r N m. j ▼ e č. j i slovenski dnevnik r Združenih državah Vetfa ZAvaeleto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 159. — STEV. 159. NEW YORK. TUESDAY, JULY 9, 1929. — TOREK, 9. JULIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. VOJAŠKI PUC JE BIL ZATRT NA ROMUNSKEM ZAROTNIKI SO BAJE POSKUŠALI SPRAVITI NA ROMUN. PRESTOL BIVŠEGA PRESTOLONASLEDNIKA Voditelj zarote je bil baje bivši vojni minister Paul Angelescu, njegova pomagača pa polkovnika Sturza in Stoica. — Zarotniki »o se nameravali polastiti poštnega urada ter prevzeti kontrolo nad brzojavam. DUNAJ, Avstrija, i 8. julija. — **Neue Freie Presse" objavlja danes brzojavko iz Bukarešte, da so prišle tamošnje oblasti na sled obširni vojaški zaroti, koje cilj je bil uvesti vojaško diktaturo. Dosti častnikov je bilo aretiranih in vrženih v ječo. Zarotniki so nameravali spraviti na prestol izgnanega bivšega prestolonaslednika Karola ter strmoglaviti sedanjo vlado kmetske stranke. Voditelj zarote je bil bivši vojni minister Paul Angelescu, njegova pomagača pa polkovnika Sturza in Stoica. Nekateri omenjajo tudi generala Bro-steana. Kakorhitro je vlada izvedela o obstoju zarote, je uvedla obširno akcijo proti zarotnikom. V zvezi s tem je jako značilna izjava, ki jo je podal ministrski predsednik Maniu v petek svojega govora v poslanski zbornici. GOV. D. F. DAVIS NAVDUŠENO POZDRAVLJEN Novi generalni governer je obljubil prijateljsko pomoč, ter se divil uspehu, katerega je dosegel filipinski narod. 249 OSEB JE BILO SREČNO REŠENIH Parnik "Prince George" je kolidiral s parnikom "Agasis" 65 milj iztočno od bostonskega svetilnika. MANILA, Filipini, 8. julija. — Dwight F: Davis je postal dane? doveii ameriški generalni governer Filipinskih otokov. Ko se je izkrcal v Manili, ga je pozdravila na pomolu ogromna množica prebivalstva V kratkem inavguracijskem nagovoru je rekel Davis, da bo njegova administracija prijateljsko sodelovala s filipinskim narodom in da bo izvedla zelo uspešno ekonomijo. Kljub temu, da je vse jutro deževalo, se je vendar vršil oficijelni sprejem, kateremu je načeloval Eugene Gilmore. V stari zakonodajni hiši. kamor i ga je spremil oddelek kavalerije je generalni governer proslavil na- j predek filipinskega naroda, a kljub : temu omenil, da so napravili Fi- j lipinci šele prve korake proti splošnemu cilju, ki ga skušajo doseči. \ Rekel je, da bodo otoki vbodoče tekom srečsn dom zadovoljnih in dobro-j stoječih prebivalcev, ki bodo v du-! ievnem oziru politično in kulturno — Vsi, ki se drznejo kršiti ustavo, — je rekel, j vodi*!ji Dai^a Iztoka; . . . . . . J | Glede neodvisnosti Filipinov je — se morajo pripraviti na najstrožje kazni. j izjavil novi governer, da ta zade- J va presega njegov delokrog. Kot BERLIN, Nemčija, 18. julija. - "Vossische gneralni governer se mora brigati Zeitung" poroča, da so se hoteli polastiti zarotniki najprej poštnega urada ter dobiti kontrolo nad br-zojavom. Vsi aretirani častniki so bili poslani v Jilana jet-nišnico. BOSTON. Mass., 8. julija. Parnik ' Prince George", ki je vozil iz Yarmoutha, Nova Škocija. proti Bostonu ter imel na krovu 249 potnikov. je kolidiral s patrolnim čolnom obrežne straže "Agasisom" v gosti megli 65 milj vzhodno od bostonskega svetilnika. Vse potnike so varno prevedli na patrolni čoln. Le ena potnica je bila nekoliko poškodovana. Poškodovana sta bila tudi dva člana posadke patrulnega čolna Parnik "Prince George" je bil poškodovan na prednjem delu ter so ga odvedli v pristanišče. KRALJ ŠE NI POPOLNOMA OZDRAVEL Zdravniki ga ne puste iz Londona, da izvedejo natančno preiskavo z X-žarki. — V splošnem se dobro počuti. le za temelje, na katerih bo počivala bodočnost otočja. STIMSON IN MELON V NEW Y0RKU AVIJATIK CONDOURET 7 SE JE UBIL Smrtno se je ponesrečil, ko je letel nazaj v Pariz, ker mu je Španska prepovedala transatlanti-ški polet. PARIZ. Francija. 8. julija. — Kapitan Louis Coudouret, kojega nameravani polet iz Seville v New York, je prepovedala Španska, je trčil ob tla -s svojim monoplanom "La France", devetnajst milj severno od Angouleme, ko je letel nazaj v Francijo. Umrl je kmalu nato Aeroplan Je bil popolnoma uničen. Dva španska avijatika. ki sta ga spremljala, sta bila tudi poškodovana. Kapitana Coudoureta so izmo-tali Iz razvalin aeroplana ter ga prevedli v bolnico v Angouleme, kjer je pa umrl. še predno so ga mogli operirati. Nesrečni dogodek je bil višek cele serije nezgod, ki so se pripetile odkar Je skušal Coudouret prvikrat poleteti v Ameriko pred več kot dveml leti Po daljžih pogajanjih se je vrnil kapitan Coudouret včeraj na svoj usodepolnl polet v Francijo Ga pitan MaLUoux, ki bi mora! spremljati Coudoureta na poletu preko Atlantika, se ni nahajal na aeroplanu, ko je priletel og tla. Že fooprej se Je vrnil r Francijo. Angouleme se nahaja sevrroiz-tocno od Bordeaux**. ŽRTEV PROHIBICIJE Včeraj so našli na Hicks Street v Brooklynu truplo Rosaria Gru-stalitisa. Imel je strel nad desnim očesom. Policija je dognala da je umorjeni ves večer popival v stanovanju nekega Toni j a Constantinija, pred kojega stanovanjem so ga našli. Constantinija in niegove žene niso mogli najti. Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK. NEW YORK, N. Y., 8. julija. — Državni tajnik Stimson in zaklad-niški tajnik Mellon sta se danes mudila v New Yorku. Mr. Stimson se je mudil na svojem domu v Cold Springs, L. I. in Mr. Mellon je bil v Biltmore-ju. Mr. Stimson je že odšel v Washington ter rekel na Pennsylvania postaji, da ne želi biti intervivan. Mr. Mellon je istotako naprosil, naj ga oproste odgovorov na vprašanja. Zakladniški tajnik je prišel sem- j kaj, da obišče svojo hčerko ter svaka in bo odpotoval takoj naprej v Pittsburgh. LONDON, Anglija. 8. julija. — Prebivalstvo Anglije je bilo danes presenečeno, ko je 24 ur po zahvalni službi boji kralj Juri naenkrat zopet obolel, vsledčesar ne more odpotovati iz Londona. Zdravniki so objavili, da ni ni-kakih resnih simptomov, ter da je njegovo splošno zdravstveno stanje zelo zadovoljivo. Dostavili so pa, da so ga včerajšnji napori zelo izmučili. Štirje njegovi zdravniki, ki so ga zdravili v Buckingham palači, so podpisali tozadevno ugotovilo. Zdravniki za bodo ponovno preiskali z X-žarki. PATHFINDER JE ODLETEL TROTI RIMU Dva Amerikanca sta se po dolgem čakanju dvignila v zrak v Maine ter odletela proti Rimu. OLD ORCHARD. Maine. 8. julija Danes zjutraj ob tričetrt na devet se je dvignil v zrak enokrilnil: "Pathfinder", da odleti proti Rimu Polet so že dolgo zavlačevali. V zrakoplovu se nahajata Amerikanca Roger Williams in Louis Yancey. Vreme je bilo ugodno, čeprav nekoliko megleno. Letalca sta zatrdno preprič ma, da bosta dosegla svoj cilj. Znana nemška letai^a Miss Tea Rasche se mudi tukaj ter je danes zjutraj zajtrkoval? z ženo letalca Yanceya. Letalca sta vzela seboj le eno pečeno kokoš, tri kvarte kave, tri kvarte vode. nekaj čokolade, osem oranž, šest jabolk in steklenico žganja. LAHI HOTELI ZAPRETI TRI AMERIKANCE Trije ameriški državljani so bili poklicani v ar-madno službo, a se niso zmenili za poziv. MacDONALDOVA VLADA PRED PREISKUŠNJO V angleški zbornici je bilo izsiljeno glasovanje glede tarifa in davkov po vsem imperiju. IZ BERLINA DO NEW YORK A V ŠESTIH URAH Mladi nemški iznajditelj je prepričan, da bo trajal njegov polet iz Berlina v New York le šest ur. LONDON. Anglija. 3. julija. Nova angleška delavska vlada se je prvikrat spoprijela s konservativno opozicijo, ko se je danes lotila politike zavarovanja angleške vrste tarifa. Sir Philip C. Lister, prejšnji predsednik trgovskega odbora, bo vložil v imenu konservativcev amendment k Mac^onaldovemu programu. Lister bo očital vladi, da ni pojasnila imperijskih davkov in drugih zadev, ki škodujejo splošni trgovini. Boj delavske vlade bo pa izključno le s konservativci, kajti liberalna opozicija nasprotuje tudi splošni politiki zavarovanja ter soglaša v tem oziru s politiko delavske vlade. Dosti liberalcev bo glasovalo z j vlado, ki bo imela brez dvoma veliko večino, dočim se bo o drugi liberalni poslanci vzdržali glasovanja. Heinz G. Prrl. ki je star šele rur>-indvajset let. je dobil odobrrnje znanstvenikov, kot prof. Albertu Einsteina, ko je izjavil, da je rešil problem letanja v velikih višinah. Perl je napravil že celo vrsto drugih iznajdb ter je bil imenovan članom nemško-trgovske zbornice v Berlinu, ko je iznašel neko namizno peč, katero eksportirajo v velikih množinah v Združene države. Perl je rekel, da bo njegovo letalo razvilo naglico od 650 do 750 milj na uro. kakorhitro bo dospel v višino 40.000 devljev, k'-r je tam odpor zraka dosti manjši. Letalo bo po obliki slično ' Zcp-pelinu" t-or bo napravljeno i7 dura-luminija. V notranjosti se bo nahajal motor, ki bo razvijal petin-esemdeset konjskih sil ter bo her-metično zaprt proti zunaniemu zračnemu pritisku. ŽRTYE STRELE MONTREAL, QUE., 8. julija. — Na Rosemount igrišču je ubiia strela Mrs. Rubinstein ter dva caddy-j a. PRIDOBIVANJE CEMENTA V ANGLIJI V angleškem okraju Kent so ogromni skladi krede, iz katere pridob ivajo cement. Kredo najprej zmešajo z vodo v velikem bazena, nato pa zmes strde v pečeh. Strjeno zmes je treba pozneje drobno zmleti. PROVIDENCE, R. I.. 8. julija. — Trije ameriški državljani italijan skega izvora, kojih eden je bil rojen v tej deželi, so trdili danes, da je malo manjkalo, da jih niso vtaknili v italijansko armado ali pa v zapor, ker niso služili v italijanski armadi tekom svetovne vojne. Izkrcali so se s parnika "Sinalia", ki je dospel semkaj iz Marseillesa in Azorov. Eden njih je rekel, da je tukaj rojen ameriški državljan, dva druga sta bila pa naturalizirana v tej deželi, še predno je stopila Italija v vojno. Ob vstopu Italije v vojno so dobili vsi trije pozive, naj se vrnejo v domovino, česar pa niso storili. Ko so se sedaj podali v Italijo na obisk, jih je hotela vlada po vsej sili vtakniti v vojake in le posredovanju ameriških oblasti se imajo zahvaliti, da so se vrnili v Ameriko. BRUTALNI PRIGANJAČ OPROŠČEN Toliko opevana pravica je zopet razsodila v prid krivcu, ne pa v prid nedolžni žrtvi. AMERICUS, Ga., 7. julija. — Včeraj je bil tukaj oproščen bogati plantažnik \V. D. Arnold iz Web-hte- okraja. Možak je sam priznal, da je pretepel zamorca Johna Va-noverja, k ije bil zaposlen na njegovi plantaži. Vanover je pričal proti njemu ter zaeno z delavcem Claud Kin-gom izjavil, da je Arnold ravnal s Zrak bo avtomatično turbinski kompresor. izsesavaj Letalo bo le 22 čevljev dolco ter bo tehtalo le nekako tisoč funtov. Stroji bodo stali nekako devet tisoč dolarjev. Kurivo za vožnjo iz Berlina v New York bo stalo le deset dolarjev. Perl je uverjen, da bo letalo iz-gotovoljeno v približno štirih mesecih. nakar se bo takoj podal na pot. svojimi delavci kot sužnji ter jih pogosto strašno trpinčil. Arnold je priznal, da je Vano-verja udaril, druge obdolžbe je pa zanikal. Priznal je tudi. da je leta 1923 umoril nekega zamorskega delavca v "silobranu". Georgijska porota ga je seveda oprostila. POLOŽAJ OB KITAJSKI MEJI V Nankingu so izvedeli, da so odkorakale sovjetske čete proti Urgi v Mandžuriji. — Strah pred vojaško aktivnostmi. ŠANGHAJ. Kitajska. 8. julija. — Napoloficijelna poročila iz Nankin-ga so danes javljala, da se je razvil skrajno napet položaj ob mon-golsko-sibirski meji. Člani nacijonalistične stranke so vprizoriii demonstracije proti Mongolom in pfoti stališču, ki ga je zavzela sovjetska Rusija. Poročila ugotavljajo nadalje, da je bila nankinška vlada informirana, da so sovjetsge oblasti poslale močan oddelek vojaštva v Ur-go, kar je dalo povod za strah, da : se bližajo resni zapletljaji ob mon-golsko-sibirski meji. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din, v Jugoslavij 0 600 ........ f 9.30 Ur 100 1,000 ........ $ 18.40 M «00 3,600 ........ $ 46.75 M 300 6,000 ........ $ 00.60 M 600 10,000 ........ $180.00 M 1000 v Italijo I 1.71 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t nahm zvezam m starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od $% na 9%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da m poprej ■ nam sporammete glede načina : IZPLAČILA po pošti so redno IZVRŠENA v dveh do treh tednik NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLM LETTER ZM g PRISTOJBINO 75e. 5AKSER STATE BANK «2 COBTLAKDT STREET, NEW TOME. R.I | Telephone: Baretef 0390 H ^ITfB^llISfSti&I^SItl "MiliiSIH^lT^! PIHil UliniS^X^^SU i II010 i SH! 'tH! * H ~ 1 lil r: u0 Tj LAS NARODA' NEW YORK, TUESDAY, JULY 9, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in D. S. A. fr* rr Glas Naroda iimilili miimmiimwiiii nn Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 111 W. Uth Street. Borough of Manhatan,__New York City, N. Y.) "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust za Ameriko in Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Za četrt leta .................................$1.50 Subscription Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ...............................—$3.50 Za Inozemstvo za celo leto.......47.00 Za po J leta ....................................$3.50 Yearly" $eToo7 Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 Bi Mil-' i^uKunau. jiiiuiE ^^ijimiiiimiiiiiiiaiiisMiMiiiiiii MAODONALDOV PROGRAM Že »'i1 iiiiiimi LJUBLJANA. 19. junija. Vodmat in sploh vzhodni del me-! sta razburja danes strahovit dogodek, ki se je odigral v hiši št. 46 na Zaloški cesti. V omenjeni hiši je bila davi najdena pobita s toikačem v krvi 60-letna vdova Marija Zech-; bauerjeva s strašnimi poškodbami na glavi v globoki nezavesti. Vdova Zechbauerjeva, ki je bila■ posestnica omenjene hiše, je živela že od prevrata v skupnem gospodinj j stvu s 63-letnim mesarjem Andrejem Bitencem. Dočim je ona vodila' j gospodinjstvo, se je on pečal z me-| šarijo. Par je živel dolgo časa v popolni harmoniji in je le redko pri-, šlo med njima do prepirov. V poslednjem času pa se je večkrat pri-{ petilo, da sta se sprla in so v tem vedeli povedati tudi sosedje in ljudje. sobi poleg vrat je bila najdena tudi železna kljuka, s pomočjo katere je zamogel storilec sneti iz vrat pripono. Pozneje je policija odprla tudi vrata druge sobe, kjer je navadno spala Zechbauerjeva. Ta soba je bila v popolnem redu. V hišo je prišel med tem obveščeni bližnji sorodnik g. C., ki je prevzel stvari Zechbauerjeve v oskrbo. Policija mu je tudi izročila ves denar, to je okrog 5000 Din, ki je bil najden v sobi Zechbauerjeve, nekaj stotakov, ki so se nahajali v mesnici, in zlatnina, ki jo je hranila Zechbauerjeva. Detektiv PodobnlK je skušal najti na omarah odtise prstov. Posrečilo se mu je odvzeti le ohranjen odtis, ki bo merodajen pri preiskavi. Kakor meni policija, so ti odtisti vsi od človeka, ki je i-mel mnogo posla s prekladanjem Peter Zgaga i s J* Čehoslovaški ministrski predsednik Masarvk je najbolj srečen In zadovoljen, če zamore preživc ti par uric v družbi svojih dveh vnukov. Konferenca mednarodnega urada dela. k Bitencu kupovat m?- Dne 31. maja t. 1. je bilo otvor-jeno XII. zasedanje mednarodnega rada dela v Ženevi. Letošnja konferenca ie zelo številna, saj šteje 393 udeležencev, med njimi £8 vladnih zastopnikov, 37 podjetniških, 36 delavskih delegatov in 232 ekspertov. &koda, ki jo povzroči v Ameriki mrčes, kobilice, razni brošči, uši itd., je ogroinua. Po nekaterih krajih so začeli uporabljati že aeroplane v boju proti mrčesi. Zrakoplovci krožijo nad ogroženim ozemljem ter spuščajo strupene pline na polja in gozdove. Za boj proti mrčesi v južnih državah je pred kratkim dovolil kongres štiri milijone dolarjev. Škoda, da tega denarja ne bo mogoče uporabiti proti najhujši mrčesi, ki terorizira ameriški Jug: proti Kukluks-klaneem in proti proiubicijskim fanatikom. Ozračje na sedanjem zasedanju je bilo takoj od začetka napolnje- • no z elektriko. Na dnevnem redu so bile točke, ki tirajo že po svoji | naravi udeležence na ekstremne, točke: predlog o reviziji washing-! tonske konvencije o osemurnem j delavniku, predlog o izdelavi načr- ! ta za osem urni delovni čas za pri- j vatne nameščence vseli strok in \ odpravo prisilnega dela v kolonijah. Konvencija o osemurnem delavniku je bila sprejeta 1919 v Washington!!. Toda niso je osvojile države v taki meri, kakor je bilo pričakovati. Tekom 10 let jo je ratificiralo izmed 50 držav, ki so članice mednarodnega urada dela, le 5: v praksi docela udejstvili pa le dve državi. Čehoslovaška in Belgija. Značilno jo. da so izbegavale ratifikacijo vse velesile, izgovarjajoč se na Anglijo, češ da bodo takoj sprejele konvencijo o osemurnem delovnem času. kakor hitro gre z zgledom naprej Anglija. Ta pa ni kazala prav nič volje za ratifikacijo. Nasprotno. Ko je padla raburistična vlada, je otvorila Anglija odkrito borbo proti osemur-niku. Anglija se je peslužila določila v washingtonski konvenciji, da se mora vsakih 10 let na konferenci mednarodnega urada dela poročati o napredovanju ratifikacij in provedbe te konvencije. More se pa tudi predlagati njena revizija. An- j glija je stavila predlog za revizi- ■ jo. 2 njo so se solidirizirali zastop- j niki podjetnikov. Zastopniki delavcev so pa na- i sprotno zahtevali, da se razširi j konvencija o osemurnem delovni-ku tudi na delavstvo, promet, trgovino in na pisarne. Doseaaj velja namreč ta konvencija le za tovarniške in obrtniške delavce. S svojimi zahtevami so delavski zastopniki toliko uspeli, da se bo obravnavalo vprašanje osem urnika za privatna nameščence že na sedanjem zasedanju, za brodarske delavce pa na jesenskem. Predno so prešli na ta vpraša- . T J. ■ drejem nja. se je moralo odločevati o usodi _ ... ; f- je prišla predloga o reviziji washingtonskc konveneje. Ako dobi predlog večine, potem je diskusija o osemur-i nem delovnem času za privatne nameščence precej problematična. Kakšno je razmerje moči na konferenci? Dva ekstremna pola — podjetniki in delavci — sta enako močna. Odločujoči faktorji so i nevtralci" ,to je vladni zastopni- i • | ki. j V tem oziru so pa delavci na | boljšem. Plus pomeni že to okolnost, j da je bil izvoljen za predsednika I konference dr. Brauns, večletni mi-; nister dela v Nemčiji. V svojem o-| tveritvenem govoru se je zavzemal i za cnakopranost delavstva, za pri-' znanje delavskih strokovnih organizacij kot zakonitih zastopnic organiziranega delavstva, za ohranitev delovnega časa. za obratne tovarniške svete in za soudeležbo delavstva na čistem dobičku. Drugo ugodno okolnost za delavce predstavlja izid državnozborskih volitev na Angleškem in s tem izidom povzročena sprememba v vodstvu angleške politike. S tem je bila akcija za revizijo zelo oslab- ki so hod;' SO. Andrej Bitenc bi se imel davi odpeljati v Celje, kjer je imel pri u-pravnem sodišču neko razpravo zaradi svoje obrti. Enako, kakor njega ! so videli ljudje hoditi po dvorišču S tudi Marijo Zechbauerjevo in sicer do šestih. Malo pred šesto se jc ; Zechbauerjeva oglasila tudi pri pe-> ku Videnšeku na Selu. kamor je prišla po kruh. Ob šestih je govorila na cesti tudi z gostilničarjem An-Kuharjem iz Vevč. Okrog v Bitenčevo mesnico' pleskarjeva žena Terezija Kelbel.' da si vzame meso. Ker ni mogla priklicati Bitenca. ki je odšel že od doma, je klicala Zechbauerjevo. ki pa je tudi ni našla. Slednjič je Kelblova stopila v/ priprt hlev kjer se ji je nudil grozovit prizor. Naj prvo je zagledala na pragu male shrambe za orodje poleg hleva ženske noge. nakar je zapazila šj ostalo truplo. Zechbauerjeva je ležala na obrazu v mlaki krvi z groznimi ranami po vsej glavi. Vsa prestrašena je Kelblova hitela ne-' mudoma na stražnico in poklicala višjega stražnika Ivana Tometa, ki Je odšel z njo v hišo Zechbauerje-; ve. Stražnik je ugotovil, da je žena še pri življenju in odhite! je nazaj na stražnico ter telefonično obc-stil o dogodku rešilno postajo. Rešilni avto je nezavestno in grozno razmesarjeno ženo naložil in odpeljal v splošno bolnico. Istočasno : mesa, ker bi sicer odtisi ne bili ta- ko zelo zamaščeni. Marijo Zechbauerjevo so v bolnici tekom dopoldneva operirali. Ugotovili so. da ima na glavi tri ra ne prizadejane z mesar, toikačem. ki je bil najden v shrambi poleg nje in ki ga ima sedaj policija. Zechbauerjeva ima na več mestih udrto črepinjo in ji jc odteklo nad 1 liter krvi. Popoldne po operacij: je bila Zechbauerjeva v globoki ne-I zavesti boreča se s smrtjo. Kakor je bila na večer telefonično obveščana iz Celja ljubljanska policijska direkcija, se zasledovani Andrej. Andrej Bitenc v Celju sploh ni pojavil. Kam je odšel, o-staja zaenkrat popolnoma neznano. Nesrečna Marija Zechbauerjeva je popoldne malo jki 18. v bolnici poškodbam podlegla. Okrog 20. pa je našel neki hlapec v senu blizu jasli tudi truplo mesarja Bitcnca. Vest o strašni , najdbi se je bliskovito raznesla in i pred hišo, ki je bila torišče tako strašnega in zagonetnega zločina se jc zbrala velika množica ljudf. NEMŠKA NATANČNOST Poštama devica je šla po temni ulici. Ni bila plašna, pač pa odločna, da se slehernemu postavi v bran Iz neke veže se je prizibal moški. stopil k nji, jo objel in jo hotel poljubiti. Najprej ji je zastala kri po žilah od samega presenečenja. Ko je prišla k sapi, se ga je otresla in tako neznansko zakričala, da se je rogovilež takoj iztreznil in pričel bežati. Ona se je po drla na vse grlo: — Policija: Policija! In res kmalu je bil policist na licu mesta — Kaj vam je. gospodična — jo je vprašal. — Ali vidite tam tistega moškega. kako beži? Za njim. vam rečem. za njim! — Kaj vam je storil0 — Poljubiti me je hotel? — O. če je tako, — je odvrnil stražnik ter jo bolj natančno pogledal. — Kar tja v temo stopite, mogoče bo prišel Sc kateri. Oni tam jc predaleč in ga ni mogoče več ujeti. Nikar ne obupajte, gospodična. Kar v tem: stojte In potrpežljivo čakajte Za poljub se vam že izplaia nekoliko počakati. * Po dolgem obotavljanju ie segel rojak v žep. izvlekel deset dolarjev ter jih dal prijatelju rekoč — Na. tukaj jih imaš. če si r^s tako krvavo potreben. Želim ti vse dobro. Dosti zdravja, sreče in zadovoljstva Najlepša hvala za posojeni desetak Toda povej mi. zakaj sc danes tako pjrisrčno poslavljaš od mene'' — Zato. ker te najbrž no bom nikdar več videl. Ali ve tvoi ženin. koliko si stara? — vesto. O. deloma vprašali postarno nc- ve. Wolfov dopisni urad poroča iz Friedrichshafna. da se vrši preiskava gonilne grede, ki je bila po-I glavitni vzrok delekta in iz tega iz- Y- ženske so strašno na- so obvestili o zločinu tudi policij-1 virajočih posledic za zadnji ame Oficijelna Anglija je bila sko direkcijo, ki je takoj odredila, da je bila hiša zastražena, nakar je prišel tekom dopoldneva v hišo tudi detektiv Iv. Podobnik, da posname eventualne odtise prstov Ijcna proti. In v resnici je predlog za revi zijo konvencije o osemurnem lovnem času propadel. Ta pomeno važno pridobitev za delavstvo. riški "Zeppelinov'" polet. Že osem dni se inženirji bavijo s tem vprašanjem. ne da bi ga mogli razložiti. Vodstvo Zeppeloinovih tvornic izrecno povdarja, da ne bo pod-vzel dr. Eckener nobenega krajšega ne daljšega poleta, dokler ne bo ta de. ' Močana in Podobnika na licu me- j zadeva popolnoma pojasnjena, rezultat sta Prav presenetljivo. V ♦ neznanega zločinca. Ogled in izsledovanje detektivov Perspektivni filmi. Chikaška inženjerja Sporr in Bergren sta izumila novo metodo za snemanje filmov, ki omogoča Go potankosti ostre in perspektivno perfektne slike. Slika je v efektu enaka kakšni stereoskopski sliki. Predmeti, ki so oddaljeni od kamere n. pr. 4 ali 6 km in ki jih oko v naravi komaj še loči, se odražajo na platnu nenavadno jasno in določno, n. pr. jezdeci na konjih, mostovi itd. Tudi ospredje je do skrajnosti ostro in živo. Oba inženjerja sta vrhu tega sinkronizirala svoje posnetke tudi akustično. nadhlevju je bilo iz zadnie stene odstranjenih več kosov opeke, tako da je nastala tamkaj večja odprtina. V senu so bili najdeni na kupu ključi vseh vrat v hiši. Dalje je bilo iztrganih več desk tudi v leseni steni, ki meji na podstrešje hiše in tik katere se nahajajo stropna vrata, skozi katero se da priti v prla s STRUPENI SLADOLED V Altoni pri Hamburgu so se pojavili pri kakšnih 50 osebah znaki zastrupljenja. Kakor je dognala preiskava, so se zastrupile s sladoledom, ki so si hišo. Ko sta detektiva od-|ea kupile pri nekem prodajalcu z pomočjo najdenih ključev vozičkom. Med njimi je bilo 27 deklet, ki so delale v isti tovarni papirja. Ker so iskali zastrupljeni pravočasno zdravniške ZAČEL JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA LISTA ROMAN MLADA LJUBEZEN Citatelji že dolgo niso čitali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčnega. i: a g 1 a s Kdor naroči Naroda" do 15. JULIJA mu pošljemo vse številke od prvega dne naprej, da ne bo zgrešil krasnega romana. Zlato na Filipinih. Ob izviru reke Angat, komaj 50 km od glavnega filipinskega mesta Manille, so odkrili ležišča zlata, ki jih smatrajo že po dosedanjih površnih preiskavah za najbogatejša na tem otočju. Odkrili so kakšnih dvajset debelih žil in celo med kamenjem v strugi je toliko dragocene kovine, da daleč presega tisto najnižjo mero rentabilnosti, pri kateri je vredno pričeti z eksploa-tacijo na debelo. Navzlic tem odkritjem javljajo listi, da se med prebivalstvom doslej še ni pojavila običajna "zlata mrzlica". NAPRODAJ JE v DOSEČI VASI pri Žužembergu na Dolenskem. krasno posestvo, ki je takole razdeljeno: njive travniki vinograd pašniki gozdi stavbišče 2 ha 23 a 64 m 20 a 46 m 5 a 86 m 1 ha 26 a 95 m 1 ha 80 a 66 m 3 a 13 m Za pojasnila pišite na: J. Tomšič, 243 Vaverly Ave., Trinidad, Colo. (3x 9—11 > vežna vrata in prišla v sobo, kjer je navadno spal Bitenc, sta našla notri vse v strašnem neredu. Odprte so bile vse omare za obleke in j zdravniške pomoči, so jih rešili je ležala obleka raztresena po mi-1 hujšega. Le 4 osebe so oddali v bcl-zah. posteljah in po tleh. Bila pa Hišnico. je to izključno le moška obleka. Na-- pragu med podboji je bila najdena, tudi pripona stropnih vrat, ki pa i tja na padla naravnim potom. V j NAROČAJTE SE NA -GLAS NARODA" I DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Nekatere ivne. — Ah, zaljubljena sem, je vzkliknila taka mlada stvarca. — To jc bila ljubezen na prvi pogled — Koliko časa se pa poznata? — so jo vprašali. — Včeraj sva .se seznanila. Moja prijateljica mi ga je predstavila. — Ali ni nekoliko prekmalu? Šele en dan ga poznaš, pa že «ovo-riš o ljubezni in delaš naklepe za bodočnost. — Saj ga moja prijateljica do-dobro pozna. Ona mi ga je priporočila. — Ali veš. da ga pozna? — Seveda. Saj je bila tri leta it njim zaročena. * V New Yorku se je neki šofer samo zastrantega poročil z nekim dekletom. da je dobil od nje poljub Človek ne ve. kaj bi rekel. Ali je tako neumen, ali Je tako skromen. H- Skopost je menda najgrša človeška lastnost. Pa je že tako. Nekateri ljudje so od sile skopi. Tako naprimer pripovedujejo o mladem skopem fantu, ki se je zaljubil v mlado deklico ter jo odpeljal v park. Tri ure sta v najhujši vročini hodila po parku, ona je bila lačna in žejna, dočim se on ni | nič zmenil za ta telesna dela usmi-j Ijenja. j Šele ko sta se vračala proti do-j mu. ji je kupil za pet centov sode. ! Dospevši domov, je šele začela premišljevati celo zadevo. Navdala jo je sveta jeza. Sklenila je. da noče imeti s takim skopuhom nobenega opravka več. Šla je v njegovo stanovanje. odprla vrata ter mu vrgla nikel pod noge. On je nikel lepo pobral ter ga spravil v žep rekoč: — Eh. tako se pa tudi ni mudilo. Saj bi lahko jutri prinesla nazaj. Jutri bi bil še vedno čas. Šestletni fantek je zamudil šolo. — Kje si bil? — ga je vprašala učiteljica strogo. — Oh. pri nas smo kupili lepega malega fantka — je pojasnjeval žarečega obraza. — Ni mogoče, — je rekla učiteljica. — Saj je vendar tvoj oce že sedem let v Ameriki. — Ja, pa je zadnjič pisar in je denar poslal. NARODA" NEW YORK, TUESDAY, JULY 9. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in r, 5. A. nekaj "Bom, bom," je obljubil Tinče, zdelo, stopil h gospodarju in ga prosil za da bi mu pripomogla do ugleda, i štiri ure prostosti. Jakob Gorjanc je Po tatvini je hodil Tinče tih in ! ga je strogo pogledal, a mu jih do- KAl'PLL BOECKER: BELE PEROTI * V Lepo je poslušati pravljice. A za tisti Tinče. ki ga sedaj zovejo Va-. jim ne povej ! In potem pojdi izpremembo naj vam enkrat povem letina Krištofa. I mesto in kupi najlepšega! ^ imal p tJ Za tistih trinajst goldinarjev si se en goldinar . Saj boš, kaj?" je reNaj"čjaOVkmetija v Zatišju je je bil hotel kupiti obleko, čevlje in moledovala, bila Gorjančeva. Jakob Gorjanc je cigaro. Cigara je bil zanj veljal za najpametnejšega in naj- imenitnega, ker se mu je bog«.tej šega v vasi in okolici. Najmanjši in najmlajši, ki . služfl ori njem je bil pastir Tinče, mrk za delom. Vsi so ga sovražili volil. V njeeovem krstnem Ktu je sicer in on je sovražil vse. | Naslednjega dne je Tinče že pred bilo ipisano "Valentin Krištof" Neko nedeljo popoldne je sedel solnčnim vzhodom stopal proti in tako mu pravijo tudi danes, a tedaj so ga klicali za Tinčeta. Pri šla k njemu - v. < mizi je sedel med hlapci na zad- edinka in mu zlezla na kolena kot stinh uran komaj pride tja njem koncu ; podnevi je bil na pa- prejšnje čase. ši ponoči Pa e spal s hlapci v kam- "Tinče, čisto nov goldinar imam.' mislil. Tekel je da mu je pot kar si. ponoči pa jc ap Ah m. ga skriješ?" ! curkoma lil s cela, a pri duši mu Tinčeta je prešinilo kot blisk, — je bilo praznično, kot o Veliki no-•Ali so to oče dejali?" i či. Denar je bil izkopal že ponoči "Ne, o tem ne smejo ničesar ve-j Čudno, naslednjega dne, ko 1e ali me razumeš? Goldinar so pometal dvorišče, ga je poklical Primorsko pismo. Neko nedeljo popoldne je sedel solnčnim vzhodom sam samca v kamri. Tedaj je pri- mestu. Lenka ni bila pomislila, da Lenka, Gorjančeva je mesto precej daleč in da se v in nazaj. Tudi Tinče ni bil tega po- 'Tinče. sem pojdi!" in ko je Tin- ri poleg hleva. Ponosni Jakob Gorjanc iz Zatišja je često trgoval in denar se je ko-. talil k njemu od vseh strani. Le-ža« ie na njegovi nočni omarici in deti; na okenski polici v hiši. Jakob Gor- ml dali babica, saj bo sedaj kmalu Jakob Gorjanc k sebi. janc jc bil strog, pošten mož. Pred očetov god. Kupila jim bom nekaj tatovi se ni čuval A lepega dne je lepega. Morda dobim še denarja - ce stopil v hiši je gospodar potis-zgVnil z okenske police v hiši kup- so babica dejali. A ne vem. kam bi nil preden skodelico disece kave ček denarja. Trinajst goldinarjev, ga skrila. Ti ga shrani, Tinče. Bos?' m dejal: '»Na, pij! Mati so sli * Jakob Gorjanc je sklical hlapce 'Bom." | Lenkokbabic, da jih povabijo na in dekle Nihče ni bil videl tuje o- Tinče je vzel goldinar in Lenka kosilo." Trnce je nerodno sedel, pil, ,cbe Gospodar je povpraševal po je odstopicala. Eno samo misel je se opekel, nemirno begal z očmi po imel dečko: Lenka mora dobiti gol- sobi m si želel, da bi bil kje dale«; dinar nedotaknjen nazaj. Bilo mu na gmajni. je, kot da se je zdramil iz težkih "Jaz sem že pomalical," je dejal morečih sanj. Jel je premišljati, i gospodar in vstal, izza mize. "Ti kam bi goldinar varno skril. Premišljal je do večera. Pod noč pa ga je zakopal pod tretjo jablano v vrtu. Minuli so dnevi. Rad bi bil po- vrsti. prišel je do Tinčeta. Tinče je zardel kakor mak. "Nič ne bom poizvedoval," je dejal Jakob Gorjanc. "Ti dobro veš, da vse popoldne ni nikogar v hišo. Lahko se pride in odide neopaženo. U ver jen sem, da bo zvečer denar na oknu. — Sicer pa zahtevam, da vsi o tem molčite. Zvečer je ležal denar na oknu. A molčali niso. Kmalu je vedela vsa vas, da jc Tinče tat in Tinče je to bridko občutil. Hlapci so zaklepali pred njim voje predale, gledali Tinčeta postrani in se mu pa le posedi, dokler se ti ljubi, saj je danes moj god." Gospodar je odšel. A ko se je Tinče okrenil, je videl, da je na o-knu kup drobiža in srebrnjakov. gledal pod jabljano. a si ni upal. da Tinčetu se je zdelo, kakor da sanja, ne bi izdal skrivališča. Neke noči Pri duši mu ni bilo niti žalostno, pa se je oglasilo: "Zakaj ne bi vzel| niti veselo. A šlo mu je na jok. Le ti goldinar, ja, saj te itak imenuje-1 to si je želel, da bi se v miru raz- jo tatu in denar bi ti prav prišel, jokal. In se je. Nikdar ni nihče več omenil tat- kall. Tudi vaška deca se mu je umika Lenlci prepoveš govoriti o tem in ' molčala bo. Porečeš ji, da si goldi- mikala in na oknu nikoli več beliča. ni bilo videti nar tako skril, da ga več ne naj-, vine. Vendar je Tinče čutil, da še Jakob Gorjanc pa je nameraval Tinčetu pri prvi priliki odpovedati službo. Domov se dečko ni pokazal tri tedne. A nekega večera je prišla k njemu mati. Bila jc boječa, zdelana žena. S svojim delom je vzdrževala moža, ki je popival in jo deš." Menda je tako govoril zli duh. Tinče je še drugo jutro tuhtal: "Bi ali ne bi...." Tedaj je prišla Lenka. 'Tinče, tu imaš še tri dvajseti-ce, dobro jih shrani. Očetu bom kupila nov, lep tintnik. Babica so dejali, da ga rabijo." sam ni pozabljena. In vsi so čutili, da se Tinče tega zaveda. Minula so leta. Gospodar mu je povišal plačo, in na odpoved ni nikoli več mislil. Na polici ob oknu je zopet ležal denar. "Tinče" — od navdušenja je komaj govorila, "sto goldinarjev i-mam. Babica so mi jih dali za dober začetek. Hočejo, da bi se učila Dečko je vzel denar. Sam mi je pretepal. Tinče je moral z njo do-1 pozneje povedal, da se mu je Lenka ; igrati na klavir. To je še premalo mov. A oče je jokal debele solze tedaj zazdela kot anglej. Ko bi bil'za klavir, a babica pravijo, da naj v sled glnj^nosti in občudovanja sa-1 bolje pogledal, bi bil gotovo videl,! še oče kaj primaknejo." In se je vernega sebe: on, ki gotovo ni bil brez' da je imela bele peroti. ko je stala i selo zasmejala, ,da se je še Tinče napak, nI bil nikoli tako globoko pred njim. Take peroti, kot jih ima nasmehnil. padel, da bi bil kradel. Dečko si ni angelj v levem altarju farne cerkve," "Denar moramo naložiti v hra-upal črhniti. A njegov obraz je o- tisti angelj, ki ga je moral Tinče nilnico. Ti ga moraš naložiti v kamenel, oči posteklenele. In ven- venomer gledati, kadar je bil pri mestu, Tinče. Brž zaprezi!" V Trstu, 20. junija. Te dni je bil izdan odlok ministrstva notranjih zadev, ki določa, kdaj se smeta svlrati kraljeva koračnica in fašistična himna ("Gio-vinezza">. Po tem odloku je svira-nje teh dveh, himen v javnih lokalih dovoljeno samo naslednje dni: dan obletnice ustanovitve fašijev 23. marca, dan obletnice ustnovi-tve Rima ("rimski božič"). 21. aprila, ki je obenem tudi "praznik dela" namesto mednarodnega 1. maj-nika, dan obletnice vstopa Italije v svetovno vojno 24. majnika. prvo nedeljo meseca junija »praznik državne ustave), 20. septemmra , potem Kančinčingo <8383 m> in šck pozneje so prišli do spoznanja, da ne gre prvenstvo niti Gavrizankar-ju ampak Moun*-u Evercstu, ki štrli 8840 m pod oblake in je potemtakem najvišji vrh na našem planetu. Mount Everest je že dolgo cilj pogumnih planincev vsega sveta Naskakujejo ga od vseh strani in v borbi zanj je že mnogo zavojevalcev višin izgubilo življenje. Podobno usodo je doživel pred kratkim mlad, jedva 24-letcn Američan Farmen, ki je hotel doseči najvišje točko Kančinčinge. Kančinčinga jc tretja najvišja gora pod solncem. Farmen. ki je več let proučeval razmere v himalajskem alpskem sistemu, se je letos sredi aprila odpeljal iz Amerike v Azijo. Zbral je okoli sebe večje število izkušenih gorskih vodnikov in nosačev. ki so ga zelo požrtvovalno spremljali do višine 6000 trov. Tam se je ekspedicija razpolovila. Šibkejši in tisti, ki so bili o-slabeli na turi, so ostali zadaj, po-gumejši in vztrajnejši pa so oblegali goro dalje. Toda v višini 7000 metrov so tudi ti opešali. Farmen. ki si je bil postavil cilj, da doseže vršac Kančinčinge, pa ni odenhai. Prodiral je naprej sam. Založil se je bil dobro s hrano in obleko ter je upal. da bo zadnjih 1400 metrov srečno prelezel in preplezal sam. Plezal je visoko proti vrhu in res dosegel piilično višino. Ostavljeni člani ek-spedicije so čakali spodaj in so ga spremljali z daljnogledi, dokler jim ni izginil izpred oči. Zadnjič so ga videli borih 385 m pred ciljem — 8000 m nad zemljo. Tam pa se je tudi njemu ustavilo. Bodisi, da je izčrpal svoje fizične sile, bodisi, da je opešal zaradi premale zaloge živil, ki mu verjetno niso več zadoščala, bodisi, da je zašel v snežni metež z viharjem: vrnil se ni in tudi videl ga ni več nihče. Najbrže je zmrznil ah pa od trudnosti zaspal in se ni več zbudil v življenje. Člani ekspedicije so čakali nanj štiri dni. Potem jim je pošla zaloga živil in so se vrnili med ljudi ter razglasili vest, da je padel v borbi s Himalajo nov junak, o katerem bi vedeli kaj povedati samo večni snegovi in viharji, ki divjajo mimo najvišjih vršacov na zemlji. Na sliki vidite Elsie Graham ki jc sešila obleko iz žakljov za cement. Matcrijal jo stane deset cen lov. Pozor, rojaki! Le naslova na listu, katerega prejemato. je rarvidincr Kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakaite to-raj, da ne Vas opominja, temveo obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem ilfedečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. H o«* he vs. San Francisco, Ja Haiuhicii Zaletel, Jobn Kren. Jost-pli Hrovi La Salle. J. Mastno tali. Frank AiizuniIi* North Chicago. Anton Koha1 Springfield. Matija Bnrhorlcli Summit, J. Horvatb. Wankegan, F rank Petl;o\š'-k in Jo-f.e Zelene. KANSAS Glrard. Agnes Moon i* Kansas Cit>, Frank Žaga' Pittsburg, Jotin Uepovl. Enelid, F. Bajt. Glrad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balad In J. KuinJU NUes. Frank Kogovfek. Warren. Mri. F. p- * - -Youngstown, Anton Kikelj_ MARYLAND Stejrer, J. Čeme Kftuniller. Fr Vodo-.!*«*. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. J. Bari-h. Ant. JinpilcJ) MINNESOTA Chisbolm. Frank Gou2e, A. PaniaL Frank Pucelj. Dj, Jo«. J. PeabeU Fr. Sekala Rveleth. Lonls Ion že Gilbert, Louis Veasel. Hibblng, John Povfie. Virginia. Frank Hrvaticb MISSOURI St. Louis. A. Nabwif »ION I AN % tiiein, Jonu It. Hon. ^ tnilor. I. t (»auipa > Fit KASHA (Huatuft. P. HroUeiirfc. Nh» 1UKK tiuuMida, Kuri ritimi«" * IJltle Falls. Frank Masto. OHIO Barberton, Jufin Balanl. Joe Hid. Cleveland. Anton B«.b*k. Tharlea KarllnK«-r, I^niln Itudrnau. Anion Slm- i l.-h. Math. Hlapnlk OKC4>U> Orecon City. J. a«ou/. PENNSYLVANIA Ambridge. Frank JakAe. Bessemer, l-oul* Hribar Braddock, J. A tiertn Brougbton. Antnn Ipave« Ciaridge, Fr. Tunhar. A. Jerlns ( oncnuiuch, J. Hre7.ov»»o J. Pike, V. JtnvnnAek. Craft on. Fr. Machek. Export, (4. PreviC. Ixrai* Hupančli, A HkerM Kartell. Jerrj Okorr Forest City. Matb. Katnln Oreensburc, Frank Novaa Homer City In okoli*©, frsnfc Fa-renohack Irwin. Mike Panshek Johnstown, Jobo Poland Martin Ko-roabeta. Krajn. Ant TanfelJ Lnierne, Anton Oaolnlk. Manor, Fr. I»emsliar. Meadow Lands, J. Koprlr*-* Midway. Jobn 2nst Moon Ron, Fr. Podmlltok Pittsburgh, Z. Jakahe. Ig. Magister, Vine. Arb in U. Jakoblch. J. Uem. J. Pogača r. Preeto, J. Demsbar. Reading. J. Pezdlre. Steelton. A. Hren. Unity Sta. la okollre. J. Hkeilj. ft. Scblfrer. Weat Newton, Joseph Joraa. Wtlloek. J. Peternel-UTAH Helper. Ft. JLrat>s WISCONSIN Milwaukee, Josepb Tratnik in Jo«. Koron. Ratine In okolieo, Frank Jelene Sheboygan. Jobn Zormin. West Alii«. Frank Hkok. WYOMING Roefc Springs, Taucbw. Dlamondvilie. A. Z. Arto Vaak aastnpnlk lads potrdilo aa sto. to. katero je prejel, "islopnlke rojakom toplo priporočamo Naročnina aa "Glas Naroda* Za eno leto m.oo; m pol leta »3.00; ! f fttlrt m^soe fl' 00: sa fetrt lat« |l.Bf> Naročnina u ftrrop* > tt ea mM KAJENJE MLADOLETNIM ZA-RRANJENO. Rimska policijska direkcija je prejela nalog za izdelavo predpisov, ki bi zabranjevali dečkom in deklicam pod 15. letom kajenje v javnosti- Nepokorna mladina bo v primeru prestopka kaznovana z denarno globo 5 lir in z odvzemom tobaka. ki se bo našel pri kadilcih. Skrbi ameriške statistike. m m Pošljite nam Neki ameriški statistik je proučeval dnevi potrošek energije normalnih — krav. Dognal je in izračunal med drugim, da poniha našemu ljubemu molžnemu živin- četu v teku dneva rep natartčno Veliko skrb pa jim dela pomanj- 41,000 krat sem in tja.... ■ ■ 9 "i il 8 .....8 in mi vam bomo pošiljali y || 2 meseca jj jj Glas Naroda" lin prepričani smo, da boste potem II stalni naročnik. kSB 'GLAS NARODA** NEW YORK. TUESDAY, JULY 9, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY In V. 8. A. Mlada ljubezen ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. ALICE WRIGHT: Vroče in mrzlo. (Nadaljevanje.) — O. če bi bil mrtev! — si je rekla Jakobina ter se zopet dvignila. Obenem pa Jc pritisnila na vrata ter vstopila. Sprejel Jo je nek vrste teman hodnik, kojega sive skale so se izgubljale v daljavi. Izpočetka ni sploh ničesar zapazila. Tipaje se je pričela pomikati naprej te zadela na nepremično, na tleh raztegnjeno telo. — Ah, vi sle? — je rekla Jakobina. — Torej ste vi v resnici ter niste mrtvi! — Torej, oprostite mi! Nisem vedela, kaj sem storila. Pokleknila je zopet na tla, skrivala svoj obraz v diani ter pričela pretresljivo ihteti. Sedaj je v temi tudi spoznala obraz mladeniča, žalosten, bled o-braz. Preko čela je ime« belo pentljo ter rdeč madež na sredi. Njegove oči pa so plaho zrle. Celo minuto je ihtela Jakobina s .povešeno glavo ter zaprtimi očmi, da ji ni bilo treba gledati v oči svoje žrtve, v te resne oči, ki so bile nepiemično obrnjene vanjo. — Oprostite mi! — je rekla še enkrat. — Ponavadi r.lsem hudobna ter vam nisem hotela napraviti nič zlega! Ne vem, kaj je skočilo v me! Jaz mislim, da sem bila za trenutek blazna ter se čutim zelo nesrečno! O. če bi mogla kri. katero ste pretočili, zamenjati s svojo lastno! Oprostite mi, prosim vas, oprostite mi! Bil je tako bolesten vzklik, da je moral biti prebivalec dupline pretresen od njega, kajti Jakobina je slišala, kako je odgovoril s sla-botinm glasom: — Oproščam vam, gospodična! Ne tugujte radi tega! — O, hvala vam! — je rekla deklica ter zopet razkrila svoj obraz. — Kako dobri, dobri ste! Nehote je prijela njegovo roko ter jo stisnila med svojimi tresočimi se prsti . — Vaša rana vendar ni nevarna, kaj ne? Pomirite me hitro o tem! Kri me je zelo prestrašila. — Upam, gospodična! Slišal sem govoriti, da so rane na glavi ali smrtne ali pa nenevarne. Meni se zdi, da bi bil že mrtev, če bi moral umreti. Sploh pa mislim, da ne krvavim več! 1 — Oh, to je dobro! Jaz vam hočem streči. dokler popolnoma ne okrevate! Boste že videli, gospod Silver! Jaz sem študirala v samo-sanu prekticno zdravilstvo. Poučevali so nas že več let in jaz se zelo dobro razumem na to! Prvič ležite z glavo nekoliko prenizko! — Mislim, da imate prav. — je rekel prebivalec dupline, ki se je oprl na svoja komolca ter se visoko vzravnal. — Ne, le mirno obležite! Ne premaknite se! Vi neprevidnež! Jaz vas bom vzravnala! Ne smete se prenapenjati. Kaj pa imate tukaj? Seno? — Da, krmo za mojo oslico! — Dobro. Potem dajte nekoliko več pod svojo glavo. Takole. Ali ležite sedaj bolj udobno? — Da, gotovo! — Tako ml ugaja. Nato je populila surove rese iz šopa sena. da ne bi razpraskala njegovega obraza ter mu napravila udobno ležišče. — Ali ste dovolj odeti? Vreme postaja hladno! Tam je vaša suknja. Dajte, da vas pogrnem. Uf, kako težka je ta suknja! Ta vas bo lepo pogrela. Jaz bi imela rada tako odejo. Tako je kramljala ter govorila, hodeč po duplini gorindol, dočim jo Je ranjeni molče ter nekoliko osramočen opazoval, da je taka čedna, mlada dama zaposlena ob njegovem beraškem ležišču. Jakobina je očividinc uganila njegove misli, kajti naenkrat je vzkliknila v najbolj odkritosrčnem tonu na svetu: — Kako ljubko je pri vas! Kakorhitro bom prosta, si bom najela tako duplino, da za vedno ostanem v njej! Ali je* mogoče še kaj takih najeti? Vi mi Jih boste pokazali, kaj ne? Ko so se njene oči polagoma privadile polteini, je mogla razlikovati vse predmete. V sosednji duplini je zapazila oslico. — Ah. tu je hlev! — je vzkliknila. — Ta je zares prostoren! In kako soliden! — In tu poleg je vaš salon? Ah. kako mično! In ono tam? Tam je gotovo posetni salon! Vi sprejemeate pač od štirih do sedmih?.. Sedaj manjka le še preddvorane, z resničnim medvedom, ki drži v šapi dežnik!.... Vi vendar ne zamerite mojim šalam? Jaz se sicer Šalim, vendar pa se ml zdi v resnici zelo čedno, to vam zagotavljam! Naenkkrat pa je prekinila svoje kramljanje ter rekla: — Zares sem preveč lahkomišljena! Jaz bi vendar morala vedeti, da vas preveliko kramljanje utruja! Pustila vas bom sedaj spati, kajti tega ste bolj kot potrebni. Na svidenje, kmalu se vrnem! Lahkih korakov, kot bolniška strežnica, se je odstranila po pr- • stih. Pred vrati pa se je še enkrat obrnila ter rekla: — Se nekaj. Ali mi hočete povedati, kje obedujete? Pri vas nisem videla nlkake shrambe za jedila in najbrž bo tudi manjkalo ognjišča. Gotovo vam skuha kaka ženska v vasi kosilo? Prebivalec dupline pa je odgovoril: — Poleti obedujem ponavadi pri tesarju Artiguenabe v Gargo-su. Pozimi pa imam zaloge trdega kruha, krompirja ter posušenega { sod j a in tudi slanega mesa in od časa do časa. kadar nI preveč snega i na poti. grem tudi v Aigues-Vives obedovat. — Kje pa ste hoteli nocoj večerjati? — O. danes ne rabim ničesar. — To bi bilo res lepo! Potem, ko vam je odteklo toliko krvi, sel morate čutiti dvojno slabega. Jaz vam bom prinesla mehko kuhano j jajce. Medtem pa se odpočite. Hitro se je oddaljila mlada deklica, da ne posluša njegovih ugovorov. Odhitela Je preko pustega gramoza in šumeče zaseke, po stopnicah. izklesanih iz granita, dokler ni zopet dospela do travnika in župnišča, kjer je pripovedovala služabnici župnika o svojem prepiru ter o odpuščanju katerega je bila deležna. — Prosim, Pupota, skuhaj mi v mehko dva jajca za malega prebivalca dupline! Ona Je hitro povečerjala par grižljajev, kot je videla potnike v bufetu restavracije. — Ne zamerite mi vsega tega. Pupota! Drugič se bom zopet veselila vaših sijajnih jedil, ko bom imela več časa. Sedaj pa mi dajte jajca! Nato jc vzela kruh. nož, žlico, vilice ter steklenico španskega vini ter odhitela 8olnce Je baš zahajalo. V par minutah je dospela Jakobina do dupline, vendar pa si ni drznila vstopiti. Kaj. če je medtem že spal? Z zadržano sapo je stala pred vratmi ter poslušala. Ranjeni p« se je slišno zganil ne svojem ležišču, najbrž da poka-da j« ie čuječ. (Dalje prihodnjič.) Z Angeliko sva že toliko lepega čitala in slišala o Rivijeri, da sva končno sklenila, da si tudi midva od blizu ogledava ta zemeljski paradiž. "Jaz prav lahko dobim nekaj dni, ali tudi cel teden dopusta", sem pripomnil, "ni pa tako lahka stvar z nečem drugim, namreč, z sredstvi za Rivijero, kajti tam je potreba denarja in še enkrat denarja". "Ah kaj, to naj te nič ne skrbi. Čisto enostavna reč", je odvrnila Angelika. "Za čas najine odsotnosti oddava hišo v najem, si dava plačati vnaprej in denar bo tu. Kaj bi te to skrbelo. Res, da hiše lani nisva mogla oddati, toda takrat, ko sva jo ponujala, ni bil za to primeren čas. V Tootham pač nihče ne mara v poletnem času. Sedaj pa imamo pomlad in videl boš. da jo bova prav lahko oddala". Naslednje jutro sem stopil v tiskarno našega lokalnega lista ter naročil inserat. ki naj svetu naznani. da Mr. in Mrs. Jones oddajata svojo vilo v najem za čas njiju odsotnosti za jako zmerno ceno Interesantje naj se zglasijo v soboto dopoldne med deseto in enajsto uro. Cez deset v soboto sva z Angeliko opazila elegantno opravljenega gospoda, ki je nameril svoje korake proti vhodu v najino hišo. "Dobro jutro, gospod", ga je Angelika veselo pozdravila in v duhu je že gledala, kako bo z najemnini za hišo baharilo pa Rivijeri. "Vi se torej zanimate za našo hišo". sem posegel vmes, da mi Angelika v svoji razigranosti česa ne zmedla. "Tako je", je odvrnil gospod. "Vi ste gospod Jones, ki je dal oglas v časopis, kaj ne?" 'Ta. Takoj vam razkažem vse prostore in pritikline. Tu je salon kot vidite. Razgled od tu je krasen, cel vrt leži pred vami. Tudi utica na vrtu vam je na razpolago". "Zares krasna lega, zelo mi ugaja", je dejal tujec. Šli smo dalje v jedilnico, kjei so mu bile stene iz hrastovega lesa zelo všeč. Občudoval je vse. še celo malo preprogo pred naslonjačem. s katero pa smo le pokrili veliko luknjo, ki jo je sicer kazala velika preproga. Veste, naša Angelika se razume na take stvari. "Idealno", je vzkliknil gospod, ko mo prišli v kuhinjo. "Občudujem vsako napravo moderne iznajdbe, s katero si prihranimo mnogo dela Tu vidim več takih stvari". "Pojdimo še navzgor", sem pripomnil. "Tu so tri spalnice in soba za služinčad". Gospod je hvalil na vse pretege Vsaka stvar mu je bila vštč in Angelika mi je že na uho zašepetala ad je hiša že toliko od oddana. "Kopalnica z vročo in mrzlo vodo", sem naznanil, ko sem odprl vrata in pustil tujca da je vstopil. "Velika dobrota in udobnost za vsako hišo taka kopalnica", je dejal gospod, ko si jo je ogledal. "Vam zelo ugaja", sem ga vprašal. ko smo zopet stopili v salon. "Silno mi je povšeči", je odvrnil. "Sedaj nastane vprašanje, kako visoka naj bi bila najemnina, kaj ne gospod*, sem hitel, da bi bila stvar preje zaključena. Angelika se je kislo držala, jaz pa tudi nisem bil bogve kako dobre volje. Zato tudi vile nisva oddala v najem, ali pa morda zato ne. ker se nihče ni oglasil. Angelika pa še danes sanja o Rivijeri ter vedno tuhta, kako bi vseeno prišla do denarja, ki bi ji omogočil bivanje ob Sredozemskem morju. A zdi se mi. da ne bo nič. ali pa bo kaj pogruntala, tako da bom jaz plačal. ZAMORSKI DIPLOMAT V PA RIŠKEM BARU "Gotovo bi bila vredna funtov tedensko, ako bi...." deset (Cretan je Paraikov Shipping New» — "Kaj pa?" je hitro vprašala Angelika. "Ako bi bil v kuhinji na razpolago patentirani Bouncesomov kotliček", je nadaljeval gospod. "Dandanes skoraj vsaka gospodinja vztraja na tem. da hoče imeti med drugimi praktičnimi predmeti v kuhinji tudi ta kotliček. Stane samo pet funtov z montiranjem vred". "Dobro je", sem dejal nato. ako je to vse, kar ovira oddajo vile v najem, hočem tudi jaz enega naročiti. "Saj sem vedel, da hočete", je odvrnil prijazni gospod ter privlekel iz žepa nekak blok ter na tiskovin pričel nekaj pisati. "Podpišite tu, prosim", je končno pristavil. Vzel sem v roko list ter hotel podpisati ko sem nenadoma opazil, da stoji na tiskovini pogodba med menoj in tvrdko Bouncesome s katero se obvežem kupiti od iste bakreni kotliček za ceno petih funtov. "Kaj naj to pomeni", sem vprašal poleg stoječega gospod*. "Jaz sem zastopnik tvrdke Bouncesome. ki vam bo kotliček takoj dobavila". "Toda vi ste dejali, da ste prišli na ogled vile ter da jo vzamete v najem" sem rekel jezno. "Dovolite, tega pa jaz nisem rekel", je on odvrnil. Ko sem malo pomislil, sem uvi-del, da bi bila moja trditev zaman, ker tega res ni rekel. Odločno pa sem odklonil nakup kotlička in gospodu sem vljudno pokazal vrata ter mu razločno voščil dober dan. V pariškem montparnaškem baru "Coupole" se je odigral značilen incident, ki bo imel nemara diplomatske posledice. Poslanik Haitija v Belgiji Alexis je posetil bar v spremstvu princese Daud. žene egiptovskega prestolonosled-nika. Gospod in dama sta najprej naročila večerjo, potem pa sta se želela zabavati v kabaretu- Vendar jima je bil vstop na plesišče za-branjen. Alexia je ustavil pred vhodom v bar sam lastnik podjetja. Razložil mu je. da ne sme na- 1 prej iz ozirov do ameriških gostov. I ki izrecno zahtevajo, da ne prestopi praga zabavišča nihče, ki ni be-lokožec. Diplomat se je obzirno umaknil, v užaljenosti pa je naslovil na ministrskega predsednika Poincareja protestno noto, v kateri naglasa, da ima Francija na milijone barvastih državljanov. Pariški tisk piše soglasno v prilog Alexia ter o-čita lastniku podjetja, da zavrača odlične goste samo iz pohlepa po dolarjih. 11. Julija: Cleveland, Cberbour*. Hifflburf 12. Julia: Paris. Havre Vulcania. Trm Oilet) I^apland. Cherbourg, Anl*»rp»n Volendam. Bouluosn« mir Mf*r Rotterdam Minnesota, Boulogne »ur Mer 13. Julija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg 15. julija: Uerengarla. Cherbourg 1« julija: Karlaruh«, Boulogne lur Mer. Br« men Rotterdam, Boulogne iur Mer. Rot terdam 17. julija: ITesldent Rooaevait Cherbourg. Bra-men ZAKAJ JE IZGINIL INŽENIR SCHROEKENFUX- Proti koncu meseca maja je izginil na lovski t ari tehnični vodja tovarne za kose v Rossleitnu pri I Windisch-Garstnu na Avstrijskem i inžinir Shroeckenfux. Ker so našli njegovo obleko ob Gleinkerskem jezeru, so domnevali, da je pri kopanju utonil, toda njegovega trupla niso našli. Iz Nemčije so naročili celo dva potapljača, da bi ga poiskala, a zaman. Zadeva je vzbujala seveda precej senzacije. Kakor pa sedaj poročajo, je postala še bolj senza-cijonalna. Hamburška policija je javila policijski oblasti v Linzu, da je Shroeckenfuxa izsledila — živega v Hamburgu. Mož je bil zavarovan za 10.000 dolarjev in je menil, da se mu bo s to komedijo posrečilo priti do zavarovalnine. Namesto tega bo prišel le v ječo. COSUlflGHLINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodnje odplutje: VULCANIA 12. JULIJA — 23. AVGUSTA 27. SEPTEMBRA SATURNIA 2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA Suturnia in Vulcnnia prc*ka5a vse Imlje sveta v razkošju. udobnosti in najrlici ter nudi najboljšo pIužIhj v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na toh motornih ladjah vključno plavalni baz«>n v drugem razredu. PHELPS BROS. & CO. Oen Acontje 17 Battary Plača, New York 1«. julija: Htiittgai't. Boulogne aiir Mer. firemen 1*. julija: Krmne«. Havre Olympic. Cherbourg IVnnland, Cherbourg. Antweryen 20. julila: MJnnrtnnk«. Cherbourg Albert Rallln. Cherbourg. Hamburg Conte Hlanraminq, Naputl. Oenova 73. Julija: Ber!5i». Cherbourg. Bremen 24 julija: Mauritania. Cherbourg <;e».r(fe Waahing'on Cherbourg. m*-n M julija: lie rt»- France. Havre (Glavni poletni izlet) Homeric. Cherbourg Kremen. Cherbourg, Mr»m»n N« w Amsterdam. Itoulogu* «ur M«-r Itorna. Na|«>l|, Get jva 27 Julija: Itolg.-nland. Cherbourg. Antweri-ea fit l^.iil«. »"hrrboiirn, Hamburg I-evlnthan. Ch*.-!- M innnktihda. Boulogne «ur Mer 31. julija: I»readen. Cherbourg Bremen America. Cherbourg. pr»-i»n 1. Jesenski iilet, — »ep. 6. "I'e am France". 2. Jesenski izlet, — akt 13. "lie de France"' Boiidni »kupni izlet. — 8. dec., "lie de France". Družine s številno deco v Italiji. Po neki uradni statistiki, ki upošteva stanje do konca junija lanskega leta je bilo v tem času v Italiji 1,532,000 družin s številnimi otroci, med temi 447,000 s 7 otroci. 337,000 z 8 otroci, in 278,000 z 9 o-troci. 182 družin šteje po 20 otrok, 80 družin 21, 29 22. 23 13, 7 24, drugih 7 družin pa celo 25 in več otrok. Med navedenimi družinami je 930,000 kmečkih. 37,000 veleposestniških in bogatih, 27,000 urad-i niških, 17.000 obrtniških in trgovskih. 9000 pa spada v sloj profesi-jonistov. fi DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodne pot se ootovanj« na ogromnih oarnikih: PARIS ti. julija; 2. augusta (Ob polnoči) (3 P M » FRANCE 19. julija; 15. augusta fOb polnoči) ILE DE FRANCE 26. ju!.; 20. ang. (7. P. M.) Nejkr«J8a pot po Seieznicl. Vaakrt« Je v poaebrl kabini z vaeml modernimi udobnoatl — Pijana In slavna franf^ka kuhinja. Izredno nizke cene.' Vpraiajte kateregakoli 1 pooblaščenega agenta atl FRENCH LINE t« 8TATE ITREET NEW YORK. N. Y. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisa, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanja smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljcm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. |j£ CENA SAMO (Za C&nado $1.20 t poštnino in carino vred.) Poitnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edlnole veliki zemljevidi zadoSfajo dnevnim potrebam. f> sr m aro t« »milnifvttl ttlMK, morate listati po njem in pred na najdete, kar i Vete. mino ponavadi dosti lana. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere rela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraAa-njih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ngotov*. kje ne Je zgodila kaka nesreča, kje je poru*ll tornado, kam Je dospel letalec itd. T udi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko ae uče zemljepisja. Na* STENSKI ZEMLJEVID je pravzaorav skupina zemljevid«*. Ima •est strani. Iti vsebujejo približno «00* kvadratnih Inčev. Dolg je M. Urok Pa ti lotov. Dostikrat ste ie tkali v Časopisih sli knjigah o krajih, kf vam irtae bili znani. VaSe zanimanje bi bilo dosti večje, te bi vedeli, kje se nahajajo. Z na*ha ZEMLJEVIDOM j« pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid clega sveta in vaah kontinentov, t>«kan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in c-sta. Nov zemljevid sa paketno poito in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Paeifi&Mfl N^ni, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU . ie te Imate dali niti sa pet Jevtd sli Jov. aH—t. ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas NAfeofim GA mi Ko ca boste sa SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 W-t 18th Street, New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor jo namenjen potov s ti v stari kraj. je potrebno, da je poučen s potni b Llstlb. prtljagi ln drugI* stvareh. Vsled nafie dolgoletne ta kuitnje Vam ml samoremo dati najboljša pojannlla In priporočan«, vedno le prvovrstne brsoparnlks. Tudi opdrtarljanl ssmorejo potovati v stari kraj. toda preakrbeti rt morajo dovoljenje all permit is Washington«. bodisi sa eoo leto ali • mesecev m se mora delati prafinj* vsaj en mesec pred odpotovanjem ta to naravnost v Washington, D. O, aa generalnega na se In lik aga kosat ssrja. Glasom odredbo, KI jo stopila v rel J a to ti. julija 19Z4 se olkomar vet oe poAlJe permit po polti. ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselnlfld n-rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo v proftnjl capronl. Kdor potuje ven bron dovoljenja, potuje aa svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI 8VOJCS IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija Je v veljavi sova ameriška prišel Je-n lika postava. fSlssom *m postave ssmorejo iom-HSkl državljani dobiti svoje len« tn neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljsake svoje s» ■s s katerimi sr. Mle pred 1_ junijem 1928. leta poročene, laven kvoča Jugoslovanska kvota snals Is vadilo «71 priseljencev letno. Do pe lovlco to kvote so upravldenl sta-rUH amerUlklb državljanov, moSJs ameriSklb državljank. M so se ps 1. junija 1028. leta poročili tn pm> ljedeki. oslrone Ime In oepof a len I otroci I spod 21. leta onih ao> državljanov. Id so bili postava« prtpuAčenl v to deželo sa stalno M. vanje tn. Vsi ti taiajo pred nos* * kroti, od ootallb sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, ktnj Itd. ki spadajo v kvoto vsake prednosti t afkakft STATE BANVT