Denitrifikacija pomeni izgubljanje najdragocenejše rastlinske hrane.
Glejmo, da bomo gnojili z zrelim, preležanim gnojem. Hlevski gnoj, nabran preko zime, ni primeren za gnojenje takoj spomladi, ampak preko leta — recimo za strniščne setve. Gnoj, pridelan v hlevu od spomladi do poletja, naj se porablja za gnojenje šele pri jesenskem gnojenju, za spomladansko gnojenje pa pride v poštev gnoj od preteklega poletja in jeseni.
Na gnojišču naj bosta dva ločena kupa. Na enem naj gnoj zori, na drugega pa do-važamo pri kidanju iz hlevov. Gnoj dozori približno v treh mesecih. Dobro ga je večkrat politi z gnojnico, da se preveč ne izsuši.
Dober uspeh lahko pričakujemo od gnojenja pri onih setvah, ki gnojenje ne samo prenašajo, ampak tudi dobro izkoriščajo, kakor koruza, pesa, konoplja, sončnica, oljna čepica.
Pri umetnih gnojilih uspeh največkrat izostane zaradi enostranskega gnojenja. Treba je poznati zemljo in zahteve rastline. Ne pomaga dušik, če zemlji manjka kali]a. Obratno pa kalij ne bo pomagal, če zemlji manjka tudi dušika ali foeforne kisline ali celo oboje. Ozirati se je na potrebe rastlin. Deteljam in metuljnicam sploh (grašica, fižol) ni treba gnojiti z dušikom, kalija posebno dosti rabijo okopavine (korenje, pesa, sončnica), fosforne kisline pa žita.
Tudi ne koristi, če uporabljamo umetno gnojilo v neprikladni obliki. Za kislo zemljo ni primerno umetno gnojilo, ki povzroča še večjo kislost (amoneulfat, superfosfat). Superfosfat tudi ne deluje v zemljah, ki imajo v sebi dosti železa.
Ugodnega vpliva ne moremo pričakovati, če gnojimo zelo siromašno in izčrpano zem-
ljo z malimi dozami umetnih gnojil. Isto je z zemljo brez humusa ali z zelo suho zemljo. V suhih letih navadno vsa gnojila raoočarajo. Slabo deluje gnojenje na vlažnih zemljah, kjer nima zrak dostopa. Včasih je krivo pomanjkanje apna. Apno je namreč poleg tega, da je rastlinska hrana, obenem tudi urejevalec koristnih procesov in izprememb v zemlji. Vendar je jasno, da samo apno zemlje ne more za stalno izboljšati.
Tudi za umetna gnojila je važen čas uporabe. Apneni dušik je zelo škodljiv, če ga trosimo istočasno s setvijo, ker uničuje mlade klice. Ce kalijevo 6ol trosimo prekmalu, jo dež preveč izpira. Fosforna kislina v kostni moki se počasi raztaplja in jo je zato treba trositi že jeseni. Isto je s Tomaževo žlindro. Superfosfat pa deluje hitro in ga lahko uporabljamo istočasno, ko sejemo.
Neuspeh gnojenja je včasih posledica slabe obdelave zemlje, slabega semena, enostranskega kolobarjenja. Cel kup je torej činilcev, ki jih je treba upoštevati, če hočemo zagotoviti uspeh.	— s.
Za večjo proizvodnjo zelene krme in silaže
Včasih nam zelo primanjkuje živalske krme. Dogaja se to 6koraj vedno v sušnih letih in v letih po dolgi zimi. Tudi letos prva košnja ni bila obilna; lahko rečemo, da ni dosegla povprečnega pridelka. Dolga zima je rast zelo zavlekla in je bila zato prva košnja tudi razmeroma pozna. Vlažno vreme v zadnjem ča6u bo gotovo ugodno vplivalo na rast in večji pridelek otave, vendar moramo kljub temu računati, da bo marsikje krme manjkalo, posebno še, ker 60 v zadnjih vojnih letih marsikje travnike preorali in jih porabljajo za njivsko pridelovanje nekrmskih ras ti in.
Res je tudi, da se je številčno stanje živine v splošnem znižalo, vendar moramo upoštevati, da tudi prej v normalnih razmerah nismo pridelovali dovolj krme za našo živino. Pri vseh sorazmerno velikih površinah travnikov in pašnikov je naša živina pozimi stradala in nam zato dajala temu primerno nizke dohodke. Treba je gledati na to, kako bomo na njivah pridelali manjkajočo krmo za živino.
Veliko maso krme pridelamo, Se sejemo koruzo za zeleno krmo. Koruzo lahko sejemo ves čas od aprila do konca julija. Komur manjka travnikov, si bo ravno z zeleno koruzo pomagal. Seno in otavo bo hranil za zimo, poleti in jeseni pa bo krmil s pridelkom s polja.
Kdor hoče imeti stalno zeleno koruzo za krmo, jo boeejal v presledkih kakšnih 14 dni od aprila do avgu«ta. Komur pa spomladi polja primanjkuje in ga ne more nekaj določiti za pridelovanje živalske krme, bo koruzo 6ejal v strnišče.
Zeleno koruzo živin8 rada žre. Je sladka in sočna, toda malo tečna. Dobro ji je pri pokladanju primešati tečnejšo luccrno ali črno deteljo. Še bolje pa je, da posejemo med koruzo nekaj graha. Pridelek se poveča in izboljša.
Ne sej pregosto! Pregosta rada zbledi in ostane nizka. Veliko prednost ima setev s strojem v vrste, ker koruzo lahko okopljemo z okopalnikom.
Koruza rabi veliko hlevskega gnoja. K hitri rasti jo prisilimo z gnojnico, ko je za ped visoka. Posebno velik pridelek dajo sorte »konjski zob«. Tega semena ima nekaj v zalogi Gospodarska zveza v Ljubljani, dovoljenje za nakup pa daje Kmetijski oddelek pokrajinske uprave. Kdor nima svojega semena, naj se obrne na občmo, ki bo po možnosti izposlovala nakup.
V višjih legah pridelek koruze ni zanesljiv zaradi mraza. V teh krajih nadomešča
koruzo sončnica. Tudi v nižjih legah se sončnica prav dobro obnese. Zelo hitro raste, je odporna proti suši in proti mrazu. Ima pa nekaj manjšo hranilno vrednost kot koruza
in za 6ilažo jo je teže pripraviti.
V zadnjih letih smo pri nas začeli gojiti
sončnice za olje. To so drobnozrnate sorte. Za krmo 50 boljše debelozrnate sorte, ki vsebujejo manj olja, rastejo pa hitreje in bolj bujno. Vendar so tudi oljne drobnozrnate sorte za krmo čisto uporabne.
Sejemo in obdelujemo jo podobno kot koruzo. V zmesi s koruzo se setev sončnice ne obnese; sončnica raste hitreje in koruzo zaduši. Sončnica zemljo zelo izčrpava. Da to preprečimo, gnojimo s kalijem in duš>ikom. Sončnica je enako kot koruza zelo hvaležna za^gnojnico. Ne prenaša kisle zemlje. Za si-Iažo jo kosimo, ko začne cveteti. Kasneje hitro oleseni in izgubi mnogo na hranivosti in prebavljivosti.
Za siliranje jo je treba na kratko razrezati, da je mogoče pri stiskanju izgnati zrak. Dobro je dodati nekaj mlade koruze.
Glede na prednosti, ki jih ima zelena in silirana pred suho krmo, bi morali bolj se-jaif ravno koruzo i.n sončnico ter pripraviti več silažs kot jo pripravljamo pri nas. Sveža zelena krma in suaia vsebuje poleg redilnih snovi tudi potrebno množino vitaminov, t. j. snovi, ki so za zdravje in pravilen razvoj živali nujno potrebna, pa jih v suhi krmi ni dovolj, ker jih s sušenjem velik del uničimo.
— 6.
		IMlWlB«!J
.........................»sinili! »iintiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiimiiiiiiii	lllllllllllllllll imunim	iiiiiiimiiiiiiimii !llllllMlMll!®»
5 Mll:
....................................................................................................
0 škodah v gozdu
Škodo prizadevajo naši® gozdom prvič ujme ali vremenski pojavi: v začetku po-. niladi in v pozni jeseni mrazovi, pozimi zmrzali, poleti suše in 60nčne pripeke. Mnogo drevja poderejo vetrovi in viharji. Mnogo zla prizadenejo našim gozdom tudi neurja, nalivi in poplave, ki rušijo pobočja in zamoč-virjajo tla. Sneg, toča, ivje, led lomijo vršiče, veje in debla. Plazovi in lavine pustošijo po goratih predelih. Strela nemalokrat povzroči gozdne požare.
Škodo povzročajo našim gozdovom drugič razne rastline. Med te štejemo škodljive g>ive in plevel. _
Glive razprezajo svoje klice med lesom ali med mehkimi deli drevja te.r razširjajo številne bolezni na koreninah, deblu, vejah, poganjkih, listju in semenju dreves. Zlasti škodljive so glive, ki povzročajo belo in rdečo gnilobo, rjo na iglicah, raka na jelkah.
Plevelaste rastline škodujejo go>zdu s tem. da bodisi dušijo rast koristnih dreves, bodisi da jim jemljejo hrano ali pioižlor med kore-
fllli , IIP^prflSlIllifPtfnBI^jJiiflPTliisiflff^i'!^!
............................
iinjiiiiigniiiiiiiHiniiiiiM
nin-ami. Druge zopet pretvarjajo dobro gozdno prst v puhlico, ali ovijajo in maličijo naravno rast dreves, ali preprezajo debla in veje, ali izsesavajo življenjski sok drevja. Take gozdnoplevelaste rastline so: lišaji, mah, praprot, resa, borovničevje, robidovje, sre-bot, 6lak, bršljan, omela in omelje.
Gozdu škodljive so tretjič razne žival!. Najnevarnejše med njimi so različne žuželke. Ta mrčes se razpase včasih v ogromnih množinah in takrat se morajo obširni gozdovi posušiti zaradi njihovega objedanja. Med take najhujše uničevalce gozda štejemo luba-darja. Tega hrošča, ki je majhen kot mušica, je več vrst. Zavrta se pod lub živega drevja, med lubjem in lesom,izjeda številne rove in se silno hitro razmnožuje. Tudi rjavi ali majski hrošč ni v gozdu nič manj škodljiv kakor na polju. Zelo škodljivi so tudi razni rilč-karji in mnogo drugih hroščev.
Izmed metuljev je zelo opasen škodljivec smrekov prelec, čigar gosenica objeda iglice ali listje tako močno, da upropastii cele gozdove. Nevarni so tudi premnogi molji, vešče, zaviiači in d^ugi metulji najrazličnejših velikosti in oblik«
Tudi mod osami je nekaj vrst, ki močno objedajo gozdno drevje. Dalje so tudi razne drevesne uši, ki se včasih zarede zlasti po mlajšem drevju in zavirajo rast gozdov.
Več ali manj so škodljive gozdu nekatere divje pernate in dlakaste živali (na primer: divji petelin, miši, veverice, zajci, srna, divja svinja, jeleni itd,). Vendar škodujejo navadno gozdovom več domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva po lesovju, tako govedo, ovce ali posebno koze.
Največji sovražnik gozdov pa je vsekakor človek. Pred leti je naše časopisje pisalo — v času kislih kumar — o neki gozdni kugi. Toda nobena doslej znana bolezen v naših gozdovih ne zasluži imena kuge. Z njo bi označili kvečjemu lahko puatoseuje, ki ga prizadeva gozdu človek v svoji dobičkaželj-nosti in zaslepljenosti. Ljudje ne poznajo meje in mere, kadar izkoriščajo gozd. Sekaj"o, kar se da vnovčiti, streljajo, pasejo, kvarijo drevje na najrazličnejše načine, netijo požare, ugonabljajo drevje z zadimljenjem, podirajo gozdne robove in odpirajo pot vetrovom, poplavam, plazovom.
Proti številnim poškodbam in nesrečam, ki ogrožajo gozd, se v večini slučajev ne moremo braniti drugače kakor s tem, da gozd pravilno oskrbujemo jn negujemo. Proti nekaterim boleznim in škodam pa uporabljamo še posebne obrajnbne pripomočke. Najvažnejša taka sredstva so na kratko tale:
Lubadarja uničujemo povsod, koder se pojavi. Od tega mrčesa napadena drevesa po-
sekamo, obelimo in spravimo iz gozda, lubje in tanjšo vejevje pa eežigamo z zalego vred. Ker odlaga lubadar svoja jajčeca najrajši v bolehno in ranjeno drevje, mu nastavljamo lovna drevesa. V ta namen posekamo mlajša drevesa in jih pustimo v gozdu pokonci naslonjena. Tako drevje začne hitro veneti in lubadarji ga veliko rajši napadejo kot sosednja zdrava drevesa. Lovna drevesa moramo vsak dan opazovati. Kadar vidimo, da so močno napadena in da v njih ličinke (čr-viči) že doraščajo v hrošče, moramo drevesa nemudoma odstraniti in zalego se-žgatl. Ne smemo pa zamuditi pravega časa, sicer se ličinka zabubi, razvije v hrošča in izleti na drugo drevje.
Rilčkarja in rjavega hrošča nabiramo in uničujemo, kadar koli se pojavi v znatnih množinah.
Metuljem in veščam uničujemo bube, za-predke in mešičke, če jih zapazimo na drevju.
Smrekovega prelca se skušamo ubraniti z lepljivimi pasovi okoli debel, da se gosenice ne morejo vzpenjati proti krošnjam in objedati listja (igličevja).
Gozdne živali (miši, veverice, zajci, srne, jeleni) le redko povzročajo občulnejšo škodo. V takih primerih je potiebno, da njih število zmanjšamo. Pri onih, ki imajo užitno meso, to ni posebno težavno. Mlada drevesa, ki jih divjačina posebno rada objeda, mažejo ponekod s posebnimi mažarni, da jih priskutijo škodljivcem. Dragocenejša drevesca obdamo 6 kolioi, ali pa jim na vršiče vej nataknemo umetne bodice iz žice ali pločevine.
Lubadar: 1 hrošč, 2 a ličinka. 2b buba. Borov rilčkar, hrošč.
Smrekov prelec: 1 metuli, 2 buba, 3 jajčec«, 4 gosenica.
ŽIVINOREJA
Kmetje, prevzemite pujske!
Največ težav pri prehrani našega ljudstva, predvsem malih ljudi in meščanov, je in bo zlasti v bodoče s preskrbo potrebnih maščob. Zato je naša dolžnost, zlasti onih kmetov, ki posledic vojne še niso toliko občutili, da olajšajo skrb za našo lastno prehrano, posebno glede preskrbe z maščobami, in da store vse, kar je v njihovi moči.
V	ta namen je Pokrajinska uprava in Prevod že takoj spomladi započela akcijo, da se čim večje površine zasejejo z oljnimi rastlinami, s sončnicami in bučami. Na žalost eo pa sončnice po nekod slabo vzkatile, ker je bila prva pošiljka slabo kaljiva.
Druga akcija sedaj je, da povečamo rejo prašičev. Ker je pri nas vsaj spomladi pujskov zelo primanjkovalo in so bili za one rejce, ki so jih morali kupovati, tudi predragi, jih je marsikdo kupil manj, kot bi jih mogel vzrediti, marsikdo pa ga še do sedaj ni mogel kupiti. Da bi se cene domačim pujskom nekoliko znižale in s tem omogočil nakup tudi manjšim rejcem in da bi 68 reja prašičev povečala, 60 bili podvzeti koraki, da se v našo pokrajino uvozi iz Nemčije 500 mladih pujskov po maksimalni ceni, ki se po posebni pogodbi oddajo boljšim kmetom v pitanje. Nadalje je predvideno, da se uvozi še 500 mladih pujskov, ki so namenjeni za lastne potrebe onih rejcev-kmetov, ki še nimajo pujska in 60 bili prizadeti po vojnih posledicah. Tudi bi od te druge pošiljke pujskov mogli oni rejci, ki bi po pogodbi prevzeli več pujskov v rejo, kupiti po maksimalni ceni za svojo lastno potrebo eno plemensko svinjko za lastno rejo, t j. za zboljšanje plemena.
V	Ljubljano je prispelo že okrog 600 pujskov iz Nemčije. Pujski so nemško požlaht-sjene nasme ter so vkljub dolgemu transportu prav živahni, zdravi in ješči ter v vsakem pogledu dobro kažejo. Ti pujski imajo težo okrog 15 kg ter eo že cepljeni.
Pujski ee bodo začeli takoj oddajati po določeni maksimalni ceni za pitanje onipi kmetom v Ljubljani in v širši Ljubljanski okolici, ki lahko z ozirom na svoje stanje in kmetijo prevzamejo le nekaj živali, da jih oprtajo za splošne naše potrebe. Glavne točke pogodbe vsebujejo naslednje pogoje, pod katerimi se bodo oddali pujski v pitanje:
Pitalec-kmet plača pujska po maksimalni ceni, ki bo predvidoma okrog 50 lir za kilogram žive teže.
Prašiče bo treba rediti osem mesecev, nakar jih bo Prevod v najmanjši teži po 120 kg odkupil po maksimalni ceni, ki bo
določena pozneje. Ta maksimalna cena bo pa brezpogojno večja, kot je bila dosedanja. Koliko bo znašala, danes še ni mogoče ugotoviti.
Za pitanje bo priznano oz. prejme rejec za vsakega prašiča po 290 kg žita za krmo, in sicer po maksimalni ceni ter še 50 kg beljakovinastih močnih krmil tudi po maksimalni ceni. Ostalo potrebno krmo, kot zelenjavo in krompir ter peso in korenje, bo moral skrbeti vsak eam.
Pogin prašiča bo treba opravičiti z uradnim živi nozd ra vn iškim izpričevalom. V slučaju pogina prašiča bo preostalo prejeto krmo rejec moral vrniti Prevodu, za kar dobi vrnjen svoj denar.
Ako bo pitalec izpolnil vse pogoje, mu bodo priznane še naslednje nagrade:
Za vsakega prašiča dobi pitalec nakaznico za nakup 10 kg svinjskega mesa po maksimalni ceni. Tudi se mu bo teža oddanih prašičev štela v dobro pri oddajni količini živine.
Vse morebitne spore rešuje dokončno komisija, ki jo določi pokrajinski kmečki poverjenik.
Vsak rejec bo podpisal pogodbo, ki bo vsebovala gornje pogoje, ki pa za rejce niso tako hudi. Res je, da ne bo takega zaslužka, kakršnega bi ©i želeli, vendar izgube ne bo, če boste prav ravnali in živali pravilno oskrbovali. Razen tega bodo pa ti rejci prvenstveno deležni šts drugih ugodnosti.
Tako bodo oni rejci, ki bodo prevzeli več pujskov v pitanje, lahko kupili po maksimalni ceni brez kake obveze za svoje rejsKe potrebe še dobro plemensko svinjko za pleme. Nadalje bodo pri nabavi raznih gospodarskih potreščin v bodoče prvenstveno upoštevani ti rejci.
Brez ozira na ugodnosti, ki jih bodo deležni pitalci prašičev, ampak že samo zato, ker nam to veleva splošna naša korist, smemo pričakovati, da ee bodo naši kmetje sami prostovoljno odzvali za prevzem prašičev za pitanje, ki jih bo oddajal Prevod. Pričakuje ee predvsem, da ee bodo temu pozivu odzvali vsi bolje situirani in močnejši posestniki, ki so za to akcijo predvsem pozvani ter se bodo takoj prijavili pri svojem kmetijskem referentu ali pa pri Prevodu zaradi prevzema pujskov v rejo. Ker gre tu za naše lastne koristi, dokažimo, da smo zreli in da se zavedamo svojih dolžnosti nasproti narodu. To pa bomo dokazali s tem, če bo mogoče teh 500 pujskov, ki so določeni za pitanje, oddati prej, preden bo izšla tozadevna na-, redba o obveznem prevzemu prašičev v pitanje.	"	K. O.