5 5 4- ri- do- >do Če ika bo iz pO' ir«- ne, Dr. udi ria rič- se ior- sc oru az- IZVOZ JE NARASTEL BOLJ KAKOR UVOZ Ugodnejši razvoj zunanje trgovine V prvih 5 mesecih 2.359 milijard deficita proti 2.582 v istem času lani - Industrijska proizvodnja napreduje 7! jll RIM, 2. — Najnovejši podatki osrednjega statističnega zavoda Istat so pokazali, da se je v zadnjem času italijanski trgovinski primanjkljaj nasproti tujini zmanjšal ln da se je medtem precej povečal izvoz, dočim so se nabave blaga na tujem pomnožile v manjšem merilu kakor pa so narastle pošiljke končnih oziroma polizdelkov v inozemstvo. V mesecu maju je trgovinski deficit znašal 471 milijard lir in je bil torej nižji kakor v prejšnjem mesecu — aprilu, ko je dosegel 507 milijard, kakor tudi v lanskem maju, ko se je sukal o-,s'/cp koli 510 milijard. V vseh prvih rdh petih mesecih tega leta je trgo-ivin vinski primanjkljaj dosegel 2.359 ’.raj milijard lir proti 2.582 milijar-(wd* dam v ustreznem razdobju lanske-■ u' ga leta. Gornji podatki dokazujejo, da se otii trgovinska bilanca kliub vsemu nto- Se kar »drži* spričo okoliščine, da fci izvoz hitreje narašča od uvoza. V ielt mesecu maju se je npr. izvoz dvig-ilce. nil za 24,8 od sto (uvoz za 19,7 od o- sto), a v vsem razdobju od žaga četka januarja do konca maja se wa- je povzpel v primeri z ustrezajo-etoS čim časom lani za 35,1 od sto icct (uvoz za 27 od sto). zeO V letošnji majski trgovski izba menjavi je uvoz blaga v Italijo :ija. dosegel vrednost 3.886 milijard ,• o- lir,, medtem ko je vrednost izvo-/er0 Ženih artiklov znašala 3.415 miti-„„1.1 jard. V vseh prvih petih mesecih iška Pa je Italija uvozila za 17.571 ter 30,,.; izvozila za 15.212 milijard lir bla-I jo ga. Tu velja omeniti, da se je rila- Primanjkljaj v bilanci povečal skd-raj izključno zaradi povečanega na- Uvoza petrolejskih proizvodov. Tetah ' k° na primer gre majski deficit 1 471 milijard pripisati v prvi vrsti 0 v negativnemu saldu v višini 660 mi-bjard lir na področju naftnih iz-delkov, a pasivo prvih 5 letošnjih ° ■» niesecev velja pripisati deficitu v vs višini 3.074 milijard na področju Prav tako petrolejskih izdelkov. Pristaviti velja še sledeče: medtem ko se je lanska trgovinska bilanca zaključila s primanjkljajem bodisi zaradi deficita pri »petrolejski* postavki (-2.511 mili-Jsnd), kot primanjkljaja pri dru-,pb postavkah (—71 milijard), gre |ctošnji deficit pripisati samo ter vključno petrolejskemu uvozu. Omenjene razveseljive podatke Ve|ja dopolniti s tistimi, ki zade-VaJo gibanje industrijske proizvodnje. V letošnjem maju je ta na-rastla za 6,5 od sto nasproti lanskemu maju, vendar ni na mestu Pretiran optimizem, če pomislimo, da je letošnji maj vseboval dva delovna dneva več kot ustrezni Janški mesec. Razloge tega je tre-Pa iskati v ukinitvi praznikov. .ejansko je torej letošnja raven industrijske proizvodnje ostala na lanski ravni, tako je ustrezni po-“azatelj za letošnji maj dosegel ;44.» točke proti 126,7 lani ozi-noma proti 124 v letošnjem aprilu (marca tl. je znašal sicer kar 138,7 točke). Nazadnje naj omenimo še po- lj« last- mik datke Evropske gospodarske skupnosti o narastu poprečne dnevne industrijske proizvodnje v razdobju januar - april 1977 nasproti prvim 4 mesecem lanskega leta: I-talija +9,4, Francija in ZRN +6, Britanska skupnost +4,2, Nizozemska +4 in Belgija +3,6 odst. (dg) litične stranke, ko so med pogovori naletele na težave italijanskega položaja, «ki ne dopušča drugih alternativ, še manj pa pustolovščin*. V bistvu hoče Galloni dokazati, da je sporazum neke vrste »sredinski sporazum*, sporazum, ki »izključuje možnost vladne preosnove in vključitve KPI v politično večino*. V intervjuju, ki ga je Galloni dal rimskemu dnevniku »Paese Sera* pa dodaja, da so kljub vsemu lahko vsi zadovoljni z doseženim sporazumom, predvsem pa KPI in KD. Po njegovom mnenju je za komuniste ta dogodek zelo važen, ker jim omogoča, da sodelujejo pri sestavi programskih točk skupno z ostalimi strankami, ki podpirajo vlado. Po drugi strani pa je lahko zadovoljna tudi KD, ki ji je končno uspelo premostiti »politiko o-samljenosti*. Galloni meni, da je bila sedanja Andrcottijeva vlada izraz krščanske demokracije brez zaveznikov, ki ni imela sopotnikov ne v vladi, ne v parlamentu. Galloni tudi pravi, da se razprava v parlamentu o doseženih programskih točkah ne sme spremeniti v glasovanje o zaupnici vladi. Zato je namestnik tajnika KD označil za dvoumno stališče socialistične stranke, ki zahteva, da mora vlada osvojiti vsebino sporazumov pred glasovanjem v parlamentu, in dodaja, da bi lahko to pripeljalo do »nepričakovanih dogodkov* ki bi »dejansko spremenili politični okvir*, ki ga krščanska demokracija noče spremeniti. član vodstva KPI Chiaromonte pa je napisal za «l’UnitA» u-vodnik, v katerem daje ugodno oceno vsebine doseženih sporazumov. Chiaromonte pravi, da je dosežen programski sporazum med demokratičnimi strankami novo in važno dejanje v italijanskem političnem življenju. «Nismo govorili in ne govorimo o zgodovinskem preobratu, marveč govorimo o dogodku, ki je samo nadaljevanje tega, kar se je zgodilo po 20. juniju 1976», poudarja Chiaromonte. V uvodniku je dalje ugotovljeno, da so vprašanja, ki jih vsebuje sporazum, zelo obsežna in važna in zajemajo celotno življenje italijanske države. Chiaromonte pri tem priznava, da s tem sporazumom gotovo niso bila rešena vsa vprašanja in vse težave, saj so si komunisti med pogajanji pridržali pravico, da v parlamentu zahtevajo nekatere spremembe, predvsem kar se nanaša na »politično vprašanje*. BEJRUT, 2. — Egiptovski predsednik Sadat je dane:; dal intervju libanonskemu tedniku, ki objavlja prilogo v francoščini »Magazine*, v katerem pravi, da ni prišlo do nobenega izboljšanja odnosov med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Ta izjava je presenetila zahodne opazovalce v Libanonu, ker so bili prepričani, da So Egipčani premostili glavne spore ob nedavnem obisku egiptovskega zunanjega ministra Mah-mija v Moskvi. Sadat je izrecno poudaril, da prav Fahmijevo potovanje v Sovjetsko zvezo in njegovi pogovori z Gromikom niso pripeljali do nobenega izboljšanja. Danes zaključek kongresa UIL To pomeni, ugotavlja Chiaromonte, da obstaja še vedno protislovje med doseženim sporazumom in političnimi odnosi. Zaradi tega o staja še vedno odprta vrzel med naraščajočo krizo in težnjo po enotnih nastopih. Toda ta protislovja «ne najdemo pri nas, marveč pri krščanski demokraciji*. Danes so objavili tudi dokument, ki je bil odobren na seji vodstva liberalne stranke. Liberalci odobravajo tisti del programskega dogovora, ki se nanaša na vprašanje javnega reda, na preureditev sodstva in na zadrževanje in večje nadzorstvo nad javnimi izdatki. O vseh ostalih točkah programa pa dajejo liberalci neugodno oceno in pravijo, da je vsebina »preobsežna in posplošena*, poleg tega pa ugotavljajo, da ne morejo sprejeti omenjenih točk dogovora, ker bi s tem pripomogli k «spremembi političnega okvira, ki bj bil v nasprotju s sprejetimi obveznostmi*. CANDIDA CURZI Zmanjšanje pomoči nerazvitim državam PARIZ, 2. — Posebni odbor Mednarodne organizačije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD) je ugotovil, da so v lanskem letu zahodne industrijske države dale v sklad za razvoj nerazvitih držav manj denarja kot leta 1975. V bistvu so vse zahodne kapitalistične države zbrale lani 13,7 milijarde dolarjev, oziroma enako vsoto kot leto prej. Upoštevajoč razvrednotenje vseh zahodnih valut in povišanje cen, je bil ta prispevek v resnici za okrog 3 od sto manjši. Ugotavljajo, da je prišlo do tega predvsem zaradi ozračja »varčevanja* v zahodnih državah, da pa so kljub temu Nizozemska, Norveška in Švedska dale mnogo več, kot so dale poprečno ostale države. Izmenjava stališč o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja Govor je bil tudi o naporih za dosego miru in sodelovanje v svetu MOSKVA, 2. — Pogovori delegacije vodstva italijanske komunistične partije v Moskvi so se zaključili v duhu Pajettejevih izjav pred odhodom v Sovjetsko zvezo, da komunistična partija ne namerava dramatizirati polemike, ki je nastala okrog «evrokomunizma» po napadu sovjetske revije »No-voje vremja* na Santiaga Carril-la in politiko španske KP. Pajet-ta je dejal, da gre samo za polemiko, v kateri želi komunistična partija točno povedati svoje stališče v zvezi s tem vprašanjem. To izhaja tudi iz uradnega sporočila, ki so ga danes objavili v Moskvi po pogovorih med delegacijama KP SZ in KPI. Kaj so pravzaprav na teh pogovorih razpravljali, člani italijanske delegacije Pajetta, Macaluso in Bufali-ni, niso hoteli dati nobene izjave. Prav tako niso dali nobene izjave člani sovjetske delegacije Suslov, Ponomarjov in Zagladin. Uradno sporočilo pa pravi, da je bilo 1. julija na sedežu centralnega komiteja KP SZ srečanje med sovjetsko partijsko delegacijo in dele- gacijo KPI. Med pogovori, nadaljuje sporočilo, so predstavniki o-beh partij obrazložili svoja stališča o številnih vprašanih vzajemne koristi, skupno z vprašanji, ki se nanašajo na odnose med partijama in na italijansko - sovjetske odnose. Sporočilo se nadaljuje: »Predstavniki KP SZ šo govorili o dejavnosti sovjetskega ljudstva in o družbenem razvoju, o uresničevanju sklepov 25. kongresa KP SZ in o uspehih na notranjem in mednarodnem področju KP SZ, o načrtu nove ustave Sovjetske zveze in o razpravi, ki je sedaj v teku med ljudskimi množicami o tem vprašanju. Italijanski tovariši so govorili o boju KPI in njeni enotni politiki za življenjske koristi delovskega razreda in vseh delavcev, za demokratični preobrat v italijanskem življenju. V teku razprave o mednarodnih vprašanjih sta obe strani .izjavili, da KP SZ in KPI dajeta veliko važnost utrditvi in razvoju popuščanja napetosti, vprašanju obo- PO UBITJU VODITELJA NAP ANTONIA LO MUSCIA NOVE GROŽNJE Odkrito novo skrivališče teroristov v Zenski nočeta odgovarjati na vprašanja zasli-ševalcev - V Catanii prijet pripadnik NAP roževalne tekme, zmanjšanju oborožitve, rozorošitvi in mednarodnemu sodelovanju*. Nadalje uradno sporočilo pravi, da sta obe strani obrazložili svoja stališča »o vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj komunističnega gibanja po berlinski konferenci in o vprašanjih ki so danes predmet razprave v delavskem gibanju, s posebnim poudarkom, da je internacio-nalistični prispevek vsake partije pogoj za njeno avtonomijo, za i-skanje in določitev svoje politične poti. Obe strani sta izjavili, da imata za koristno izmenjavo izkušenj in mnenj, kakor tudi obrazložitev svojih stališč*. Sporočilo nadalje pravi: «Obe stranki imata za potrebno da da-ta nove pobude med demokratičnimi silami in narodnimi gibanji v boju proti imperializmu in rasizmu za dosego pravice in miru v svetu. Ob tej priložnosti sta u-gotovili, da .je treba še nadalje razvijati odnose med KP SZ in KPI ter med njihovimi kulturnimi in raziskovalnimi ustanovami. Podčrtana je bila tudi važnost občasnih srečanj med voditelji dveh partij. Udeleženci sestanka so izrazili prepričanje, da je sodelovanje v obojestransko korist ter da prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in Italijo in med sovjetskim narodom in italiian-skim narodom ustreza koristim obeh držav in miru v svetu. Srečanje je potekalo v iskrenem in prijateljskem vzdušju*. RIM, 2. — Dopoldne je neznanec telefonsko sporočil uredništvu neapeljskega lista «11 Mattino*, da bo umor voditelja prevratniške organizacije «oboroženih proletarskih oddelkov* NAP Antonia Lo Muscia primerno maščevan. Dotični je pripomnil, da bo Lo Musciov ubijalec plačal z življenjem. Približno ob isti uri je časnikar našel v javni telefonski govorilnici letak, v katerem «maščevalci napističnega vodje* grozijo, da bodo v ponedeljek, 4. julija pognali v zrak novo sodno Dalačo na Trgu Clodio. Po včerajšnji uspešni akciji mož postave, med katero sta bili, kot znano, laže ranjeni napistki Maria Pia Vianale in Franca Salerno in spričo katere je policijskim agentom oziroma karabinjerjem čestital sam obrambni minister Lattan-zio, pristojni dejavniki torej še vedno ne morejo napraviti križa čez tako imenovani »napistični pojav*, četudi je ves italijanski tisk na dolgo in široko poročal o dokončni »likvidaciji* omenjenih teroristov. V teku preiskave o dogodkih, ki Glavni tajnik UIL Benvenuto (desno) v pogovoru s tajnikom PSDI Romi to, ki na kongresu UIL se je včeraj udeležil razprave iret- ■ te dna pri ren-tve-žaV rno-jih veli' i so iled- nja- bra- em- (oii- BOLOGNA, 2. - Sedmi vsedržavni kongres sindikalne federacije UIL se, izteka. Na današnjem plenarnem zasedanju s tem ko so ga karabinjerske svinčenke že tako rekoč pribile na cestni tlak. Dejansko so orožniki bandite tako presenetili, da jim ni bilo rešitve. Medtem ko je kara-njer Pucciarmati zahteval od žensk osebni izkaznici oz. druga ustrezna dokumenta, se je Lo Mu-scio pričel počasi umikati. To je orožnika razdražilo, tako da je segel po brzostrelki M 12, spričo česar je tudi terorist potegnil izza srajce revolver, s katerim pa ni nikogar ranil. Pucciarmatijev kolega Massitti je nemudoma odgovoril na ogenj: najprej je Lo Muscia ranil, potem pa, ko je terorist že ležal na tleh brez vsake obrambe, ga je pokončal. Med streljanjem oziroma po-znejšir obračunavanjen sta bili Vianalova in Salemova laže ranjeni in se nahajata v bolnišnici, kjer pa vse doslej nista hoteli odgovarjati na vprašanja zasliševal-cev. V njunih torbicah so agenti našli med drugim topografsko karto Rima, na osnovi katere so P»tem odkrili skrivališče NAP v Tor di Quinto in na podlagi katere so tudi ugotovili, da so se teroristi pripravljali na nove atentate. Preiskovalci skušajo medtem zaslediti četrto osebo, ki je bila v trenutku napada v družbi Lo Muscia in dveh žensk in ki ji je uspelo pravočasno pobegniti. Obenem iščejo tudi še morebitna druga skrivališča teroristov, o katerih menijo, da so hoteli včeraj sprožiti atentat na docenta inženirske fakultete ali celo na samega rektorja rimske univerze Rubertija. Prav tako skušajo karabinjerji dognati, če so se Lc Muscio, Maria Pia Vianale in Franca Salerno udeležili napada na univerzitetni elektronski center, oziroma atentatov na prof. Cacciafesto in direktorja TG 1 Emilia Rossija. Medtem se tudi drugo«! v Italiji nadaljujejo preiskave v zvezi z zadnjimi terorističnimi napadi. V Palermu npr. iščejo skrivališče’ domnevnih nacistov, ki so napadli sedež Intersinda ter so prevzeli odgovornost za atentat v imenu tako imenovanih »komunističnih bojnih enot*, v Catanii pa so aretirali 22-letnega študenta Pietra Pantana, ki se ie označil kot pripadnik NAP oziroma politični pripornik. Dolžijo ga, da ie v predmestju v družbi prijateljev nekajkrat ustrelil proti karabinjerski postaji, (dg) Izraelska kolonizacija arabskega ozemlja TEL AVIV, 2. — Po sestavi desničarske vlade Begina so takoj pripravili načrte za gradnjo v Cis-jordaniji pet novih velikih židovskih naselbin, kj naj bi se v doglednem času spremenile v mesta. Znano je, da je gradnja teh naselbin na ozemlju, ki so ga Izraelci zasedli v vojni leta 1967 povzročila velik odpor ne samo v arabskem svetu, temveč tudi pri Američanih, ki so nedavno sporočili Izraelu, da spada Cisjordanija v tista palestinska področja, ki bi jih moral Izrael prepustiti Arabcem z dosego mirovne pogodbe. O tem vprašanju je nedavno govoril tudi predsednik ZDA Carter. RIM, 2. — Predsednik vlade Andreotti je danes sprejel v palači Chigi zahodnonemškega veleposlanika Klausa Gjsija, veleposlanika arabske republika Egipta Mah-mouda Samira in poljskega veleposlanika Stanislava Trepczyn-skega. Na sliki 22-letni pripadnik teroristične organizacije NAP Pietro Pan-tano iz Catanie, ki si je med poskusom bega pred možmi postave zlomil nogo (Telefoto ANSA) iiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiHiimiminuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiun SPLOŠNA STAVKA V KALABRIJI 8. T.M. VROČ SINDIKALNI TEDEN V petek bodo stavkale tudi nekatere industrijske stroke, medtem ko bodo železničarji stavkali 11. julija RIM, 2. — Po krajšem zatišju sindikalnih bojev, ki je sovpadalo z obdobjem kongresov treh sindikalnih federacij, sedmi kongres UIL se v Bologni ravnokar zaključuje, bodo naslednji teden ponovno vse sile uperjene v dosego zastavljenih ciljev na ravni enotne sindikalne organizacije. V ospredju prizadevanj predvsem dve temeljni vprašanji: zaposlovanje in denarne naložbe, posebno v manj razvitih področjih. Nemogoče je prebroditi težko gospodarsko krizo, če ne bodo vladni krogi pravilno načeli in zastavili omenjeni vprašanji, zlasti na Jugu, ki bo drugače venomer bolj capljal za razvitejšim Severom. Tako je med drugim tajništvo e-notne sindikalne organizacije CG IL - CISL - UIL še enkrat utemeljilo splošno celodnevno stavko v Kalabriji, ki jo je napovedalo za petek, 8. t.m. Na tiskovni konferenci so predstavniki enotnega sindikalnega gibanja poudarili, da morajo državna podjetja tista z državno udeležbo v tem težavnem trenutku in zlasti v manj razvitih krajih izpolniti vse svoje obveze, vlado pa pozvati, da se mora izjasniti o načrtovanem centru, oziroma o drugačnih predlogih. Splošni stavki v Kalabriji sin dikati pripisujejo velik pomen. Na-enotnem zborovanju v Reggiu Ca-labrii bodo namreč spregovorili vsi trije generalni tajniki in sicer Lama (CGIL), Macario (CI SL) in Benvenuto (UIL). Enotno sindikalnp tajništvo je še napovedalo, da bo takoj po 8. juliju iz protesta prešlo v napad in od vlade zahtevalo točnih pojasnil in zagotovil za porast zaposlovanja v Kalabrii. Pojasnila bo najprej zahtevalo v zvezi z napovedanim in nato osporavanim siderurškim centrom, o katerem bi morala vlada predložiti poročilo. Stavkovno gibanje so za petek, 8.’ t.m., oklicale tudi sindikalne organizacije nekaterih strok kot so kovinarji, delavci prehrambne industrije, nekvalificirani delavci podjetij bivše družbe EGAM, tekstilci in uslužbenci industrije obutev. V okvir sindikalnega pritiska na vladne kroge sodi tudi 24-urna stavka železničarjev, ki so jo sindikaln" organizacije SFI-CGIL, SAUFI-CISL in SIUF-UIL razglasile od 21. ure 11. julija do iste ure naslednjega dne. Sindikalna predstavništva prizadete stroke Ugotavljajo, da se kljub obljubam ministra za prevoze stanje m spremenilo, oz:roma so zaradi poletnega časa dopustov delovni pogoji železničarje: še poslabšali. Vendar pa so poudarili, da bi se državno podjetje in odgovorno ministrstvo morali zavzemati ne samo, da bi končno upoštevala zahteve zaposlenih, potnikov ter potrebe blagovnega prometa, kajti v tem obdobju železniški promet vsako leto občutno naraste in večkrat zastane, (bp) V Španiji razpuščen frankistični sindikat MADRID, 2. - V špkniji so da-nes objavili v uradnem listu zakonski odlok, ki določa razpustitev »uradnega enotnega sindikata* in predvideva ustanovitev svobodnih sindikatov. Španski delavci so ta sklep pozdravili-z raznimi manifestacijami. Skupina delavcev je danes zasedla glavni sedež frankističnega sindikata in zahtevala, da se vsa lastnina dosedanjega »uradnega enotnega sindikata* zapleni in nato izroči svobodnim delavskim sindikatom. Po nekaj urah so delavci sporazumno s policijo zapustili sedež. V Madridu s« danes sporočili, da bodo baje že prihodnji teden objavili seznam ministrov nove Suarezove vlade. Pripominjajo pa. da bodo skoraj gotovo imenovani v novo vlado dosedanji notranji minister- Martin Villa, zunanji minister Oreja, pravosodni minister La Villa, kmetijski minister Abril in dosedanji podpredsednik vlade general Mellado. Suarez pa ima namen povabiti v vlado nekaj strokovnjakov. med katerimi tudi gospodarstvenika profesorja Fuen-tesa. Konec sindikalnega premirja v ZK Nemčiji BONN, 2. — Zahodnonemški sin-katj so dejansko napravili konec tako imenovanemu »sindikalnemu premerju*. Sporočili so, da ne bodo več sodelovali v »usklajenih pobudah*, se pravi na tristranski stalni konferenci med sindikati, delodajalci ih vlado, kar je omogočilo v zadnjih letih v Zahodni Nemčiji »socialni mir*. Voditelji največjih zahodnonemških sindikatov so pismeno sporočili ministru za gospodarstvo, da ne morejo več sodelovati z delodajalci zaradi njihovega odklonilnega stališča do nekaterih osnovnih sindikalnih zahtev. Poleg tega so sporočili, da so delodajalci prelomili dano besedo glede uveljavitve zakona o «so-upravi delavcev* v proizvajalnih podjetjih. Delodajalci so se nedavno obrnili s pritožbo na ustavno sodišče, češ da omenjeni zakon o-groža njihove »lastninske pravice*. TRŽAŠKI DNEVNIK DRUGI DAN 15. POKRAJINSKEGA KONGRESA PSI Delegati so s ploskanjem odobrili resolucijo o problematiki Slovencev JUTRI OPOLDNE V KULTURNEM DOMU Kongres se zaključi danes s sklepno resolucijo in izvolitvijo novega pokrajinskega vodstva Pokrajinski kongres socialistične stranke, ki se je včeraj nadaljeval z diskusijo številnih delegatov, se bo zaključil danes na sedežu stranke v Ul. Mazzini s sklepno resolucijo in izvolitvijo 31 članov novega pokrajinskega vodstva. Na podlagi izidov predkongresnih zborovanj bi dobila lista, ki se sklicuje na dokument št. 1, v novem vodstvu 18 članov, druga lista pa 13, če ne bi prišlo do spojitve obeh list, kar pa se zdi, spričo poteka dosedanje diskusije, malo verjetno, čeprav v o-beh dokumentih ni razlik in nasprotij o bistvenih vprašanjih in politični liniji stranke. Včeraj se je kongresa udeležil član osrednjega vodstva PSI De Miche-lis, v diskusijo pa sta posegla tudi načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Zanfagnini in deželni svetovalec De Carli. Vredno je omeniti, da so na včerajšnjem zasedanju vsi delegati z aplavzom odobrili predlog resolucije, ki opozarja na problematiko slovenske narodnostne skupnosti in jo je v imenu slovenskih delegatov predložil dr. Pavel Colja. Resolucija se začne z ugotovitvijo politične in kulturne važnosti, ki jo predstavlja obstoj, razvoj in uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti. Zato obvezuje strankine organe, da posvečajo največjo pozornost in zavzetost za reševanje njenih problemov. Gre za nov pristop in odnos, ki mora sloneti na prepričanju, da Slovenci in Italijani sestavljajo na tem ozemlju skupno družbo, ki se lahko razvija gospodarsko, socialno in kulturno samo z odprtim in poštenim sodelovanjem, s spoštovanjem pravic, s socialno pravičnostjo, ki za vsako manjšino predpostavlja posebno skrb in pomoč s strani večine. Zato globalna zaščita, ki jo že dalj časa zahtevamo, ni nekakšen privilegij, ampak potrebna obveznost do socialno in gospodarsko bolj šibke ter ogrožene skupnosti. Obveznost stranke na vseh rav neh pa se ne more več ocen jeva ti na podlagi raznih dokumentov, ampak na konkretnem izvajanju. Zato sledi obveznost za čimprejs njo in pravilno uresničevanje duda in črke osimskega sporazuma, zlasti glede problematike narodnostnih skupnosti, za odobritev zakona o globalni zaščiti Posebne skrb je treba posvečati gospodar-skim problemom, kulturnim in prosvetnim ustanovam, tisku, drugim sredstvom javnega obveščanja in ustanovitvi slovenske deželne1 televizije. Slovenski delegati tudi zahtevajo okrepitev vloge slovenske komisije PST, večjo pomoč za kulturne pobude ter ustanovitev posebnega urada za manjšine pri osrednjem vodstvu stranke. Nujnost reševanja problemov slovenske narodnostne skupnosti in njene zaščite je v svojem posegu poudaril tudi Igor Tuta. Dosedanji pokrajinski podtajnik Carbone se je lotil specifičnih, političnih, socialnih in gospodarskih problemov Trsta ter poudaril važnost aktivne socialistične prisotnosti in sodelovanja krajevnih ustanov* sindikatov in drugih komponent pri konkretnem izvajanju osimskega sporazuma. Pri tem je še posebej opozoril. glede slovenske narodnostne skupnosti, ne samo na nujnost zakonskih predpisov za njeno globalno zaščito, ampak tudi večjega in globljega spoznavanja njene zgo dovine in kulture, da ne bomo obtičali le pri mirnem sožitju, ampak napredovali v plodnem, medsebojnem sodelovanju in kulturnem obo-gatenju naše družbe. Odborniku Lonzarju so ponovno potrdili enotno zahtevo konzulte ir. prebivalstva glede obrambe obstoječe skladne enotnosti med Ka tinaro in Lonjerjem v okviru svetoivanske konzulte ter so posvarili upravo naj ne sprejema odločitev, ki bi bile usmerjene v trganje obstoječega socialnega tkiva. Jutri zaprti uradi gen. konzulata SFRJ Uradi generalnega konzulata SC RJ v Trstu bodo jutri. 4. julija, zaprti zaradi državnega praznika. Prispevki za sejme in Gorske skupnosti Na predlog odbornika za trgovino in industrijo Stopperja je deželni odbor nakazal 220 milijonov lir za delno kritje stroškov, ki so jih imele sejemske ustanove pri prirejanju raznih sejmov, srečanj, posvetov in podobno. Iz tega naslova bodo prejeli prispevke Ustanova za tržaški velesejem, sejemska ustanova «Friuli - Venezia Giulia* iz Pordenona, «Udine Espo-sizicmi* iz Vidma, goriška trgovinska zbornica za sejem «Espomego 77» in nekatere manjše ustanove. Na predlog odbornika za krajevne ustanove Bianchimja pa bo de želna uprava porazdelila vsoto 300 milijonov lir med 10 Gorskih skupnosti, v katere je porazdeljeno gorato območje Furlanije - Julijske krajine. Občinska odbornika sprejela predstavnike svetoivanske konzulte Odposlanstvo svetoivanske konzulte .je obiskalo odbornika De Luco in Lonzarja. Odbornika De Luco so opozorili na sprejeto obveznost glede odtegnitve javne namembnosti za področja, kjer obstajajo številne hiše, še zlasti v tradicional nih jedrih. Opozorili so še zlasti na obveznosti v zvezi s področjema na Katinari in v Ul. Pagliericci. Predstavniki konzulte so ponovno zahtevali varnostno prekinitev iz koriščanja kamnolome Faccar.om v pričakovanju izdelave preoblikovalnega načrta. Odbornik De Luca je opozoril, da je crejel vabilo, da se udeleži sestanka posebne komisije na deželnem odborništvu za industrijo dne 11. t.m. VČERAJ V TRSTU Proslava dneva policije Ob prisotnosti prefekta Molinari-;a, kvestorja Capitanea, inšpektorja 5. cone javne varnosti naše dežele Balzanellija ,in poveljnika tržaškega oddelka javne varnosti Cervi-ja so včeraj na dvorišču vojašnice «Duca d’Aosta» proslavili 125. obletnico korpusa javne varnosti. variju izredni prispevek v višini 10 milijonov lir za obnovitev nekaterih dotrajanih naprav. Z deli bodo začeli že med letošnjo turistično sezono, ne da bi zato zaprli akvarij, k: ga radi obiskujejo predvsem turisti iz Zahodne Nemčije in iz sosednje" Avstrije. Proglas pokrajinskega konzorcija za prevoze Vodstvo tržaškega pokrajinskega konzorcija za prevoze je včeraj izdalo proglas, v katerem opozarja prebivalstvo na požrtvovalnost vseh uslužbencev za uvedbo spre memb v preteklih dneh. V proglasu se ugotavlja, da je povsem razumljivo, da bo prišlo do kritik kajti gre trenutno za poskusno dobo; vse kritike in pripombe bodo torej dobrodošle, ker bodo pripomogle k izboljšanju storitev. Zato vodstvo konzorcija vabi prebival- Tiskovna konferenca podpisnikov pisma predsedniku vlade FESTIVAL KPI V MILJAH Problemi in perspektive Slovencev v Italiji Jutri, v ponedeljek, bo ob 12. uri v Kulturnem domu v Ul. Petronio tiskovna konferenca podpisnikov pisma, ki so ga naslovili na predsednika vlade Giulia Andreottija, v katerem izražajo zahtevo, da se izpolnijo obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti in da predsednik vlade sprejme delegacijo slovenskih predstavnikov, da bi mu podrobneje obrazložila položaj in potrebe slovenske manjšine v Italiji. Pismo je podpisalo šest predstavnikov strank, v katerih delujejo Slovenci in osrednjih manjšinskih organizacij. RAZMEJITEV ŠOLSKIH OKRAJEV Protest zavodnega sveta šole «Simon Grcgorčič» Upravičenim zahtevam po slovenskem šosklem okraju, ki so jih izrazili na svojih sestankih že številni zavodski svet’ in druge organizacije, se pridružuje tudi zavodni svet dolinske srednje šole «Simon Gregorčič*. Na svoji seji dne 30. julija 1977 je zavodni svet ponovno ogorčeno protestiral proti predlogu deželnega odbora, ki ne upošteva pri razdelitvi šolskih o-krajev zahtev in naravnih pravic slovenskega prebivalstva po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. Stališče deželnega odbora ima za cilj onemočiti povezavo slovenskih šol v enotno operativno telo, ki bi skupno z o-stalimi družbenimi komponentami skladno in celovito usmerjalo njihov razvoj.. Taka deželna politika obenem nasprotuje črki in duhu pooblaščenih odlokov, ki izrecno predvidevajo vključitev šol vseh vrst in stopenj v okraju. «Zato, zaključuje resolucija zavodnega sveta dolinske srednje šole; odločno zahtevamo, da deželni odbor spremeni svoj predlog z dne 20. aprila t.l. o razmejitvi šolskih okrajev in predlaga mnistrstvu za šolstvo ustanovitev samostojnega okraja za vse šole s slovenskim učnim jezikom, kar je tudi odločna zahteva celotne slovenske javnosti!* stvo k sodelovanju. NEZAVIDLJIVO PRVENSTVO TRSTA Na vrhu lestvice po številu rukustih tvorb nn prsni mreni Včeraj je bila v okviru festivala komunističnega tiska v Miljah razprava o «Problemih in perspektivah Slovencev v Italiji*, na kateri so sodelovali prof. F. Škerlj, pokrajinski svetovalec KPI Boris Iskra in tajnik socialistične sekcije iz Milj G. Ferraro. Govornike je predstavil Kiljan Ferluga, ki je obenem poudaril pomen in namen, ki ga ima taka javna diskusija, saj je problem globalne zaščite Slovencev zelo aktualen. Prvi je spregovoril prof. Škerlj, ki jo občinštvu predstavil teritorij, na katerem Slovenci v Italiji prebivajo. Ustavil se je ob problemu Benečije, kjer je slovensko ljudstvo popolnoma brezpravno, poudaril je krvavi delež, ki so ga imeli Slovenci v NOB, da bi ustvarili pravičnejši svet in zaključil s pozivom vsem demokratičnim ustanovam, naj pripomorejo k polni uveljavitvi slovenskih prebivalcev na miljskem o-zemlju. Ferraro je pozdravil prebivalce slovenske narodnosti in pohvalil delež, ki so ga dal. Slovenci za splošen dvig Milj. Boris Iskra je kritično pristopil k problematiki in dejal, da Italijani vse premalo poznajo probleme slovenske manjšine, zato pa so talce javne razprave tem bolj pomembne. Omenil je zaslužne slovenske može, ki se z njimi Milje ponašajo, npr. Kolariča, orisal je pomen mednarodnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter zahteval, da se končno le reši problem zakonske zaščite Slovencev. S temi besedami se je razprava tudi končalš. Jutri bo v Miljah na festivalu KPI ob 21. uri govoril Domenico Ceravolo, načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Veneta. PrVi v Italiji in med prvimi na svetu - Zdravniki so ugotovili, da povzroča to vrsto raka vdihavanje azbestnih delcev - Najnevarnejše ladjedelnice in tovarne motorjev Tržaški akvarij bodo obnovili Tržaška pokrajina je na prvem mestu v Italiji po številu ugotovljenih rakastih tvorb na prsni mreni. Najbolj pogosta tvorba je me zioteliom prsne mrene, ki napada predvsem delavce, zaposlene v o-bratih, v 'katerih se manipulirajo večje količine azbesta. ,To rreznže-Ijeno prvenstvo tržaške pokrajine so znanstveniki ugotovili na podlagi posebne raziskave, ki so jo o-pravili v okviru instituta za medicino dela pri tukajšnji univerzi. V zadnjih 13 letih so v Trstu u-gotovili 70 primerov omenjene rakaste tvorbe na prsni mreni. V tem pogledu se tržaška pokrajina u-vršča kakor rečeno na prvo me- Na predlog odbornika 'za Šolstvo in kulturne dejavnosti Mizzaua je deželni odbor na'zadnji žeji šlttčnfl priznati tržaškemu Pomorskemu ak- sto v Italiji in na prva mesta na svetu.'"V Kanadi,’ na primer, kjer so ekipe zdravnikov opravile do dobne raziskale,d'je ' število prime rov mezioteiioma prsne mrene 23- IIIIIIIIIIIMIIUItMIIIMIIIIIimilllllMIUIIIIIIIIHIIIHIIIIHIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllUIIIHIIIIII VČERAJ V TRSTU ZAČETEK FESTIVALA ZNANSTVENE FANTASTIKE Na sporedu sta bila dva animirana filma in španski dolgometražnik «Čudežno potovanje v središče sveta» Sinoči se je na Gradu sv. Justa začel 15. festival znanstvenofantastičnega filma. Kakor Odisejeva barkača, tako, je tudi ta filmski festival, ki privablja na tisoče ljubiteljev drznega sanjarjenja na filmskem traku, obšel zadnjo, petnajsto čer, kljub vse hujšemu natolcevanju kritikov. Toda ta filmska barkača je vse bolj razmajana, vsako leto ji odpade en dragocen kos in vse bolj je izpostavljena kritiki. Američani so letos na festivalu prisotni le z dvema filmoma. Sovjeti le z enim.. Vse kaže, da sta se velesili utrudil; v ideološkem, utopičnem tekmovanju, ki naj bi rešilo dilemo,'katera prihodnost je boljša; ameriška ali ruska, in se bolj posvetili tozemskim problemom jedrskega oboroževanja. Z rekordnim- številom treh filmov pa na festivalu nastopa Jugoslavija: verjetno ne bomo usekali mimo, če rečemo, da bo ravm Papičev «Re-šitelj» tokrat reševal povprečno kvaliteto festivala. Tako je že prvi večer festivala presenetil s svojo izvirnostjo jugoslovanski animirani film «Mora» (režiserja Aleksander Marks in Vladimir Jutriša). To je zgodba o vsakdanjosti povprečnega osamljenega človeka. Sodobna družba, velemestno okolje človeka neprestano ogroža, to je betonski pragozd, v katerem vladajo zakoni boja za obstoj. Toda preganjanje tega malega osamljenega človeka, e- HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH RAZPISUJE NATEČAJ za dve službeni mesti uradnika 1. kategorije Prošnje je treba osebno predložiti do 14. juUja 1977. POGOJI za pripustitev k natečaju; 1. Diploma Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois*. 2. Odsluženi vojaški rok. 3. Kandidat ne sme biti v sorodstvenem razmerju niti v svaštvu do 3. stopnje z odborniki in nadzorniki oziroma z uradniki Hranilnice in posojilnice. Upravni odbor si pridržuje pravico: . , . „ — da ne imenuje nobenega od kandidatov, ki bodo pnpuščeru k natečaju; — da spremeni oziroma dopolni pogoje; — da sprejme v službo kogarkoli od kandidatov, ki bodo z uspehom opravili razpisani natečaj, ne glede na prednostno lestvico. Predselekcija prosilcev bo pismena naloga,iz bančnega poslovanja v slovenskem jeziku. nega med milijoni, ne preneha niti tedaj, ko se zapre v svojo majhno sobo, niti tedaj, ko se uleže na posteljo, niti v sanjah; tedaj, ko bi se utrujeni odtujeni človek najbolj naužil svobode in sproščenosti, ga strahovi ne zapustijo, še vedno mu pošasti strežejo po življenju in ga preganjajo. Človek se zbudi iz mereče-ga spanja in vesel je zgolj tega, da živi. Odpravi se ven, v mestni vrvež, kjer se bo ponovno naužil strahov, kjer bo v meščanski-družbi ponovno soočen z neizprosnostjo boja za obstanek. Poleg tega je bil na sporedu še italijanski animirani film Fan-tabiblical Guida Manulijo in španski dolgometražni «čudežno potovanje v središče zemlje* režiserja J. Piquet Simona. Najlepše pri španskem filmu, ki je bil posnet po literarni predlogi istoimenskega romana Julesa Verna so bile slikovite pokrajine z nepozabnim izbruhom vulkana Strombolija, nepregledne plaže in kiifi Kanarskbi otokov in prazgodovinski izgled razrite pokrajine osrednje španske planote, l.jer je bil film posnet. Si cer pa je bila zgodba tega potovanja v marsičem različna od zgodbe, ki jo je pred mnogimi desetletji napisal Jules Verne. Zaplet je bil dolgočasen, vrhunec filma je bil preveč natlačen z raznimi zastrašujočimi predpotopnimi bitji (ki so bila odlično tehnično narejena! tako, da se je presenečenje včasih čisto porazgubilo in so pošasti postale že kar smešne. Zaključek filma pa je bil hlasten in nedorečen saj se potovanje dejansko niti ni končalo na pričakovan način. I-gralci so slabo, neprepričljivo iz vajali svoje vloge. V okviru filmskega festivala znanstvene fantastike je v kinematografu Fenice do 6. julija ob 16. uri na sporedu retrospektiva starih znanstvenofantastičnih filmov «Fantascena», ki jo organizira katedra za zgodovino filma tržaške univerze, s sodelovanjem univerzitetnega kinematografskega centra «Movie Club*. Poleg filmskih predstav je bila včeraj na Gradu sv. Justa otvoritev razstave knjig in revialr.ega tiska znanstvene fantastike od leta 1952 do 1977, Razstavljenih je nad 200 krat manjše kakor pri nas. Po mnenju znanstvenikov, ki so preiskali «vzorec» tukajšnjih bolni kov, se ta vrsta rakastih obolenj v našem mestu pojavlja s tako vznemirljivo pogostnostjo zaradi prisotnosti ladjedelnic, v katerih se gradijo, popravljajo oziroma razdirajo ladje, in tovarn pogonskih strojev. Prav v teh obratih se namreč uporabljajo večje količine azbesta. K temu je treba dodati še okrog 4.500 ton azbesta, kolikor ga vsako leto v poprečju manipulira jo v tržaški luki. Raziskava je tudi pokazala, da se bolezen pogosto pojavlja tudi po tridešetih letih, se pravi da toliko časa lahko ostane v človeku v latentni obliki. Zdravniki so v okviru raziskave pregledali številna trupla, preglede p,a. nA medicin- ski in kirurški oddelek glavne bolnišnice v Trstu ter na tri pnevmo-loške oddelke bolnišnice «Santorio». To pomeni, da navedeni podatki ne dajejo kompletne slike tega pojava, saj bi bilo za to treba raztegniti raziskavo tudi na druge bolnišnice in zdravilišča. «Azbestni rak* pa ne napada samo delavcev oziroma osebja v ladjedelnicah in tovarnah za izdelovanje motorjev, temveč tudi ljudi, ki živijo v bližini teh obratov. Anketa je nadalje pokazala, da v skupini 37 ljudi, ki -so jih sprejeli v bolnišnico zaradi raka na prsni mreni, je bilo 16 takih, ki so imeli za seboj delovno dobo od 2 do 37 let v ladjedelnici. Lansko leto so ugotovili 4 primere pljučnega karcinoma med delavstvom neke tržaške ladjedelnice in v treh primerih je istoleški pregled pljučnega tkiva odkril prisotnost številnih delcev azbesta. Ti se v Trstu širijo toliko laže, ko piha burja. Kakor hitro so zvedele za izid zdravstvene raziskave, so sindikalne organizacije nastopile pri vodstvih «osumljenih» obratov, da bi dosegle zamenjavo azbesta z drugi mj proizvodi, ki so sicer dražji, a ki niso tako nevarni in ki prav tako ustrezajo zahtevam proizvod nega procesa. revij in periodičnih publikacij, ki so se pojavile v Italiji v zadnjih 25 letih. V Ljudski knjižnici pa je razstava knjig s področja znanstvene fantastike (Odprta od 9. do 13.30 in od 15.00 do 1945). Od ponedeljka, 4. julija, bo Ul. Veltro zaprta za ves promet zaradi zaključnih del na cestišču. ZA VPIS V PRVI RAZRED Nov primer nezakonitega pritiska nateljstva, da je hčerko, ki je obi skovala slovenski otroški vrtec na Greti, vpisala na slovenski osnovni šoli v Rojanu, s tajništva pa jo je moški glas pozval, da mora priti na tajništvo in podpisati obrazec z izjavo, da je bil otrok vpisan v šo io, ki spada pod drugo didaktično ravnatelistvo. Na te nove primere pritiska na slovenske starše ponovno opozarjamo šolske oblasti. Že aprila in maja meseca smo O' tem pisali, dne 19. maja pa smo objavili vsebino razgovora našega urednika z višjim deželnim šolskim skrbnikom, ki je poudaril, da še vedno velja okrožnica iz leta,1967, ki določa, da didaktična ravnateljstva ne pošiljajo takih nr)7ivnir staram* v; JUTRI V ŠEMPOLAJU Zaključek praznika komunističnega tiska S turnirjema v namiznem tenisu in briškoli se bo danes zjutraj nadaljeval na športnem igrišču pri Sv. Alojziju praznik komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI, popoldne pa bo koncert ricmanjske godbe in govor člana deželnega tajništva KPI Angele De Nero; današnji spored pa se bo zaključil s plesom ob zvokih ansambla Lords. Festival pa se bo zaključil jutri z nogometnim turnirjem in z okroglo mizo o vlogi rajonske konzulte v upravni decentralizaciji, ki ji bo predsedoval miljski župan Bordon. Po velikem uspehu, ki ga je imel sinoči v Sempoiaju ansambel Lojzeta Slaka, se bo danes festival komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI devinsko - nabrežinske občine, nadaljeval z nastopom sku pine «Giorni Cantati* in z govoroma ‘Stojana Spetiča in posl. Maria Liz-zera, zvečer pa bo ples z ansamblom Praprot. Praznik pa se bo zaključil jutri zvečer, ko bo za ples igral ansambel Lojzeta Furlana. AVDITORIJ Danes ob 17. uri (konec ob 19.30), Goldonijeva komedija »Antikvarjeva družina* v izvedbi Teatra Stabile. Red II. nedelja. Rezervacije pri o-srednji blagajni. Pasaža Protti. FESTIVAL OPERETE - ROSSETTl Dases ob 18. uri druga predstava Lombardo - Ranzatove operete «Cin-Ci-La». Dirigent Enrico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili Maria y Fausta Gallaminif Carlo Tuand, Auro- v i ra Banfi, Sandro Massimini, Lino Sa- MU vorani, Luigi Palfchetti in Orazi« pre, V sredo je na filozofski fakulteti v Trstu s pohvalo diplomirala iz psihologije MARTA IVAŠIČ Čestitamo ji prijatelji od Sv. Alojzija Razna obvestila POD OKRILJEM VZPI - ANPI Sinoči na Opčinah srečanje borcev takih pozivnic starSem. Ali ta okrožnica ne velja tudi za italijansko didaktično ravnateljstvo v Ulici R. Manna? Sinoči se je v prosvetnem društvu Tabor na Opčinah pričelo srečanje bivših borcev in aktivistov openske sekcije zveze borcev ANPI. V prosvetni dvorani so odprli fotografsko razstavo iz narodnoosvobodilne borbe, medtem ko so še na dvorišču zbrali bivši borci, katerim je pevski zbor PD Tabor zapel najprej pozdravno pesem, nato več partizanskih pesmi. Srečanje je potekalo v prijateljskem borčevskem vzdušju. Osrednja proslava bo da nes popoldne z bogatim kulturnim sporedom ter govorom Paola Seme in Vladimira Kende. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da bo odhod fantkov v kolonijo v Nabrežini v torek 5. julija, in sicer naj bodo v sedežu društva v Ul. Macchiavelli 22, ob 16. uri, od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi, Sv. Križ, Zgonik itd. naj jih pripeljejo ob 18.30 direktno v Nabrežino. Druga seja glavnega odbora SKGZ bo jutri, 4, julija, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20 — II. nadstropje. Seja odbora za šolstvo pri SKGZ bo v torek, 5. julija, ob 18. uri na sedežu zveze Ul. sv. Frančiška 20 — III. nadstropje. • Svetovalska komisija deželnega sveta za industrijo in trgovino, ki ji načeljuje svetovalec Manzon, je na zadnji seji ^soglasno odobrila zakonski načrt, -kurilo]oča nov prispevek v višini 5 milijard lij1 za povečanje posebnegjjl. sklada deželne finančne družbe Friulia. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimmiiiiiiiiiiiimmtiiiiiiuiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti «CIN.CI.LA» V GLEDALIŠČU ItOSSETTI Trt ure prijetne glasbe in veselega razpoloženja Odbor VZPI - ANPI z Opčin priredi v Prosvetnem domu na Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je sprejelo izvedbo z navdušenjem Proti koncu junija je italijansko didaktično ravnateljstvo iz Ul. Rug-gero Manna poslalo slovenski družini na Greti p^zivnico za vpis otroka v I. razred osnovne šole. Enako pozivnico je • rejela tudi neka druga slovenska družina. Ko je mati prejela gornjo pozivnico, je telefonsko obvestila tajništvo omenjenega didaktičnega /rav- Nadvse številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališče Rossetti, je z burnim aplavzom sprejelo premiero Lombardove in Ranzatove operete «Cin Ci La», s katero se je sinoči začel 18. tržaški festival operete. Dogajanje operete je postavljeno na Daljni vzhod, v mesto Macao; vsebina pa je dokaj enostavna: vladar Macaa Fon-ki (Lino Savorani) omoži svojo hčer s princem Cicla-minom (Carlo Truand). Od poroke pa do trenutka, ko nevesta «podari ženinu svojo nedolžnost», vlada v vsej državi popolno zatišje. Prepovedane so igre, plesi in zabave. Tako pričakovanega trenutka, ki bi ga morala naznaniti glasbena skrinjica, pa rli in ni. Ljudstvo je nestrpno, tedaj pa posežeta vmes filmska igralka Cin-Ci-La (Aurora Banfi) iz Pariza in iznajdljiv' Petit Gris (Sandro Massimini), ki rešita mlada zakonca iz zadrege. Režiser je tudi tokrat odlična opravil svoje delo. Znašel se je pred opereto, ki se dogaja na Dalj nem vzhodu, a vsebuje tudi vrsto elementov iz evropskega življenja. Vse to je znal odlično združiti v celoto, tako kar zadeva režijo kot tudi kar zadeva koreografijo. Pri tem so mu seveda pomagali tudi igralci, začenši z nenadomestljivimi stalnimi aosti tržaških operetnih festivalov Banfijeve, Massimini-ja in Savotanija. Skratka, tri ure prisrčne zabave in prijetne glasbe. Ob koncu naj še vovemo. da so sinoči opereto posnel’ in io bodo v jeseni oddajali po italijanskem radiotelevizijskem omrežju. V Nabrežini praznik Slovenske skupnosti SLOVENSKA SKUPNOST DEVIN ■ NABREŽINA NADALJUJE DANES NA IGRIŠČU SOKOLA V NABREŽINI «NAŠ PRAZNIK» SPORED: DANES, 3. julija, ob 11. uri okrogla miza: «ZAŠČITA SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V ITALIJI*. Ob 19. uri koncert «L. HLEDE*. Ob 20. uri nastop moškega pevskega zbora PLEŠIVO KRMIN. Ob 21. uri govor slovenskega koroškega narodnega voditelja FILIPA WARASCHA. Sledil bo ples ob zvokih narodnozabavnega ansambla «L. HLEDE* iz števerjana. Z nastopom belih lipicancev je včeraj v Nabrežini pričel «Naš praznik«, ki ga organizira Slovenska skupnost Devin - Nabrežina. Številno občinstvo je bilo navdušeno z izvajanjem lipicancev. Najprej je na- stopila skupina osmih .žrebcev, ki P je prikazala lažje elemente klasične dresure, sledil je nastop dvoprege v vožnji, ki nam je v trenutku pričarala nekdanje «cesarsko» vzdušje. Sledil je nastop četverke žrebcev v dresuri, in tu smo videli že težje elemente klasične dresure. Vrhunec sposobnosti pa sta pokazala naslednja dva žrebca, in sicer državni prvak' ter'drugi za njim. Tu je ,prišlo res do najtežjih figur klasične dresure od piroete do «pas de deux». Zadnja točka je bil nastop veterana lipiške konjušnice, večkratnega državnega prvaka, ki je na dolgih vajetih, ker zaradi starosti ne prenaša več jezdeca; izvajal razne točke in najbolj navdušil s «španskim korakom*. Ob zvokih godbe na pi hala so se gledalci napotili na i-grišče Sokola, kjer je prisotne pozdravil tajnik devinsko-nabrežinske sekcije SSk odv. Škerk. Sledil je ples z ansamblom Taims. Petdesetletnica tolminskih matur Iztekajo se petdesetletnice — jubi- ali ‘ leji matur, ki , smo jih praznovali od leta 1973 dalje. Letos poteče 50 let od mature 1927. Smo zadnja gene racija oredvo.joega slovenskega u-čiteljstva. Potem je fašizem zatrl tudi učiteljišče skupno s slovenskim šolstvom sDloh. K tej zadnji petdesetletnici vabimo tovariše vseh letnikov tolminskega učiteljišča, tudi tiste, ki jih je usoda že pred maturo zanesla drugam. Tovariško srečanje bo v soboto, 9. julija t.l. v Tolminu. Organizacijski odbor je razposlal vabila vsem, ki so mu bili znani naslovi. Vabljeni pa so seveda tudi oni, ki niso iz kateregakoli razloga prejeli vabila Organizacijski odbor Prispevajte za DIJAŠKA MATICO Opčinah danes 10. PARTIZANSKI TABOR z naslednjim programom: Danes, 3. julija, ob 16. uri otvoritev kioskov, nastopajo: godba na pihala s Proseka -Kgptevete.. -kotalkarji Ppieta, pIvs™ zbor* Tabor in recital SSrfB M* fotografij Govorila bosta Paolo Šema in Vladimir Kenda. Od 20. ure dalje ples z samblom Lojzeta Furlana. FESTIVAL UNITA’ in DELA šempulaj 3. in 4. julija Spored: DANES: ob 9.30 — Otvoritev ob 10. uri — Ex tempore ob 19. uri — Predstava s skupino «GIORNI CANTATI!, ob 20. uri — Zborovanje. Gpvorila bosta Stojan Spetič in poslanec Mario lizzero ob 21. uri — Ples z ansamblom •PRAPROT* JUTRI: . ob 20. uri — Ples z ansamblom «L. FURLANA* PCI • KPI Sekcija Devin - Nabrežina Mali oglasi Gledališča Bobbio. XV. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma GRAD SV. JUSTA v Ob 21.30: «Domani i bambini* (dolgometražni film, Francija) in «Commedia fantastica* (dolgometražni film, Romunija); •Scene di fagioli* (kratkome-tražni film, Madžarska). KINO FENICE Ciklus filmov «Fantascena». Ob 16. uri «La frusta e il corpo* (Italija 1963), -«Danza macab-ra» (Italija 1964). Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. V slučaju slabega vremena bodo predstave na odprtem premeščene v kino Fenice. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Kino Zve uije sest jih ime svo, odb ml e Teh ven zan dev kra ali kon Sa sesl 110 logi vari org srn« Si slot Uli« ren Dre krc lan _ SK< Igo: člai člai MIRAMARSKI PARK »Luči in zvokii (_-os Predstavi: ob 21.30 «Der Kaisef §re traum von Miramar* (v nemščini)! nr) ob 22.45 «11 sogno imperiale di ver ramare* (v italijanščini). Prevoz 1 ^ motornim čolnom od pomola Auds ^ ce do grljanskega portiča (ob 20.2 ^ in 21.50). Po predstavi iz grljafl (|f;| skega portiča dva povratka. £ar Ariston Poletni kino ob 21.30 «Aniirt ]ja[ persa*. Vittorio Gassman, Catherirt p[)r Deneuve. Barvni film. sfo, Mignon 15.00 «Vieni a prendere > (jVf caffč da noi*. Ugo Tognazzi. Prt y()s povedan mladini pod 14. letort ris, Barvnj film. ven Nazionale 16.30 «La grande sfida 1 jrov Scotland Yard». Edgard Wallac( 0jr, Steward Granger. Prepovedan mil Kul dini pod 14. letom. Barvni film. Slo Grattacielo 16.30 «11 reduce*. Pri Bei povedan mladini pod 14. letom, lov Barvni »film. tro< Fenice Zaprto zaradi poletnih pl na čitnic. čar Excelsior 16.30 «Lo spavaldo*. Rt rin bert Redford. Barvni film. je Eden 16.00 «Paolo il caldo*. Gia! sta: carlo Giannini, Ornella Muti. Pr* jav povedan mladini pod 18. letort ošv Barvhi filtri . g Ritz 16.30 «Due sporche carognet j./ ^“AJalh DHdn, Charles Bronson. Bar* 7;l€ ni film. reg Aurora 16.30 «Cannonball». Prepovt skc dan mladini pod 14. letom. Barv! tud film. in Capitol 16.30 «Nevada Smith*. Stif skl McQueen. Barvni film. dol Cristallo 16.30 «11 grande rackeO Sic Fabio Testi. Prepovedan mladi! kor pod 18. letom. Barvni film. pot Moderno 16.30 «Gli ultimi giganti1 in Charlton Heston. Prepovedan mla^ s : ni pod 14. letom. Barvni film. mit Filodrammatico 16.00 «Rotta a tutt del le esperienze*. Prepovedan mlad čej ni pod 18. letom. Barvni film. tie Ideale 15.00 «Un gioco estremamenl Be: pericoloso*. Burt Reinolds, CatlK I rine Deneuve. Barvni film. ■ da Inipero 16.30 «La segretaria privat da. di mio padre*. -Renzo MontagnaO Prt Prepovedan mladini pod 14. letort ja\ Barvni film. Je Radio 14.30 «Le lunghe navi*. Sidri! soc Poitier. Barvni film. Vittorio Vegeto 15.30 «Febbre da c* 7,a* vallo*. Luigi Proietti, Catheri! v Spaak, Enrico Montesano. ; ’0 Astra 16.00 «Tentacoli». Henry Fondi n« Shelley Winters. Barvni film. Jul Volta (Mijje) 16.00 «Colpo in canna1 <* Uršula Andress, Woody Stobe. Bad ni film. V€l PRODAM nove biljarde tudi super luxe, izdelujem po naročilu vse vrste biljardov. Aleksander Kostanj šek — Trbovlje, Trg Franca Fa kina 33. IŠČEMO hišno pomočnico za Veliki Repen, 6 ur dnevno, 200.000 meseč no. Telefonirati v ponedeljek 227139, ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi». Ul. Pelliccerie 6,' Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do-jioldan. Tel. 65-923. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102. «CITROEN» — rnehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. ŽENSKA srednjih let nudi pomoč pri šivanju, likanju ali varstvu otrok v jutranjih urah. Ponudbe na Oglasni oddelek ZTT — Ul. “Montecchi 6, Trst. šifra: šivilja. POTOVANJA Z «AVRORO» Soi 20. Od 30. julija vsako soboto na otok Krk. Vožnja in osemdnevno bivanje 82.000 lir. Za avtomobiliste 75.000 lir. Od 31. julija do 5. avgusta, pe od 5. do 10. in od 10. do 15, ob avgusta z avtobusom v Kranjsko ml goro. Cena vožnje in bivanje v ne hotelu «Larix» 66.000 lir. kn tei Vsak četrtek na atensko obalo-Vožnja z letalom, enotedensko bivanje in enodnevni ogled Aten 186.000 lir. Od 4. do 11. avgusta posebno potovanje iz Trsta. Ce- r°' na 199.000 lir. , . bi, Od 11. do 16. avgusta potova- ra nje z letalom v Istanbul. Cena Os 188.000 lir, ogledi in ekskurzije, M vključene. - po Sedemdnevna bivanja na Ma- cii lem Lošinju, ob Istrski obali, na ' 82 Rodosu in v Tuniziji. ta Informacije in vpisovanja pri q( Potovalnem uradu «Aurora» v y( Trstu. Ul. Cicerone 4, tel. 60261. jn ZAHVALA Vsem tistim, ki so sočustvovali ob izgubi našega dragega sina in brata JOŽEFA 0STR0UŠKA se iskreno zahvaljujeta mama Marija in sestra Milka z družino Salež, 3. julija 1977 P<: PC i. R. PREJŠNJI PONEDELJEK V ČEDADU 30), ieva aile. L Or ;tt! ;ava Cin-. V aria Sestanek Mladinskega odbora pri SKGZ s predstavniki občinske konference ZSMS Koristna izmenjava mnenj ■ Prihodnji sestanek bo septembra v Novi Gorici V ponedeljek, 27. junija, je bil uro- v Čedadu sestanek predstavnikov ^a’ Mladinskega odbora pri SKGZ s azi« predstavniki občinske konference . Zveze socialistične mladine Slovenije Tolmin. 'Sestanek spada v niz sestankov, obiskov in sr "anj, ki jih je v zadnjem mesecu oelovanja imel Mladinski odbor. Za enega svojih prvih ciljev si je Mladinski odbor zadal, da uskladi sodelovanje mladine na obeh straneh meje. Teh stikov in obiskov je mnogo, vendar prevečkrat potekajo nepove zano ter so pogostokrat sad prizadevanja nekaj posameznikov. Večkrat je tako sodelovanje le občasno ali ko se ponudi prilika, manjkata kontinuiteta in načrtnost. Vsega tega seveda se ne da rešiti z nekaj sestanki, važno pa je stvari pravilno usmerjati in prav v tem je na loga Mladinskega odbora. Sodelovanje bo potekalo med osnovnimi organizacijami, vendar po določenih smernicah. Srečanje je bilo v novem sedežu slovenskih organizacij v Čedadu v Ulici Patriarcato. Občinsko konfe-renko ZSMS Tolmin so predstavljali predsednik Robert Trampuš, sekretar Jože Cimerman in član Mi lan Leban, Mladinski odbor uri SKGZ pa so zastopali predsednik | Igor Komel, tajnik Milan Pahor, ___ član Marko Klanjšček ter beneška kii c,'ana Mladinskega odbora Lucija v.° j Costaperaria in Joško Kukovac. ?!sev Srečanju je prisostvoval tudi Lucia- zane, ki so pokopani na pokopališču v vasici Matajur, saj obletnica smrti pade v tiste dni. Pohod bi bil v organizaciji SPD Benečija, udeležili pa bi se ga beneški mladinci, občinska konferenca- ZSMS Tolmin ter Mladinski odbor SKGZ in v ffjem predstavljene organizacije. Dodatni predlogi bodo podrobneje izdelani na srečanju v Novi Gorici septembra meseca, ko bo sestanek med vsemi obmejnimi občinskimi konferencami ZSMS ter Mladinskim odborom pri SKGZ. Milan Pahor VAŽNO OPOZORILO STARŠEM Rok za vpis v slovenski poletni center je podaljšan do 3«. julija. Starši, ki so že vložili prošnjo, naj preverijo, v kateri center so dodelili svojega otroka! Sindikat slovenske šole Čez leden dni šiigra na Kalinari -ini)- no Feletič, predsednik Zveze slo- i Mi1 Venskih emigrantov iz Benečije. -Vuda NaiP''ej je Igor Komel orisal se- 20.2 s.*:avo 'n smernice delovanja Mla-rijaji hhiskpga odbora ter pri tem navedel, da je sestanek člen verige sre-inimi f.an-i.- hi so že bila v Trstu in Ljub iprid ^arn' Poudaril pa je še posebej pomen sestanka mladinskih aktivi- i stov, ker se odvija v Čedadu. . dveh daljših posegih sta Lucija prg ~ puaugm Met . Costaperaria in Joško Kukovac ir risala izredno težaven položaj slo venske beneške mladine. Lucija je f,a govorila o delovanju doraščajočih a. otrok ter o stanju kulture. Jožko ■ Kukovac pa je opisal delovanje Slovenskega planinskega društva iz Po Benečije v njegovem dveletnem de-om. lovanju; poseben poudarek je dal trodicionalnemu srečanju planincev i P* na Matajurju ter ustanovitvi smu-čarkega odseka pri beneškem pla-, rinskem društvu. Luciano Feletič J J® Podal kratko sliko kritičnega Giat stanja gospodarstva v Benečiji, po Pr ,iav emigranstva ter pomanjkanje letom osveščene slovenske mladine. , K strani predstavnikov mladine n .-v 'z To'mina je bilo izregepp gjobokoj Uat zadovoljstvo o srečanju, do kate j rega je prišlo na pobudo Mladin-~P°V' skega odbora. Mnogokrat je bila larv® tudi težava v nepoznavanju razmer in ljudi med slovensko narodnostno skupnostjo v Benečiji, ki je ovirala dobro in neprekinjeno sodelovanje, ckeh Sicer pa je treba omeniti že nekaj lladi® konkretnih oblik sodelovanja, ki je potekalo preko društva Ivan Trinko ;antk in Slovenskega planinskega društva mla® s sorodnimi organizacijami na Tolminskem. Pospešiti pa je treba so tutt delovanje na mladinskem področju, mlad čeprav je treba upoštevati specifične pogoje, v katerih sc nahaja meni Benečija. CatW Iz srečanja je izšla ugotovitev, ■ da je treba sodelovati tam, kjer se irivat da. Istočasno sodelovanje in stiki gnali preko ZSMS krepijo mladinsko de-letotf javnost pri nas. Na koncu srečanja je bil izdelan kratkoročen program Sidnd nedelovanja: udeležba SPD Benečija in beneške mladine na parti la d zenskem pohodu, ki bo 22. julija .herifl v Kobaridu, udeležba OK ZSMS Tolmin na tradicionalnem srečanju Fond* na Kamenici v Benečiji 30. in 31. . julija. Nadalje je bil sprejet sklep anusi o skupnem partizanskem pohodu v Bar* Benečiji. S tem pohodom bi 13. no j vernbra 1977 počastili padle parti Čez teden dni bodo lonjerskj in katinarski prosvetni delavci priredili na Katinari tradicionalni vaški praznik, ki so ga prejšnja leta prirejali v Lonjerju, lani pa ga prenesli na Katinaro, na večji prireditveni prostor. Pravzaprav je lansko leto zaradi slabega vremena prireditev odpadla, potem ko je bil poudarjen pomen organizacije tipične slovenske «šagre» v kraju, kjer ni bilo že dolga leta nič in kjer je prišlo v zadnjem obdobju do korenite spremembe etnične sestave prebivalstva. Ta nekoč prijetna vasica, kamor so zahajali med zelenje Tržačani posebno v poletnih večernih urah, se je po-časj znašla v obročju novih stanovanjskih naselij. Lonjerski in katinarski prosvetarji bodo praznik priredili na «Golovki», odkoder je lep razgled na mesto in na miljske hribe, v primeru vročine pa je na razpolago tudj lep borov gozdiček, kjer si bo marsikdo lahko ohladil potno čelo. Po stari navadi bo poskrbljeno za jedačo in pijačo v številnih kioskih, za zabavo pa bo oba večera skrbel plesni ansambel Pomlad. V soboto popoldne bo tudi tek čez drn in strn za najmlajše pa tudi starejše ljubitelje rekreacije, v nedeljo zjutraj in popoldne pa bodo na vrsti razne zabavne igre. slikarski ex tempore, ki se je že obnesel v Lonjerju. popoldne pa kulturni spored z nastopom godbe na pihala iz Ricmanj ter pevskih zborov Vesna iz Križa in Slavec iz Ricmanj. R. Pečar • Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da morajo ustanove, ki upravljajo menze, dijaške domove, pošol-ski pouk in psihološke-socialne službe. vložiti prošnjo za prispevek za šolsko leto 1977/78 na osnovi deželnega zakona 25/1966, najkasneje do 15. julija 1977. Zainteresirani prejmejo vse potrebne informacije pri pokrajinski upravi, Ul. Geppa 21, prvo nadstropje. ODGOVOR OBRAMBNEGA MINISTRA NA VPRAŠANJE KPI Grobove padlih partizanov nadzoruje posebna komisija Komisija zahteva pojasnila v zvezi z ureditvijo nagrobnih spomenikov v dolinski in repentabrski občini Minister za obrambo je te dni dal pismeni odgovor na vprašanje komunističnih senatorjev J. Gerbčeve in S. Bacicchija v zvezi z ureditvijo spomenika na grobovih jugoslovanskih partizanov, ki so pokopani na občinskih pokopališčih v' Dolini in na Repentabru. Grbčeva in Bacicchi sta v vprašanju navedla, da sta dolinski in repentabrski župan pred kratkim prejela posebno okrožnico, s katero ju ministrstvo za obrambo sprašuje, kakšnega postopka sta se poslužila, da bi prejela dovoljenje za ureditev nagrobnih kamnov. Senatorja sta v vprašanju izrazila začudenje, da je v okrožnici govor o^ »spomenikih z napisi v slovanskem jeziku*, medtem ko je v resnici šlo le za ureditev nagrobnih kamnov, ki pa nosijo seveda slovanske napise, če so pod njimi pokopani jugoslovanski partizani. Ureditev je bila skrajno potrebna, saj ni bilo z nagrobnih obeležij več mogoče razbrati niti imena padlih. Zato sta komunistična senatorja vprašala obrambnega ministra, ali ne misli preklicati okrožnice glede na dobre sosedske odnose z jugoslovanskimi narodi, ki jih osimski sporazum še krepkeje poudarja. V pismenem odgovoru je minister za obrambo navedel, da se z vprašanjem posmrtnih ostankov Jugoslovanov. ki so padli v Italiji v zadnji in v prejšnjih vojnah, izrecno ukvarja italijansko-jugoslovanski protokol, ki je bil podpisan 30. julija 1971. Pristojnost nad temi vprašanji ima splošni komisariat za počastitev pad lih v vojnah, ki med drugim tudi nadzoruje pokopališča. Okrožnica, ki jo je komisija poslala dolinskemu in repentabrskemu županu — je rečeno na koncu v ministrovem odgovoru — se uvršča po vsem tem v redno delovanju omenjene nadzorstvene komisije. iiiiiililimuiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiHitiilMiiiiiMiMiHimmnitiiiiiiiiiiiuiiliitltiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiitiitii V ČETRTEK SESTANEK VMACKOLJAH ZARADI OBČINSKE HIŠE Vaščani so županu predočili pereče probleme skupnosti V četrtek je bil v Mačkoljah javni sestanek, ki ga je sklicala občinska uprava, da bi vaščanom prikazala načrt za občinsko hišo in .jih seznanila z vprašanjem glede Osapske doline. Odbornik Stojan Sancin je prikazal nov načrt, ki ga je izdelal domačin geometer Ildfc Tul. Ta ie upošteval razne predloge, ki -,o kili nakazani na podobnem sestanku pred letom dni. Poleg obstoječe dvoranice, bo zgrajena večja dvorana, ki bo merila nad 90 kv. metrov, kar bo za vaške potrebe dovolj. Vsi prostori booo med seboj povezani, vaščani pa so izrazili šc žel.jo, da bi spodnjo torklo preuredili v muzej. Župan Edvin Švab je iniMiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiMii Nova prodajalna v Nabrežini Prejšnji teden so v Nabrežini odprli prodajalno keramičnih ploščic in sanitarij Angela in Karla Roliča. V novi zgradbi So dobili svoje pro store izložbeni prostor in pa veliko skladišče. Prodajalna je zelo mo- derno in okusno opremljena ter nudi kupcu pregled nad vsem materialom. S tem objektom je slovensko gospodarstvo naredilo še en kvalitetni korak naprej na poti svojega razvoja. omenil težave, ki so nastale za krajevne uprave po nedavnem dekretu ministra Stammatija, ki prepoveduje najemanje posojil za javna dela do konca letošnjega leta. Vsekakor je potrdil, da bi se mo- rala dela pričeti v prihodnjem letu. Na sestanku je bil govor; še Osnpsk; dolini. Ustanova za in- OBVESTILO OBRTNIKOM Novi predlagani urbanistični na črt kraških vasi, ki spadajo pod tržaško občino (od Bazovice do Križa), predvideva, da se lahko v okviru slednjih razvija obrtniška dejavnost. Ker pa je predlagana pe-rimetracija zelo omejena in bo zadostovala potrebam zainteresiranega prebivalstva sorazmerno malo časa, svetuje obrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja vsem obrtnikom, ki bi si radi na področju omenjenih kraških vasi v bodočih petih letih zgradili obrtniške obrate, da si nemudoma ogledajo na tržaški občini — Ul. Malcanton 1 — predlagani urbanistični načrt, če njihovo zemljišče spada v področje, kjer je mogoče obrate zgraditi. primeru, da se zemljišča nahajajo izven perimetracije, naj javijo urade Slovenskega gospodarske ga-združenja —■ Ul. Cicerone 8/b — številko svoje parcele, kjer bi radi gradili in kakšne vrste obrat bi to bi. Slovensko gospodarsko združenje bo za zainteresirane vložilo skupni priziv. Rok za posredovanje podatkov na SGZ zapade 10. julija. dustrijsko cono - EZIT ima namen pripraviti študijo o možnosti uporabe te doline za kmetijsko industrijo, čeorav je to področje izven njenega območja. Župan Švab je glede tega poudaril, da taka štu dija vsekakor ne more povzročiti nobene škode. Vaščani so seveda izrazili upravičeno bojazen, da jim bodo razlastili zemljo po slabih izkušnjah prebivalcev Doline in Bo-ljunca. Predstavnika občinske prave sta na to izjavila, da se ne sme nič ukrepati brez privoljenja prebivalstva, vsekako’ pa sta zagotovila pripravljenost občinske uprave, da bo odločen zagovornik in tolmač vseh Mačkoljanov in ho podprla vse njihove zahteve. Župan Švab je prisotne seznanil tudi z drugam predlogom nekaterih članov ene izmed komisij, ki preučujejo industrijsko cono na Krasu, da bi v Osapski dolini zgradili de1 industrijske cone na Krasu: s tem bi praktično zasedli okrog 60 hektarjev doline prav do državne me je. Ta predlog je uprava občine Dolina odločno zavrnila in bo ab solutno nasprotovala da se to področje vključi v območje industrijske cone. Ob koncu sestanka so vaščani predočili še nekatere pereče probleme Mačkolj. predvsem slabo stanje kanalizacije in ceste ter pomanjkanje primernega prostora za rekreacijsko izživljanje otrok in mladine, župan Švab je seznanil še s problemom gradnje tako imenovane hitre ceste, ki naj bi šla delno po občinskem ozemlju: zagotovil je, da bo v kratkem javni sestanek v občinskem gledališču, kjer bodo podrobno orisali to novo infrastrukturo. - V. L. POPRAVEK V kratkem dopisu, ki smo ga nedeljski številki objavili na tej strani o okrogli mizi na prazniku komunističnega tiska v Križu, smo napisali, da je Novi list glasilo Sloven ske skupnosti, kar pa Novi list ni. na nev- ivto- Daucs, NEDELJA, 3. julija NADA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.57. — Dolžina dneva 15.37. — Luna vzide ob 22.24 in zatone ob 8J1. Jutri, PONEDELJEK, 4. julija UROŠ ."J- v,. ' riV/H".:. Včeraj - danes Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 26,7 stopinje, na,(nižja 19.3, ®b 13. uri 26.7, zračni pritisk 1022 3 mb. rahlo pada, vlaga 50-odstotna. ie v nebo skoraj jasno, veter zahodnik 8 km na uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stopinje. ista, 15. jsko ralo. iško Aten usta ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Bne 2. julija 1977 se ju v Trstu Ce-1 *°0Ho 6 otrok, umrlo pa je 9 osel:. UMRLI SO: 47-letna Luciana Bal bi, 4-lctni Fabio Tram, 3 dni sta av ra Eleonora De Pauli. 83-letni ..ena Oscar Buchbindcr, 77-letni Mmoslav raje, Merlini. 63-letna Valeria Palcjch Por.-Savron, 72 letni Lodovico Can-Ma" , m8™' 82-Mtji Angelo Cacciapagba. , na 81-letna Maria Ravalicc vd. Pi-tacca. OKLICI, pristaniščnik Giovanni Oustin in trg. pomočnica Mara Vodopivec uradnik Gnido Widman i ln bolničarka Daria Mor.tenero. i-pokojenec Rodolfo Cossetto in gos-podin.ja Ameba Zubnlich progra- pri > v 1261. S £ I K O Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE ZLATO 18/750%. Tehnični servis SEIKO z fia rancijskim listom. Urarn« in zlatarna LAURENTI Trst — Triesle Lariso Santorin 4 mater Roberto Libardi in družinska pomočnica Maria Antonac. študent Silvester Mihael Ku.-aver in študentka Dina Bertok, mehanik N,-vio Arboritanza in točajka Aurora Crescini, uradnik Miehal Valta ,n študentka Maria Cristina Bressan, finančni stražnik Giuseppe Schirv in frizerka Anita Stocca, finančni stražnik Sisinnio Pav/ in frizerka Nevenka Stocea. šofer Fulvio Al banese m uradnic? Lucia Sam. gasilec- Paolo Detela in trg. pomočnica Barbara Grilli, uradnik Guni tiero Mor.tcleam: in uradnica Da ničla Di Lucia, hidraulik Giarifi urico Tomaselli in delavka Daniela Stamssa zidar Rugeero Marzocca in uradnica Betty Childers, trg. pomočnik Sergio Čurini ,'n delavk.) Valnea Chicco. trg pomočnik 1 u eiano Vever in gospodinja Jadran ka Luzina. delavec Arnoldi) Remu in bolničarka Laura Temp male, fi natičnr stražnik Francesco Tuhero-so in uradnica Coneetta Albanese. delavec- Sergio Andreuzzi in trg. pomočnica Rita Derossi, karabinjerski podčastnik Giovanni Leo ne in gospodinja Annamarifl Bressan. kirurg Giimcarlo Ressetta in študentka Silvia Klinger, geometer Luigi Sarra Čampami-' ii. bolničarka Cinzia Vidonis. vrtnar Bachisio Annino Spezzieu in gospodinja A.-, sunta Pagnozzi. uradnik Pasouari Nider in študentka Giuliana Ciae chi. uradnik Giovanni Bon in u-radnica Nerina Vattovam. uradnik Claudio Spinetti in študentka F-liana Pograri, Paolo Gozzi in prevajalka Eleonora Loredan, uradnik Tommaso Gandolfo in gospodinja Nella. Spina, delavec Vittorio Pa-gano in delavka Emilia škergal uradnik Fabio Gregor! in uradnica Patrizia Taurini, pristaniščnik Roberto Scarpa in uradnica Liiiaua Cattaruzza, bančnik Mauro Zippo in uradnica Teresa Feltri, univer-r,Petni asistent Piervalerio Reinot-tl in notarska pripravnica Alessan-dra Malacrea, uradnik Giorgio Rcmbo in uradnica Doriana Cer-nivam. jetniški paznik Alfredo Seat tu in uradnica Cristina Borgnoln. uradnik Ezio Tognoh in uradnica Lorena Zueehi, elektromchanik Tul-lio Sononetti in. trg. pomočnica Mariella Zadini. državni funkcionar Pasqualino De Simone in uradnica Maria Trebiciari DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11, Er-ta S. Anna 10 (Kolonkovec), Ul. S. Cilino 36. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7. Istrska ulica 7. * NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. ZA rŠpC*T/*t%fiOST/ ulica mazalni 07' LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tet 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225114: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telet' št 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni liu. To velja za zavarovance [NAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 24 47 82 68 19 CAGLIAR1 3 86 55 88 34 FIRENCE 41 13 6 1 63 GENOVA 2 29 4 51 41 MILAN 31 14 55 17 81 NEAPELJ 64 12 27 84 53 PALERMO 59 23 76 57 77 RIM 9 75 82 89 84 TURIN 71 63 51 75 19 BENETKE 8 11 35 54 81 ENALOTTO 11X 1X2 X 1 2 1 1 2 KVOTE: 12 - 5.113.000 lir; 11 -187.80(1 lir; 10 - 17.000 lir. OBVESTILO GOSTINCEM Kvestor tržaške pokrajine je 14. junija izdal odlok s katerim stopijo veljavo novi urniki za gostilne in druge javne lokale, ki se precej razlikujejo od prejšnjih, saj se delijo na dve skupini: obvezne in neobvezne. Prvi pa se razlikujejo od občine do občine in se še delijo na poletni in na zimski čas. Odlok stopi v veljavo L avgusta. Do tega dne se bodo morali zainteresirani gostinci odločiti za svoj najprimernejši urnik. V primeru, da se bodo odločili za neobveznega, bodo morali kopijo svojega urnika poslati na kvesturo. Novi urniki, kot tudi novi dekret, ki mora biti razobe' n v obratu, bodo na razpolago vsem zainteresiranim v prihodnjih dneh v uradih Slovenskega gospodarskega združe n ja. Ul. Cicerone 8/b. SK DEVIN Sklicuje v soboto, 9. julija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Devinu REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Predsedniško poročilo 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Predstavitev kandidatov 5. Volitve novega odbora 6. Razno Jutri v Dolini praznik sv. Urha Jutri slavi dolinska župnijska skupnost svojega vaškega patrona svetega Urha. Ob tej priliki so se p-osvetne skupine domenile, da bodo praznik proslavile s krajšim kulturnim sporedom. V organizaciji Mladinskega krožka Dolina se bo na dvorišč i krožka odvijal spored, v katerem bodo sodelovali pevski zbor Valentin Vodnik in ••'odba na pihala Breg. Nekoč so na ta dan prirejali v Dolini «šagro», ker pa je tak p-az-nik že ■ ;ako leto v Dolini za tra-diconalno «majenco», žele dolinske prosvetne skupine ohraniti običaj vsaj s tem priložnostnim slavjem, ki bi' -očasi prerastlo v tradicionalnega. OBVEZNO CEPLJENJE PSOV V izvedbi MO z dne 19.3.1977 in odloka pokrajinskega živinozdravni-ka št. 1/14 - 214 z dne 7.5.1977, s katerim je postalo obvezno cepljenje psov proti steklim na vsem območju tržaške pokrajine, se na občinskem sedežu v Zgoniku (v skladišču) vrši brezplačno cepljenje psov do 16. julija po sledečem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 17. ure do 18.30, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Pisma uredništvu Upoštevani tovariš urednik, prašim te za objavo naslednjega pojasnila k pismu svetovalca SSk Gombača. Za lažje razumevanje «Pojasnila» svetovalca Gombača, objavljenega v včerajšnji rubriki Pisma uredništvu, bi moral podpisani napisati iz-č)"pnejši opis in razlago vseli njegovih dosedanjih posegov. Žal. žara di zahtevnejših obveznosti do naše občinske skupnosti, tega ne utegnem storiti. Zalo pa bom vsaj priprave in potek zadnje seje občinskega sveta nekoliko podrobneje opisal. Najprej nekaj o spremembi tarif občinske smetarske službe. O smetarski službi smo razpravljali na dveh sestankih načelnikov skupin in na d veli kasnejših sejal občinskega sveta. Na prv: tel) sej občinskega sveta, 16. julija, je uprava dala v razpravo predloge za spremembo in dopolnitev pravilnka in cen za pobiranje smeti. Na osnovi predlogov občinskega sveta je bila na drugi, to je nasledtiji seji občinskega sveta predlagana in sprejeta sprememba. O tej spremembi, ki obravnava v bistvu povišek cene izpred sedmih let, so se načelniki skupin strinjali. Dokaz za to je tudi v tem. da je ob prvem glasovanju, ki jo bilo prekinjerj zaradi dodatnih pojasnil, načelnik SSk Tul dvignil roko in glasoval za dogovorjeni predlog. Ob ponovnem glasova nju pa sta se svetovalca SSk vzdr- Oseminosemdeseti rojstni dan učiteljice Amalije Čokove Vsi člani vabljeni V četrtek je praznovala svoj 88 rojstni dan zelo znana in oriljub ljena slovenska učiteljica Amalija Čok. Slavljenki na žalost ni bilo dano. da bi praznovala svoj rojstni dan v krogu svojcev, ker je že dve leti v zdravstvenem domu v Logu. Amalija Čok s« je rod la 30. junija 1889 v Lonjerju kot peta hči štirinajstih otrok Marije in Mihaela čoka, po domače pri ^Pušarjevil*. Ljudsko šolo .je pbiokovala In z u-spehom dokončala na Katinari, nato je šla v nemško šolo v mesto in od tod na slovensko učiteljišče v Gorico, kjer je leta 1909 maturirala. P-vo njeno učiteljsko službo je dobila na Katinari, kjer je ostala do leta 1921, razen enega leta. ko je poučevala v Trebčah. T , prvi svetovni vojni je bila odposlana na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, kjer je ostala dojeta 1927 in je.tako na tej šoli dočakala zloglasno Genti-lejevo reformo in seveda njeno logično posledico — prisilno upokojitev. Nato je prevzela službo na za sebni slovenski šoli pri Sv. Jakobu, kjer je ostala še dve leti in sicer do ukinitve šole. Amalija Čokova je poučevala slovenščino tudi na tečaju v neki zasebni šoli v mestu, ampak ne dolgo, ker so jo tedanje fašistične oblasti imele kot trn v peti. je bila vedno pod fašističnem nadzorstvom, tako da je mo-aia večkrat i . zasliševanje in je imela tudi hišne preiskave. Poskusila je tudi tržiške in tržaške zapore, kjer je presedela celih devet mesecev. Za časa NOB je Čokova pomagala za boljšo bodočnost našega naroda. Tudi v tem času j- poučevala svetoivansko mladino materinega jezi1-'. Po osvoboditvi je Čokova spet prevzela mesto slovenske uči teljice pri Sv. Ivanu in ostala do upokojitve. Seveda se ni Amalija Čok omejila le na pouk; pomagala je in udejstvovala se je tudi v drugih dejavnostih, kot na primer s specifično narodno obrambno dejavnostjo pri Ciril - Metodovi družbi. Čokova je Lha soustanoviteljica in tajnica podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda v Lonjerju. Ko je službova la pri Sv. Ivanu je postala predsednica krajevne podružnice novo ustanovljenega šolskega društva Tudi na prosvetnem polju je Amalija Čok pomagala in učila našo mladino pri raznih igrah ter tudi sama nastopala, posebno še po o svoboditvi. Amalije Čokove se kot učiteljice in prosvetne delavke spo minja veliko ljud:, tako v Lonjerju, na Katinari, pri Sv. Ivanu, v Trstu in Gorici. Mnogo bi se dalo še pisati tej dobri, požrtvovalni učiteljici in zavedni Slovenki, ki je '.»svetila vse življenje naši mladi >i. Zato ob tem visokem jubileju čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružuje tudi Pl/mor ski dnevnik, katerega j slavljenka zvesta čitateljica od vsega začetka, z željo, da bi preživela še mnogo srečnih dni. M. M. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE Ob priliki vaškega praznika v Sa-matorci darujejo Pepi Rebula (Sa-lež) 5.000 lir, Janko Škrk (Salež) 2.500 in Drago Grilanc (Salež) 2.500 lir. Namesto cvetja na grob Marije Ferman daruje Milan Pernarčič 10 tisoč lir za "odbo na pihala iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob očeta E-dija Pečarja darujejo kolegi Stanko Škrinjar, Edita Covach, Marij Ozbič, Mara Godina, Gabrijela Korošec, Albin Grmek, Davorin Sancin, Lavra Gruden in Katerina Ar-giolas 40.000 lir za šolo Prežihov Voranc v Dolini. Starši učencev I. razreda osnovne šole Prežihov Voranc v Dolini se zahvaljujejo učiteljstvu in darujejo 6.500 lir za šolo. Namesto cvetja na grob Viktorije Adamič iz Rubij pri Komnu daruje družina Gruden iz šempolaja 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 1. obletnici smrti brata Franca Sosiča daruje Guido Sosič 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. ing. Sturmana daruje Aurelia Ferluga z družino 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Sošolke in sošolci se spominjajo drage Nede Mijot in darujejo 15 tisoč lir za ŠZ Bor in 15.000 lir za PD Slavko Škamperle. Ob'10. obletnici smrti drage mame daruje sin Stanko Prašelj z družino 25.000 lir za godbeno društvo Prosek. Za ŠD Kontovel daruje Savica U-sova 5.000 lir. V spomin na pok. Maria Lovriho daruje Stojan Sancin 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na pok. Ano Slayec vd. Lovriha daruje Vojteh Lovriha 10 tisoč lir za pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na pok. Antona Ogrina darujeta Olga in Lovrenc Štrajn 10 tisoč lir za pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Pepce Kralj darujeta Marija in Andrej Rupel a.OQO lir za pevski zbor Primorec. V počastitev spomina Ivanke Furlan ob 24. obletnici njene smrti in ob L obletnici smrti Egidija Knaip-pa daruje tovarišica 2.500 lir za «Delo» in 2.500 lir za škedenjsko PD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Pcpke Guštin daruje Lojzka Lisjak 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Pepke Kralj darujeta Mirko 1 Meri Čuk (Trebče 42) 42.000 lir za pevski zbor Primorec in 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču. V isti namen darujeta Aldo in Sonja Gornik iz Gropade 5.000 lir za poimenova: e trebenske šole po Pinku Tomažiču. V počastitev spomina pok. Pepke Gornik - Kralj daruje Berta Štrukelj 10.000 lir za Kulturni dom Pro sek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Pepke Guštin por. Kralj darujeta Anica in Marčelo Malalan 10.000 lir za ŠZ Sloga. V isti namen darujeta Irma in Egon Kraus 10.000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Marije Ferman daruje Katja Sodomaco z družino 10.000 lir za SPD Igo Gru den. Ob obletnici smrti drage mame daruje Darko Starc 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na pok. Josipa Polha daruje Angela Škerlavaj 25.000 lir za - D Polet. V isti namen darujeta Ljuba in Marino Košuta 5.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina pok. Karla Bana darujejo svojci 15.000 lir za , Dom handikapiranih na Opčinah. V Saldu je umrl Jožef Ostroušfca žala, pa čeprav ob očitni zadregi svetovalca Tula. Kako je v nekaj minutah svetovalec Gombač pregovoril svojega načelnika prav gotovo ni naša stvar. Objasnjevanje v zvezi z ustanovitvijo prostovoljnega gasilskega društva je zlonamerno in brez vsake mere odgovornosti potvarjanje resnice. To oceno sem sicer že izrazi svetovalcu Gombaču v občinskem svetu brez pretenzij, da bi se o tem pisalo. Toda, če si že hočemo pojasnjevati, si pojasnjujmo do kraja. Zakaj pravzaprav gre? Dežela je izglasovala zakon, ki predvideva u-stanovitev in podporo prostovoljnim gasilskim skupinam za gašenje gozdnih požarov. Zakon predvideva dve obliki organ ziranosti teh skupin. Za prvo so zadolžene občinske uprave tako, da vodijo seznam vseh prostovoljcev. ki v prime~u potrebe posežejo. V drugem primeru pa se lahko ustanovijo prostovoljna gasilska društva, ki se v bistvu ne razlikujejo od naših že obstoječih prosvetnih in športnih društev. Glede na dejstvo da pri nas ni tradicije in izkušenj v tem pogledu, je uprava navezala stike tudi z gasilskim društvom v Ukvah in preko Gozdne uprave tudi z gasilci v Trcntinu. O vsem tem smo pred meseci poročali in razpravljali ne eni naših sej obč'tiske ga sveta, ki je podprl druva obliko, to se pravi obliko društva, ki pokriva in povezuje celo občinsko ozemlje od Frankovca, 'Zavel j pa do Peska in Gročane. Odbornik Drago Slavec je bil zadolžen, da pobudo spremlja. O vsem tem je poročal tudi Primorski dnevnik in tako sprožil zanimanje nekateri) občanov, ki so odbornika Slavca zaprosili za podrobnejše informacije, kot na primer besedilo deželnega zakona, vzorce pravil raznih obstoječih društev in podobno. Tako se je prosto formirala skupina občanov, ki se je shajala in se pripravljala na formalno u-stanovitev. V Primorskem so objavili vabilo in poziv občanom za javni sestanek, po vaseh pa so razobesili še tiskana vabila. Tega sestanka, na katerem so prisotni izvolili svoje predstavnike, sem se udeležT tudi podpisani. V zvezi z vsem tem nam je svetovalec Gombač v občinskem svetu natresel tri cvetke: 1. Da je objavo v Primorskem spregledal in jo bijal šele naslednji dan in zaradi tega očital odborniku Slavcu, da ga ni osebno povabil. 2. Da je ugotovil, da rje strankarska linija zamenjala splošne koristi*. 3. Da bi moral o statutu novega društva razpravljati občinski svet. Na vse tri pripombe je precej u-strezen odgovor z informacijo, da gre lahko po končani seji občinskega sveta na drugi sestanek gasilcev, ha katerem bodo dokončno obravnavali statut društva preden pokličejo notarja in da v bistvu n; še ničesar zamudil. Do tu pojasnila, katerih branje nas lahko samo nekoliko razvedri, kajti iz takih pojasnil ne bo veliko oametnega zraslo, še manj pa bomo lahko z njimi gasili požare. Ob tej priložnosti želim poudariti načela demokracije in enotnosti, ki jih pri vsem svojem delovanju zavestno zasleduje občinska uprava. Še posebno nam je potrebna enotnost, ko gre za koristi in zaščito naših občanov. Očitno si nekateri s preveliko lahkoto privaščijo zaigrati solo točko in izstopati v dogajanju kot muhe enodnevnice. Zavedamo se. da so razlike med nami, in mi jih s potrebnim posluhom jemljemo na znanje, pa tudi v poštev predloge, ki nam jih daje «opo-zicija*. V problemih, ki so nam skupni, moranu najti skupni jezik. Kdor sc s tem poigrava, lahko dela na svojo osebno odgovornost. Vprašanje je, če v korist ali škodo'skupine, ki jo zastopa. Edvin Švab župan občine Dolina V torek je veliko število pogrebcev spremilo k večnemu počitku na zgoniško pokopališče komaj 46-letne-ga Jožefa Ostrouško iz Saleža, ki mu je smrtna kosa po hudi bolezni pretrgala nit življenja. Pokojni je zrastel v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Zgoniku, nakar je kot priden delavec pomagal na domači kmetiji, občasno pa je bil zaposlen kot težak pri raznih tvrdkah, v kamnolomih in pri raznih kmetih. Vse do svoje zadnje ure je živel z materjo in ji je bil kot edini moški pri hiši v veliko pomoč. Bii je dober in nesebičen ter je red zahajal v veselo družbo. Zadnja leta je stalno' bolehal in njegovo zdravstveno stanje se je toliko poslabšalo, da ga niti skrbna zdravniška nega ni mogla rešiti pred najhujšim. Prizadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje, pokojni Jožef pa naj mirno počiva v domači grudi. -bs- Pnski zbor V. Vodnik v Casfelfrantu Venetu Pevski zbor Valentin Vodnik Is Dolin, zaključuje svoje delovanj* pred poletnim premorom z gostovanjem v Castelfranču Venetu, kjer bo nastopil v okviru krajevnega praznika komunističnega tiska. Zbor bo nastopil s sporedom mednarodnih folklornih pesmi, zr zaključek pa bo zapel še vrsto bolj znanih partizanskih skladb. Delovanje zbora je bilo letos izredno živahno in pestro, kot je vsa zadnja leta že običaj Na pobudo dolinskega prosvetnega društva Valentin Vodnik pa se te dni mudi v Toskani — v Fivizzanu na obisku pri pevskem zboru La Montana ra. pevski zbor Stane Žagar iz Krope, ki že vrsto let vzdržuje dobre stike z dolinskim društvom. Kroparske pevce spremlja- * jo pri gostovanju dolinski prosvetarji, ki so navezali res prijateljske odnose s prijaznimi Toskanci, taka da se enkrat tudi praktično izvaja načelo, da je manjšina most prijateljstva med obema narodoma. Izleti SPDT obvešča, da je tridnevni avtobusni izlet na Triglav, ki bo 8., 9. in 10. julija, odprt za vse. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v UL sv. Frančiška 20 do torka, 5. julija. POPOLNA RAZPRODAJA trgovini obutve ALTA MODA UL. G. GALUNA 3 zaradi obnovitve trgovine OBUTVE NAJFINEJSIH ZNAMK S POPUSTI DO 60% GORIŠKI DNEVNIK 3. julija 1977 NA POBUDO SVETOVALCEV KPl, PSI IN PSD! RAJONSKE SKUPŠČINE Razprava o razvoju in rasti severnega dela mesta v luči politične stvarnosti Ureditev kazermet za potrebe obrtništva - Umestnost ali neumestnost povezovalne teste - Kje zagotoviti zemljišča za ljudske gradnje in kako preprečiti špekulacije Na pobudo rajonskih svetovalcev KPI, PSI in PSDI je bil v petek sveder v prostorih hotela Transal-pina posvet o najbolj perečih vprašanjih, kj zadevajo svetogorski o-kraj, v vidu priprav na spremembo splošnega regulacijskega načrta. Namen sestanka je bil torej, da se izluščijo stališča, ki bi jih rajonska konzulta posredovala županstvu in drugim organom ter se zavzemala za njihovo uresničitev. Govor je bil predvsem o treh vprašanjih,: uporabi kazermet, gradnji nove obvozne ceste in izgradnji ljudskih stanovanj. Svetovalci omenjenih strank so v zvezi s tem pripravili obširno poročilo, kjer pojasnjujejo svoje stališče. Tako naj Di na področju kazermet nastalo nbvo obrtno središče, je pojasnil arh. Roberto Busolini, kjer bi lahko v optimalnih razmerah odprli okrog 300 novih delovnih mest. Seveda nastaja vprašanje, kakšni obrtni dejavnosti odpreti zeleno luč. V tem pogledu sc odpirajo nove možnost' sodelovanja s sosednim področjem na jugoslovanski strani meje. saj bi v kazermetah lahko razvili dejavnosti tako imenovanega komplementarnega značaja, ki bi, recimo, zalagale podjetja na jugoslovanski strani meje s polizdelki, ali opravljale druge usluge. Veliko razprav je že bilo o umestnosti gradnje hitre obvozne ceste v severnem predelu mesta. Nekateri si to prometno žilo zamišljajo kot široko štiripasovnico, mnenja o njeni trasi pa so dokaj deljena. Tistim, ki imajo ključ odločanja v svojih rokah, gre najbrž za to. da bi celotno področje presekali na dva dela, kar bi omogočilo določene špekulacije z zemljišči na tem področju, ki so zaenkrat še vezana za potrebe kmetijstva. Predlog svetovalcev naprednih strank je. da je treba načrt gradnje take ceste precej spremeniti, predvsem pa ga je treba prikrojiti dejanskim potrebam prometa in proizvodnih dejavnosti na tem področju. Če bo v kazermetah nastala obrtniška cona, potem je nujno potrebno, da se taka hitra cesta podaljša do tu. Glede graditve štiripasovnice pa so načrti precej fantastični, saj bi primemo speljana dvopasovna cesta imela zadovoljivo propustnost. Vsekakor pa si je treba biti na jasnem, če gre za obvozno cesto ali za povezovalno cesto. Glede na zem Ijepisno lego področja bi bila primerna druga vloga. Taka rešitev bi pomenila tudi občutno razbremenitev prometa skozi Novo Gorico, saj se odpirajo možno sti, da bi s prekvalifikacijo mejnega prehoda Solkan v višjo kategorijo, ves jugoslovanski promet (osebni) proti Vidmu in Furlaniji preusmerili prav preko te »ceste*. Vprašanja ne smemo reševati omejeno, egoistično, v mejah rajona, je pristavil arh. Busolini. In končno se postavlja vprašanje krajinskega varstva, ki ga tudi ni mogoče podcenjevati. Tudi to bi se dalo primerno urediti, tako s spelja-vo trase, kakor tudi z zasaditvijo dreves. Pri načrtovanju pa bi mo rali tudi upoštevati upravičene koristi kmetijstva. Največ zanimanja pa je zbudilo vprašanje gradnje ljudskih stanovanj. Teh v mestni četrti, ki šteje okrog 8000 prebivalcev, skorajda ni, seveda če izvzamemo kazermete, kjer živi precejšnje število družin v zelo neprimernih prostorih. Po treba po ljudskih stanovanjih p« je velika. Podatki o natečajih Zavoda za ljudska stanovanja so dovolj zgo vorni: za 100 stanovanj skoraj 800 prosilcev. Seveda se tudi v svetogor skem okraju pojavljajo težave pri zagotovitvi zemljišč za take gradnje. Po eni strani je obsežno področje vinkulirano za potrebe kmetijstva, kjer pa je v zadnjih letih zaradi špekulacije, ki jo omogoča stari regulacijski načrt zraslo precej ličnih hišic številnih goriških petičnežev. Po drugi strani pa ni prostora za ljudske gradnje, čeprav so svetovalci, ki so izdelali poročilo, mnenja, da je treba taka naselja graditi čim bliže mestnemu središču. Praksa je namreč pokazala, da so vsa povojna leta ljudske hiše gradili v predmestju, kar je povzročilo nemalo problemov urbanističnega, socialnega in tudi političnega značaja. Taka praksa je pomenila emarginacijo manj premožnih slojev ob pomanjkanju šol, prometnih zvez, rekreacijskih naprav itd. Ne koliko bol j megleno stališče pa ima jo svetovalci glede revalorizacije starih mestnih jeder na Placuti, v Ulici Ascoli itd. Tu bi se dalo z ustrezno gradbeno politiko pridobiti lepo število za sodobno življenje primernih stanovanj. Seveda pa bi rnoralj prej rešiti še zapletene odnose z Zavodom za spomeniško varstvo. to je z ustanovo, ki je v mnogih primerih z dosedanjim načinom dela dejansko pomagala uničevati kulturne dobrine, ne pa jih zavarovati. Udeležba na petkovem sestanku, dokazuje, da hočejo prebivalci severnega dela mesta soodločati pri izbirah o razvoju in rasti njihovega o-kraja. Ob koncu posveta so sprejeli tudi resolucijo naslovljeno predsedstvu rajonske skupščine, z zahtevo da čimprej skliče sestanek vsega prebivalstva, kjer bi o vseh najbolj pomembnih vprašanjih zavzeli dokončno stališče. BENEŠKI DNEVNIK SREČANJE PSI V ČEDADU Prikaz problemov obnove prizadetega področja F-Jk Videmska univerza temelj za kulturno, družbeno in gospodarsko obnovo Pod pokroviteljstvom področnega odbora PSI za Manzan, Čedadsko in Nadiške doline je bilo v čedadskem hotelu Roma srečanje in razprava o obnovi potresnih področij. Prisotne je predstavil odgovorni član man zanske sekcije PSI Gasparutti. Na čelnik deželne svetovalske skupine PSI Piero Zanfagnini je poročal o trenutnem političnem položaju, ki je povzročila težave pri uveljavitvi deželnega zakona št. 30/77 za obno vo in za prilagoditev stanovanjskih stavb potresnim sunkom. Deželni svetovalec Carlo Volpe je prikazal tehnično stran zakona, glede na njegovo izvajanje. Posl. Franco Casti-glione je razložil državni zakonski osnutek o obnovi prizadete Furlanije, glede na urbanistično načrtovanje in na sekundarne in trgovinske dejavnosti. Seznanil je prisotne tudi z raznimi predlogi PSI predvsem glede na težave pri uresničitvi videmskega univerzitetnega centra, ki predstavlja temelj za stvarno kulturno, družbeno in gospodarsko obnovo Furlanije. V razpravi so raz- čistili nekatere probleme glede obnove zgodovinskega mestnega središča v Čedadu in proučili preblem restrukturizacije stanovanj glede na stari deželni zakon 17/76 in na nove deželne norme. V razpravo so med drugimi posegli De Luca, Tomasigh, Pasta in Missio. Fotografski tečaj za mlade v Standrežu V Domu »Andrej Budal* v Stan drežu se bo jutri zvečer ob 19.30 pričel tečaj za mlade fotografe, ki ga prireja fotografski odsek prosvetnega društva «Oton Župančič*. Tečaja se lahko udeležijo mladinci do 15. leta starosti. Kot smo omenili bo začetek tečaja jutri, trajal pa bo verjetno teden dni. Vodil ga bo dr. Jožko Prinčič, član fotosku-pine 75, ki je dobil že veliko pri znanj na raznih slikarskih razstavah in tekmovanjih. KAJ MENIJO STROKOVNJAKI O LETOŠNJI VINSKI LETINI Kljub neugodnim razmeram spomladi se v Brdih obeta bogata trgatev Težav pri prodaji kakovostnega pridelka najbrž ne bo • Potrebno bo izobraževanje vinogradnikov, posebno glede uporabe kemičnih sredstev proti škodljivcem in glivičnim boleznim trt Obeta se bogata trgatev. Grozd je ie že v moki, kakor pravijo stari, in če ne bo izjemnih vremenskih razmer ali teče, bo zmani kalo sodov. Trenutek smo izkoristili za pogovor s priznanim kmetijskim strokovnjakom dr. B'ab-brom, ki načeljuje konzorcijema za zaščito briških in posoških vin. «Po količini bo letošnja trgatev zelo dobra, če seveda ne oo vmes toče ali drugih naravnih ujm. Skoraj vse sorte, tudi tiste najbolj občutljive, kakor recimo, pikolit in kabernet frank so cvetele v optimalnih razmerah, ob zadostni toploti in v suhem obdobju. Zato je bila oploditev optimalna ir: se ie zarod obdržal. Ostaja seveda pa še zmeraj odprto vprašanje glivičnih bolezni in posledic zaradi nepravilnega gnojenja*. Prav v teh dneh so vinogradniki zelo zaskrbljeni zaradi nestalnega vremena in predvsem padavin, ki pospešujejo razvoj bolezni, saj so dnevne temperature zelo ugodne. Pogoste plohe pa zmanjšujejo u SESTALI SE BODO V SREDO, 6. JULIJA Mladi v Jamijah hočejo obnoviti športno in prosvetno dejavnost Iz pogovora s skupino mladih izhaja potreba po živahnejšem udejstvovanju v tej kraški vasi Ena izmed redkih slovenskih vasi, v kateri ne obstaja nobeno organizirano prosvetno ali športno delo vanje, so Jami je. Le občasno pride do kakšne lažje akcije, ki jo pripravijo požrtvovalni posamezniki, kot so poletni praznik in pred kratkim nogometni turnir. V razgovoru z nekaterimi mladimi vaščani, med temi so bili Katja, Tatjana, Sonja, Kati, Marjo in Giani, smo hoteli izvedeti vzroke, zakaj ne pride do nekega urejenega in trajnega delovanja. Prvi se je oglasil Giani, ki nam je povedal, da do danes ni prišlo do nobene dejavnosti, ker mladina sama ni te potrebe občutila. To pa zaradi tega, ker ni bilo nikogar od starejših, ki b' skušali vzbuditi pri mladih zanimanje do nekega organiziranega dela in nihče jim tu ponudil pomoči, čeprav so za to prosili. Nadaljeval je Marjo in po vedal, da so se mladi vaščani že enkrat zbrali, da bi diskutirali n tem problemu in prav .s tega sestanka je prišla zamisel, da bi organizirali odbojkarski turnir. Poz neje pa je ta zamisel odpadla, ker ni bilo za to panogo preveč zani manja zato so jo nadomestili z nogometom. Res so ta turnir tudi ižved li in odigrali vrsto tekem na dober-dobskem nogometnem igrišču z eki parni iz Doberdoba, Dola in Bresto vice. Pri tem je Katja dodala, tla bodo to dejavnost vsako leto ob navijali in da je to nekak začetek za vrsto bodočih akcij, ki jih mislijo mladi vaščani izvesti. Seveda na programu nimamo še nič točno do ločenega, je nadaljevala Tatjana, ker to se bomo zmenili na prihodnji seji vseh mladincev Tako se je naš razgovor nadaljeval in spremenil v nekak sestanek, na katerem so prišle na dan razne težnje in problemi teh mladincev. Izvedeli smo tako, kot sem že prej omenila, da imajo na programu sejo in to v sredo, 6. julija, na katero bodo povabljeni vsi mladi vaščani od 11. pa do 27. leta starosti. Vseh Skupaj bi moralo biti približno 47. Namen tega sestanka, nam je obrazložila Sonja, je, da se zberemo vsi mladinci in skupno proučimo naše probleme in možnosti, ki jih pravzaprav imamo, da končno le naredimo nekaj pozitivnega. Tedaj se je oglasila Kati in nam povedala, da jim primanjkuje tudi sredstev zato, da bi nekaj sami začeli. Zato bodo na tej seji tudi razpravljali, kaj rabijo, da lahko pričnejo z neko dejavnostjo in pravzaprav, katere so tiste dejavnosti, ki vse najbolj zanimajo. V načrtu, imajo tudi poseg pri občinski upravi, katero bodo zaprosili za pomoč kadar jim bo primanjkovalo sredstev. Naš razgovor z vaščani je postal NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU GORIŠKIH INDUSTRIJCEV V poročilu Nazaria Romanija vsa vprašanja industrijskega razvoja Goriške v Številne tovarne se nahajajo v'težavah in si niso letos opomogle od lanske krize - Pozitivna ocena pobude o plovnem kanatu Sora-Sava-Donava ž*red nabito polno dvorano gori-Ike trgovinske zbornice .je pred #Mnik goriške zveze industrijcev TJazario Romani imei včeraj zelo obširno poročilo o polžaju v go-riškem gospodarstvu s posebnim atironi na industrijsko področje. Romani je poročilo imei na redkem letnem občnem zboru zveze Industrijcev, na katerem so bili »risotni tudi deželni odbornik za Industrijo in trgovino Stopper, predsednik goriške trgovinske zbornice Lupi eri, goriški župan De Simone, poslanec Marocco, deželm odbornik Tripani, deželni svetovalec Bergo iras, Devetak in Zorzenon, zastopniki enotne sindikalne federacije, političnih strank, drugih strokovnih združenj. Romani ie mestoma zelo kritično, tako do vlade kot do sindika tov in drugih dejavnikov, prikazal •tališče industrijcev v sedanjem trenutku. Položaj se ni v ničemer izboljšal v primerjavi s prejšnjimi letom. Uvodoma je dejal, da bi pomenil tortni kanal Soča - Sava • Donava veliko pridobitev za vso deželo, za goriško in tržaško po dročje pa še posebej. Ta kanal je predviden v osimskem sporazumu, vendarle se morajo oristojne oblasti avno in odločni izraziti ah ao za dejansko uresničitev tega velikanskega objekta ali pa bo stvar ostala samo na papirju, če bi se stvar uresničili bi to pome nilo zelo veliko za gospodarski razvoj naših krajev. Istočasno je Romani dejal, da je nujno potrebna gradnja avtoceste iz Vidma do avstrijske meje. Ko je analiziral položaj v po •gmeznih industrijskih panogah m govornik dejal, da imamo \eliko krizo na gradbenem področju. Za radi visokih gradbenih cen in vi- sokih obrestnih mer se je zidanje ustavilo. Gradbena podjetja so r,-hranila svoj gospodarski potencial le ker . lahko sodelu jejo v obnovi od potresa porušenp Furlanije. Prizadevajo pa si sama dobiti ugodnosti raznih stanovanjskih zakonov in v lastni režiji graditi ljudska stanovanja. S tem v zvezi je tudi kriza v Industriji gradoenih komponentov. Kriza ie zajela tudi avtoprevoz-ništvo. posebno zaradi visokih cen goriva ter tovornjakov in nadomestnih delov. Nekoč cvetoči sektor se nahaja danes v težavah. V te žavah se nahajajo tudi tekstilne tovarne na Goriškem, ker gre blago težko v prodajo. Podjetja ima jo precej dolžnikov med temi prednjači državna uprava. V te žavah se kajpak nahaja tudi kemični sektor. Kovinska industrija lahko nekatere proizvode ugodno prodaja na tujih tržiščih. V ugodnem položaju so tovarne Eaton - E,st, Vouk, Brunnsclnveder. Detroit. Slednja bo celo gradila novo tovarniško halo. V krizi pa se nahaja kovinska industrija, k' je v državnih rokah. Tu je Romani mislil predvsem na tržlško ladjedelnico, o kateri smo že večkrat poročali V hudem položaju se nahaja trenutno tovarna Ansaldo v Tržiču, čeprav ',i prerokujejo prebroditev krize zn konec leta, V nejasnem položaju ie tovarna Bulloneria Eurooea v Tržiču, ki snada v razpuščeni koncem EBAM. Medtem ko je bilo v industrijskem sektorju sorazmerno manj posegov v dopolnilno blagalno v prvih petih mesecih letošnjega leta (57.337 ur) v primerjavi s celotnim lanskim letom (245.527 ur), se je položai občutno poslabšal v gradbenem sektorju, kjer so zabeležili v prvih petih letošnjih mesecih 181.627 ur dopolnilne blagajne, medtem ko jih je bilo lani v celem letu 270.359. Polemičen je bil seveda Romani do sindikatov, v zvezi » sindikalnimi prizadevanji za obnovitev splošnih delovnih pogodb ali usklajevanja splošnih pogodb z dopolnilnimi v posamezni h podjetjih. Govoril je tudi o nujni razporeditvi dopustov, o notranjem premiku v tovarnah, o odsotnostih z delovnega mesta. Ko se je dotaknil vpra. Sanja mladinske nezaposlenosti jc dejal, da je v zadnjih razredih višjih srednjih šol na Goriškem letos 1175 mladincev. Od teh jih samo 178 obiskuje zadnji razred strokov ' nih šol in ti bodo dobili takojšnjo zaposlitev. Težje pa bo seveda z ostalimi, ki bodo dobili diplomo knjigovodje, geometra, učitelja, itd. Tudi goriška industrija potrebuje mlado kvalificirano delovno silo, zato so industrije! mnenja, da je potrebna drugačna odločitev za študij na višjih • srednjih šolah. Ni manjkal očitek bankam, da so s svojimi obrestmi prestroge in da stvar prečei ovira razvoj in marsikdaj tudi normalno delovanie industrijskih podjetji. Svoje poročilo pa je Romani zaključil z o-bravnavo posojil rotacijskega sklada, deželne finančne dražbe Friulia in goriškega sklada. Po tem obširnem poročilu r< spregovorili še nekateri gostje, men njimi odbornik Stopper. ki je orika zal stališče deželne vlade do go six)darskih vprašanj dežele in u-menil predvsem izvajanje osimskega sporazuma, ki naj prinese tudi Goriški možnosti za dvig gospodar st v a in nujno obnovo porušene Fur lani je. zelo zanimiv in pravzaprav smo spoznali, da Jamlje v resnici niso tista vas, kakor si večina ljudi misli, kjer mladina nič ne dela, ker nima volje. Obratno, zavedli smo se, da je v teh mladih veliko dobre volje do nekega skupnega dela, manjka pa jim samo človek, ki bi to njihovo dejavnost vodil in pa sredstva, za katera upajo, da jim bo priskočila na pomoč občina. Ob zaključku torej lahko rečemo, da so želje velike, načrti dobri in iz tega bodo gotovo tudi prišli do pozitivnih rezultatov. L. S. Razprava o sredstvih množičnega obveščanja v odborih SKGZ Na skupno sejo sta se v petek zvečer sestala v Gorici teritorialni od bo- SKGZ za Goriško in področni odbor za sredstva množičnega obveščanja pri SKGZ! pod skupnim predsedstvom dr. Mirka Primožiča in P’iliberta Benedetiča. Člani obeh od borov so skupno, po že izdelanih študijah in predlogih, preučili vprašanja sredstei množičnega obveščanja tako v zamejstvu kot v matčni domovini s posebnim ozirom na goriško problematiko. V zelo odkriti in obširni razpravi je prišla do izraza težnja po boljšem izkoriščanju sredstev ki so z- na razpolago na našem prostoru in tudi o njihovem potenciranju. Istočasno ra je bila tudi poudarjena nujnost izvajanja načel osimskih sporazumov o odprti meji, o pretakanju vesti preko sedanjih meja in o sodelovanju sredstev množičnega obveščanja na o-beh straneh italijansko - jugoslovan ske meje. Protest profesorjev in zavodnega sveta Zavodni svet in profesorski zbor državnega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici sta na sejah dne 24. t.m. med drugim vzela v pretres tudi dopis deželnega odhorni štva za šolstvo z dne 3. 6. 77 št. 7010. Deželni odbor je namreč ustanovil posebno komisijo, ki naj preuči jezikovno stanje in izdela načrt za zaščito in ohranitev jezikovnega zaklada v deželi, t.j. furlanščino in drugih govoric («del friulano e delle altre parlate della regione*). Naproša šolske dejavnike, naj k temu prispevajo s pripombami, nasveti, predlogi. Zavodni svet in profesorski zbor sta pripravljena prispevati in sodelovati, se pa sprašujeta, kakšen načrt za ohranitev slovenskega jezika lahko izdela ustanova, ki ga poni žuje na raven navadne »govorice*, ko je vendar slovenšči: a drugi jezik v naši deželi. Zato obsojata in zavračata tak odnos do materinščine velikega dela prebivalstva naše dežele. Prav tako sta zavodni svet in profesorski zbor ponovno izrazila protest proti deželnemu odborništvu, ki pri nelitvi ozemlja dežele na okraje ni upoštevalo soglasne zahteve Slovencev v Italiji po enotnem slovenskem okraju, ki naj združi v celoto slovenske šole od vrtcev do višjih srednjih šol. Predsednik zaodnega sveta (g. Rožič Saverij) ' I' !WBI Sekcija VZPI, PD Danica in Gospodarska zadruga z Vrha so ob prerani smrti Ludvika Devetaka darovali 75.000 lir namesto cvetja na grob. ki jih bodo na željo svojcev vložili v sklad za gradnjo Kulturnega doma na Vrhu. VELIKO LJUDI NA POGREBU LUDVIKA DEVETAKA NA VRHU timi izkušnjami so ga izvolili za predsednika vaške sekcije VZPI -ANPI. Pred dobrimi dvajsetimi leti si je prav na Vrhu z ženo Malko ustvaril topel dom, kjer sta zrastla sinova Ivo in Karlo. Odšel je tako nepričakovano, sredi dela, ko so bile v teku priprave na vaški praznik, ki bi se moral začeti v petek. Hudo prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. Ogromna množica vaščanov, pri; jateljev in znancev, med katerimi je bilo zelo veliko bivših partizanov, se je včeraj popoldne na Vrhu poslovila od nenadno in prezgodaj umrlega Ludvika Devetaka, bivšega predsednika vrhovske zveze bivših borcev in vsestransko priljubljenega vaščana in javnega delavca. Na njegov pogreb so prišli slovenski in italijanski ljudje, bivši partizani so nosili številne zastave sekcij, med katerimi je bila tud ona do-berdobske partizanske sekcije s slo venskim trakom, nosili so številne vence domačih društev in organizacij, pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, posameznih sekcij tega zdru ženja. Prišli so tudi zastopniki Zve ze borcev iz Podnanosa s katerimi imajo bivši partizani in prosvetni delavci z Vrha prijateljske stike. Domači pevski zbor je zapel nekaj žalosti nk pred partizanskim spomenikom, cerkvijo in na pokopališču. Tu sta se od pokojnega poslovila v imenu vseh domačinov in še po-1 sebej vrhovske partizanske sekcije: France Grilj, v imenu pokrajinskega odbora VZPI - ANPI pa je govoril j podpredsednik Ladi Dornik, kj je o-risal vrline pokojnega Ludvika Devetaka, ki je bil od partizanskih let sem vsestransko aktiveni v slovenskem naprednem gibanju. Ludvik Devetak se je rodil na Vrhu, pred 51 leti v družini, kjer je bilo 7 otrok. Še nedorasel je ostal i brez očeta in matere. Zelo mlad se je zaposlil pri železnici in to v najhujših letih druge svetovne vojne. V Podbrdu, kjer je bil nekaj časa namešpen je navezal stike z narodno j osvobodilnim gibanjem, Leta 1943 pa se je odločil, da tudi sam aktivno stopi med Titove borce. Nekaj časa je bil v vrstah Južnoprimorskega o dreda, ki je deloval v Brkinih, potem pa je bil z minerskim vodom poslan na Kras, bliže rojstnemu kra-! ju. Po končani vojni je skoraj še dve j leti služil v jugoslovanski armadi,1 od koder so ga odpustili aprila 1947. Po vrnitvi domov se je takoj aktivno vključil v politično delo in pomagal pri organizaciji mladinskega gibanja na Goriškem. Precej časa je bil član glavnega odbora Zveze slo venske mladine. Poprijel pa je tudi drugod, povsod, kjer je bilo treba kaj pomagati. Tako je po ustanovitvi županstva v Sovodnjah dolgo vrsto let sodeloval v raznih občinskih komisijah, na prosvetnem področju pa je pomagal pri domačem društvu Danica. Kot bivšega borca z boga- Mlatli KPI, PSI in KD o mladinskem zaposlovanju Sestala so se pokrajinska tajništva komunistične, socialistične in demokristjanske mladine, da bi skupno preučila pobude, ki so v zvezi z izvajanjem nedavno sprejetega zakona o mladinskem zaposlovanju. člani tajništev omenjenih treh organizacij se bodo sešli s sindikalno organizacijo v želji, da se med mladino ta zakon čimbolj popularizira. činkovitost škropljenja. Potrebni so večkratni posegi, kar pomeni višje izdatke za nabavo škropiv. Poleg tega pa uporaba kmetijskih strojev na razmočenih zemljiščih no vzroča znatno škodo, ki se je v. nogradniki po navadi zavedajo šele pri jesenskem ali spomladanskem oranju. Uporaba in izbira sredstev proti glivičnim boleznim in za zatiranje škodljivcev je zato izrednega pomena. Uporaba neprimernega škropiva utegne resno ogroziti pri delek grozdja, uporaba kemičnih sredstev za zatiranje trtnih škodljivcev pa utegne imeti tudi posledice na zdravju vinogradnikov. Tudi na tem področju prihaja čeprav s težavo, zmeraj bolj do veljavo ekologija. Pred leti so bili kmetje prepuščeni na milost ali nemilost kemičnih tovarn, ki so ponujala najrazličnejše preparate, bolj ali manj učinkovite. Zdaj imajo vinogradniki ob strani fitopatološko službo, ki je posebno v zadnjem času zelo u-spešna. «Opaziti .je bilo pretirano porabo kemičnih preparatov za zatiranje škodljivcev, rdečega pajka, molja in drugih, medtem ko so vinogradniki pametno uporabljali protigli-vična škropiva. Ker so sredstva za boj proti škodljivcem zelo strupene in nevarne spojine, je naša služba mnenja, da je treba z njimi previdno ravnati in jih uporabljati v izjemnih primerih. Opazili smo namreč, da omenjena sredstva niso uničila samo neposrednih škodljivcev na trt1, ampak celo vrsto drugih tudi koristnih žuželk in s tem pretrgala tako imenovano elofloško ravnovesje. Torej nui-no bi ' omejiti uporabo takin sredsie- primere, ko pride dejansko OR izbe. Sicer pa imajo danes vinogradniki na raznolago tudi manj nevarna škropiv.a III. in IV. skupine, ki so istočasno uspešna v boju proti glivičnim obolenjem — peronospori in oidiju — kakor tudi proti škodljivcem.* Neprimerna uporaba kemičnih sredstev v vinogradništvu, tudi neprimerno gnojenje, pa ima lahko neljube posledice tudi na končnem proizvodu. »Tako smo že pri isti sorti vina ugotovili spremembe okusa, barve ali druge manjše napake, ki jih sicer sodobna enologija z lahkoto popravi. So pa alarmni zvonec, da moramo biti pri uporabi najrazličnejših kemičnih sredstev, ki nam jih nudi sodobna industrija, tudi gnojil, zelo previdni*, nam je de jal dr. Fabbro, ki je pred nekaj dnevi objavil zanimivo knjigo o vinogradništvu v Furlaniji in Brdih- Ob koncu pa sva se dotaknil* še vprašanja, ki si ga zastavil* marsikateri vinorradr-ik, ki je le tos obnovil nasade. Kakšni so c* beti za prodajo briških kakovost-1 nih vin ob upoštevanju .vse hu.iš* gospodarske stiske, ki ima za posledico zmanjšanje popraševar.j) potrošnih dobrim, torej tudi vina- Dr. Fabbro meni da take gospodarske razmere ne bi smele resneje ogroziti briškega vinogradništva. Podatki o naraščajočem txr praševanju za kvalitetnim proizvodom so sami po seb; dovolj zgovorni. Po drugi strani pa je tržišče kvalitetnih briških vin omejeno na deželo Furlanijo - Juli jski) krajino, kar predstavlja določene prednosti pri komercializaciji. V prihodnje se utegnejo morda pojaviti težave zaradi vstopa Španije, Portugalske in Grčije v Skupno evropsko tržišče in zgradi povečane proizvodnje v Južni Italiji, ki je lani občutno nazadovala zaradi bolezni, letos pa bo skromni zaradi zmrzali. »Vsekakor prednost ''riških viti je v njihovi kvaliteti in prav to ceni,jo potrošniki, čeprav morajo pri tem odšteti nekaj v^č denarja.l Razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bodo tudi letos pripravili tečaj za popravne izpite in sicer od 1. do 30. avgusta. Prijave sprejemajo v upravi doma, Svetogorska cesta 54, vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 29. julija. U HOTEL ARGONAVTI Vabimo vas, da se udeležite PRAZNIKA LAŠKEGA PIVA ki bo na vrtu hotela Argonavti od 9. do 17. |ull|a Z NASLEDNJIM PROGRAMOM: SOBOTA, 9. julija, s pričetkom ob 16. uri: od 18. do 23. ure: NEDELJA, 10. julija: TOREK, 12. julija: SREDA, 13. julija: povorka Mangeurette in godba na pihala iz Logatca plesni ansambel HENČEK folklorna skupina iz Koprive s plesnim ansamblom MARIO .PONEDELJEK, 11. julija: plesni ansambel ARGO iz Poljske plesni ansambel ARGONAVTI plesni ansambel LAPOS in modna revija Ivan Debevc iz Mengša pri Ljubljani s sodelovanjem Pletenine Ljubljana, Svilanit Kamnik, Utok Kamnik, Usnjarska konfekcija prireja z organizatorjem veliko modno revijo za pomlad, poletje, jesen in zimo, s pričetkom ob 20. uri plesni ansambel Trio KARLI plesni ansambel Franc Flore plesni ansambel Ludvika Lesjaka plesni ansambel AGRO iz Poljske VLJUDNO VABLJENI! ČETRTEK, 14. julija: PETEK, 15. julija: SOBOTA, 16. julija: NEDELJA, 17. julija: Podražitev vodp na jutrišnji seji občinskega sveta Jutri zvečer ob 18.30 se sestani občinski svet v Gorici. Občinski sv*1 se bo v juliju sestal najbrž še tri krat, v avgustu pa bo miroval. N> dnevnem redu jutrišnje seje bodi skušali odobriti vrsto točk prejšnji!1 sej, o katerih niso še razpravljali- Letos septembra seminar za šolnike Kakor običajno bo tudi letos sep tembrski seminar slovenske kulturi za slovenske šolnike iz zamejstva-Ker se bo prihodnje šolske leto pričelo že 20. septembra, bo seminar od 11. do 18. septembra in sicel ha Otočcu pri Novem mestu. Sindikat slovenskih šolnikov naproša zainteresirane, naj se do 15. t.m. prijavijo pri tajniku ali predsedniku sindikata. Priznano mednarodno avtoprevoznik podjetje LA G O R I Z IA N A GORICA - Ul. Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Lestvice za poučevanje na slovenskih šolah Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici so včeraj objavili le stvico profesorjev, ki so zaprosili za pouk na slovenskih srednjih še lah v Gorici. Gre za nova imenov*1 nja. Proti omenjeni prednostni le stvici je možen rekurz, najkasneji do 1. avgusta letos. Zainteresirani naj se o stvari pozanimajo na šolskem skrbništvu. Kino Gorica VERDI: zaprto zaradi dopusta CORSO: 15.15—22.00 »Attenti a quh due* L’ultimo appuntamento. T-Curtis, R. Moore in S. Kendall Barvni film. MODERNISSIMO: zaprto zaradi de pusta. CENTRALE: zaprto zaradi dopusta. VITTORIA: zaprto zaradi dopusta Tržič 1'RINCIPE: 18.00-22.00 »Le nuovl avventure di Furia*. EXCELS10R: 18.00—22.00 «Ely U 1*-drone*. J\oru Gorica in okolica SOČA »Krvavi lov* ameriški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Močnejše od mafije*, angleški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Super policaj*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna »Tavasani* Korzo I" talija 20 tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je v Tržiču de žuma lekarna «Centrale» Trg republike tel. 72341. Vzgojno in upravno osebje dijaškega ^ doma v Gorici izreka Ivu W Karlu iskreno sožalje ob izgubi očeta- Pokrajinski odbor VZPI - ANPI t* Goriško izreka ženi Malki ter sinovoma Ivu in Karlu in partizanski sekciji na Vrhu sožalje ob nenadni izgubi predsednika sekcije Ludvika Devetaka in se zahvaljujemo vsem partizanskim sekcijam s te in one strani meje, društvom in posameznikom, ki so v tako velikem številu na včeraj": šnjem pogrebu počastili njegov spomin. , Gorica, 3. julija 1977 3. (ulila 1977 li lih. an< sv«1 trt Ni od< ijj* ali uri ,VS- prt naf cel n» 15. ■ed' trni' le »it še trp^«$. Potrebno.,je torej ,tehUm>, premisliti, alt Tki splača." začeti- j s korakom, ki bi si v bodoče dokazal zgrešen, ali pa se raje splača obravnavati ključna vprašanja racionalizacije ozemlja, ki bi ga bilo potrebno razdeliti na manj oko stenelih osnovah. Vemo, da je izhodišče teritorialnega načrta v formulaciji ene ali več možnostj interpretacije strukturalnih značilnosti področja in njihovega razvoja v času. Troje dejavnikov vpliva na obliko vanje teh hipotez: stopnja po- globljenosti kulturno politične razprave, sodobnost tehnologij za analizo ter simulacijo ozemeljski!1 pojavov, razpoložljivost zadostno elastičnega sistema zbiranja podatkov, ki naj krije v glavnem informacijske potrebe. Ti dejavniki so izhodišče načrtovanja, čeprav so obenem tudi njegov neločljiv del. V zvezi z urbanističnim okoljem v naši deželi lahko sodimo, da so |X)goji, ki zadevajo tehniko analize in razpoložljivost informa cij, v kratkem roku nespremenljivi. V tem smislu se strinjamo z oceno o neizdelani urbanistični disciplini, 'ki jo najdemo v deželnem urbanističnem načrtu. Zato pa ne smemo pozabiti, da je potrebno splošno razčiščenje gospodarskih in ozemeljskih proble mov v deželi, kar je mogoče doseči s stalnim demosratičnim soočenjem, ki bi ga morali spodbujati za urbanistiko pristojni deželni organi. Če namreč upoštevamo, da res ne spodbuja diskusije, tudi zato. ker ni komunika tiven in ker se izogiba vprašanj, ki so po vezana z razvojem de žele iri sanacijo obstoječe strukture. K,ar zadeva oblik,o tega načrtovalnega instrumenta, je kritika še bolj očitna: izvode dokumenta ni lahko širiti, še manj pa asimilirati Ni pa tako očitna kritika problemskih aspektov načrta, ki bi jih oilo potrebno izreči na račun določenega odnosa med obrobnimi in osrednjimi področji, vlogo produktivnih vej. ki so tradicionalno podrejene splošnemu gospodarstvu, politiki uravnovešanja ter smotrnega upravljanja naravnih virov bogastva. Če se teh sestavin ne obravnava v za d(|stni meri in jih korektno upoštevamo, se razblini vsaka mož nost metodološkega utemeljevanja ter definicija ciljev načrta in sredstev, ki so potrebna, da se jih uresniči. V- nasprotnem primeru pride v poštev uporaba tra dicionalnih načrtovalnih metodologij, kot so funkcionalna razdelitev v cone, spremljajoča nor mativa. določanje standardov, ki se običajno uvajajo tia povsem različnih nivojih. Deželni načrt postaja tako tog, z zgnij omeje- valno vsebino, medtem ko manjka v celoti kakršnakoli spodbujevalna dejavnost- človeških dejavnosti na tem ozemlju. Nobenega dvoma ni, da si takega instrumenta nismo pričakovali od deželnih organov, ker je diametralno nasproten' pričakovanjem dobršnega dela deželnega prebivalstva in še posebej slovenskega Zato pa tudi ne razumemo, zakaj naj bi postal os bodoče teritorialne politike v deželi, ne pa izhodišče za splošno in, večstransko soočanje za razčlenjeno ozemeljsko politiko, ki naj ne deluje negativno na prebivalstvo obrobnih področij, ki jih ta instrument sploh ne upošteva. Gotovo je mogoče doseči kolektivno in zrelo spoznavanje problemov; tudi če se danes zde pomanjkljive možnosti za konstruktivno debato o gospodarski in krajinski ureditvi naše dežele, bodo te možnosti dane v bodoče, kajti znano je, cla pričakujemo celo zaporedje zakonskih in institucionalnih novosti, med katere spada na prvo mesto ustano vitev komprenzorijev. Da bi te pobude ne bile v kali zatrte ali ponižane, bi bilo primerno spremeniti nekatera temeljna pojmovanja, ki zadevajo odnos med .deželnim in kompren zorialnim načrtovanjem. Lahko se namreč vprašamo, zakaj je dežela izbrala pot deželnega na Črtov a n ja, medtem ko doslej ni' uresničila obvez, ki jih je spre jela z deželnim, zakonom 29/73. Ustrezna izkušnja pri načrtovanju in programiranju bi lahko izhajala prav iž krepitve nadobčin-skili utruktur, kot so gorske skupnosti. Tudi če bi načrtov potem ne uresničili, bi se vsaj ohranile upravne izkušnje, ki bi vseka kor obogatile izkušnje deželnega načrtovanja in torij omogočile predhodno • razčiščenje problema. Prednost «subregionalr,ega» načrtovanja v pogojih zaostale discipline je vezana na širino ana liz in posegov, ki jih je mogoče- — glede na manjše razsežnosti — razumeti bolj sintetično. Poleg tega pa bi stalni stik z ozemeljsko stvarnostjo in demokratičnimi predstavniškimi organi orno g očal lažjo selekcijo osrednjih tem, okoli katerih bi nato določili cilje in metodologijo dežel nega načrtovanja. Naraščanje medobčinskih načrtovalnih in u-pravnih organov bi kompenziralo pomanjkljivosti instrumentalnega, tehničnega in informativnega zna čaja, obenem pa bi bili ustvarjeni temeljni pogoji za razplet politične in kulturne razprave o vlogi deželnega načrtovanja v trenutku. ko so se umaknili s po zornice državni organi za družbeno in gospodarsko programi ranje. Izhajajoč iz stanja, ki ga pogojujejo obstoječi zakoni, kakor tudi način, kako se deželni urbanistični načrt loteva vprašanja upravljanja na nižjih nivojih, so načrtovalne naloge razdeljene nekam mehansko, preko dodatne specifikacije vsebine deželnega načrta, medtem ko sploh niso izrecno omenjene možnosti stimulacije ter preverjanja načrta na kompren/orialni ravni v odnosih na politiko višjih organov. Ureditve odnosov med raznimi upravnimi organi nas spominjajo na sistem sklicevanja na organe, ki jih je treba še ustanoviti, kale rim naj bi pripisali možnost reševanja problemov, kot če oi sama ustanovitev teh organov pomenila, istočasno odkritje načina, kako rešiti krizo teritorialnega razvojnega modela. Odsotna je torej razvojna vizija upravnih struktur v okviru pojmovanja procesov odločanja na osnovi participacije. Od tod torej zamisel «subregionalnega» načrtovanja, na katerih slonijo izkušnje najbolj napredih deželnih zakonodaj v Italiji. Opustiti je treba pretirano ambiciozne načrte, prezapleteno pri stopanje in preiti k poglabljanju problemov, ki so trenutno na dnevnem redu, da bomo jutri lahko delali s širšimi smernica-nji in bolj ustreznimi sredstvi. Standardi Dežela Furlanija Julijska krajina s posebnim statutom ni u-strezno upoštevala heterogenost krajinskih, družbenih, gospodarskih in nenazadnje tudi komponent etničnega značaja (ki so dali deželi posebni statut) in je rešila vprašanje določitve standardov s kriteriji in normativami, ki so splošne in vodijo v poplit-vitev načrta. Če oi standardi ustrezali načrtovanju velikih urbanih sistemov, gotovo rve ustrezajo suburbanim in obrobnim krajinskim sistemom: tedaj bi torej bilo bolj primemo, če bi v deželnem urbanističnem načrtu določili kriterije-in splošna načela, preko katerih naj bi urbanistični konzorciji dosegli specifične cilje obravnavanega ozem'ja. Komprenzoriji Pot oblikovanja komprenzorijev je dejansko obvezna, ker izhaja iz objektivne nujnosti organizacije ozemlja na upravnih ravneh, ki so širše od občinske. Vsak ukrep v tem smislu samo utrjuje težnjo, ki se samogibno utrjuje in jo dokazuje oblikovanje občinskih konzorcijev, ki že obstajajo v naši deželi. V tem smislu politična volja ustanavljanja kom-prenzorijev, ki naj bodo novi organi napj)pygnja in upravljanja, pomeni važno novost, pri čemer pg je treba v celori ovrednotiti tudi vsebino deželne urbanistične politike v zvezi z razdelitvijo ozemlja po komprenzorijih. Razprava na to temo širom Italije spodbuja razmišljanja o vlogi in sestavi, ki jih zadevna deželna zakonodaja na urbanističnem področju (in torej deželni urbanistični načrt) predvidevajo za konzorcije in njiliove skupščine. Znane so že omejenosti tega upravnega organa o katerih so že večkrat opozorili na drugem mestu, ker v .talijaiskem upravnem redu nima še .določenega samostojnega mesta, se lahko sprašujemo, kako oo ta nova ustanova sprejemala upravno decentralizacijo, ki zacicva v glavnem prav splošno urbanistično načrtovanje. V zadnjih letih se je način obravnavanja urbanističnih pro blemov korenito spremenil. Veči na občin ima splošne instrumente, pažnja pa se osredotoča na probleme uresničevanja in uprav Ijanja. V tein trenutku je tnrej usoda splošnega načrtovanja zelo meglena. Kot se je že zgodilo v deželah, ki so naprednejše od naše, bi se splošni regulacijski načrti lahko postopoma spremi njali iz pretežno omejevalne vsebine v ozemeljske sheme, v katerih naj bi imeli prednost idea tivni in spodbujevalni elementi. Če bi se to zgodilo tudi v Furlaniji - Julijski krajini bi bilo napačno omejevati preprosto preda janje - pristojnosti komprenzori jem, ne da bi decentralizirali tudi pristojnosti. ki je sedaj trdno v rokah deželne uprave Sele tedaj bi to pomenile kakovostni preskok v splošnem načrtovanju. Izognili bi se tudi nevarnosti oblikovanja komprenžorialnih načrtov s seštevanjem obstoječih občinskih načrtov. Komprenzorijem ne moremo dodeliti pristojnosti načrtovanja in upravljanji ozemlja, 'ne da bi obenem določili vsaj minimalno raven samostojnega odločanja, ki naj pride do izraza v sestavi skupščinskih organov urbanističnih konzorcijev. Tudi ne zadostuje mehanizem, po katerem ima vsak član skupščine oblast, ki ustreza «teži» njegovega glasu. V tem primeru so namreč priza dote manjšinske komponente nekega ozemeljskega sistema, ki na na splošno opravljajo pozitivno funkcijo, ki niti ni obrobna in katerim je treba priznati' aktivno vlogo. Isti mehanizem ne jamči ,ustreznega predstavništva manjših občin, v kolikor glas ni povezan z ustanovo, ki -ga izraža, pač pa na število prebivalstva. V tem smislu nas vse to spomi- nja na že obstoječe ustanove (mislimo na pokrajine). Organi, ki jin opredeljuje deželni urbanistični načrt z deželno zakonodajo, niso zadostno razčlenjeni, da bi lahko zares predstavljali novost v strukturah upravljanja ozemlja: model, ki je prevladal, je centralističen, brez pomenljivih povezav s podobnimi strukturami in brez jasne opredelitve nalog in upravnih oblasti, ki naj bi ne vzbujali konfliktov s krajevnimi avtonomijami. Zaščitena področja Osnutek deželnega urbanističnega načrta predvideva tudi določene okvire zaščite krajinskih značilnosti s posebnimi normami. Kar zadeva splošno problematiko je morda dovolj, če podčrtamo sledeče ix>misleke: prekomerno enostranska je usmeritev, ki je bila dana obrobnim pod roč jem, v kolikor predložene omejitve ne nudijo osnov za organski in torej mnogostranski razvoj teh področij, skladno z raznolikostjo družbene in gospodarske stvarnosti teh področij. Drugačna normativa, ki naj bi usmerjala in upoštevala celovito fina-lizacijo teh področij in upoštevala raznolikost družbene in gospodarske stvarnosti, bi lahko nudila krajevnim upravam . ipsjrppient, s katerim bi se bolje lotile koč-Iji^čga prtiblema zaščitenih" 'področij. Znano je, da zaščitena področja v Italiji in drugod kažejo vrsto pomanjkljivosti zaradi enostranske usmeritve, ki jim je bila dana. Ne zadostuje opravičevati nujnost zaščite določenih ozemelj na osnovi zgolj naravoslovnih mo tivacij, medtem ko to ozemlje služi za dejavnosti na njem živečega prebivalstva. Če upoštevamo predvsem nujnost ohranjevanja, ne upoštevamo pa mnogostranski razvoj ozemlja, ki bi ga bilo treba zaščititi, kar pomeni slediti pojmovanjem, ki ne jemljejo v poštev zaščite ozemlja s pomočjo samega . prebivalstva Brez zaupanja in podpore prebivalstva se v naprej ustvarjajo razlogi konfliktov, napetosti med raznimi komponentami. Zato snv) mnenja, da zgolj zaščita in torej omejevanje oziroma odpravljanje gospodarskih dejavnosti na zaščitenih ozemljih pomeni poudarjati gleda na kulturne in antropske značilnosti ozemlja predvsem a-socialni aspekt, ki je konec koncev škodljiv tudi za zaščito, saj se ponižujejo riružbeno-gospoaar ske težnje prebivalstva. Poleg tega, da zaščita take vrste, kot je predlagana v deželnem urbanističnem načrtu, ne za sleduje ciljev naravnega razvoja ozemlja, bi morala področja, ki so blizu velikih mest tudi slu žiti rekreaciji mestnega prebivalstva. V tej luči bi bile potrebno ponovno preučiti kriterije načrtu vanja in razmejevanja ter kata-logirati vse značilnosti posame znih zaščitenih območij Zato bi bilo potrebno pripraviti analize ne samo naravoslovnega znača ja. pač pa tudi gleue na kmetijsko in gozdno strukturo ozemelj, ki bi morda spadale pod krajinsko zaščito ter analize morebitnih dejavnosti, ki so gospo darsko pomembna nadalje krajinsko ocene ter analize rekreativnega potenciala in možnost: izkoriščanja turizmu In razvedrila skladno z okoljem. Zaupanje prizadetega prebivalstva ter odprava njegovih pridrž kov do krajinske zaščite so ne posredno odvisni od povezanost: njegovih koristi s 'cilji zaščite okolja. Zares učinkovita zaščita ne prezira objektivnih značilnosti ozemlja, ki ga obravnava. Elastična procedura urbanističnega načrtovanja omogoča dialektično primerjavo mnenj in koristi, racionalizacijo razprave in interesnih antagonizmov, ki bi v nasprotnem primeru vzbudili le aprioristično zavračanje . predlogov. Predlogi za razvoj produktivnih dejavnosti Kot dopolnilo temeljnih argumentacij, ki smo jih doslej opisali, sledijo tu še nekatere opombe k deželnemu urbanističnemu načrtu, ki zadevajo ureditev ozemlja in načrte glede na dejavnosti! 'ki so' na splošno prikotnd :IV dežell.''l''io" Kmetijstvo Deželni urbanistični načrt je o-blikovan po strogi razdelitvi področij in dejavnosti v posameznih območjih, ne upošteva pa — v zve-. zi s kmetijsko dejavnostj > — zapletenosti kmetijske stvarnosti, ki prihaja do izraza z veliko raznolikostjo zaradi geomorfcloških, pedoloških, klimatskih, družbenih in drugih razlogov. V obrobnih področjih, kjer po večini žive Slovenci, kmetijska dejavnost ni enolična glede na struktura in usmeritev, pač pa se v glavnem pojavlja kot dopolnilna dejavnost poleg drugili gospodarskih dejavnosti. Poleg tega pa prihaja do izraza z očitno diferenciacijo, ker razen izjem ne obstajajo specializirana podjetja ali teritorialne specializacije. Ker so ta pod”očja po večini obrobna in zaradi morfoloških značilnosti ozemlja (v glavnem je gorato) ni mogočt predvideti eno-hčno specializacijo na ravni podjetij ali teritorija, pač pa razvoj kmetijskih dejavnosti kot pretežno dopolnilnih, ,kar je v časih energetske in družbenourbane krize pozitivna vrednota. Posplošena raba indeksa lahko v takem družbe, no-gospodarskem okviru povzroči splošno stagnacijo teh ozemelj, posebno še, če upo -evamo omejit, z oziroma dejstvo, d"1 posamezna podjetja ne uživajo deželnih olajšav rli podpor, potem ko se je v tem smislu sprejelo načelo o podeljevanju sredstev po ozem ljih oziroma conah in po posameznih dejavnostih. Za konkretno izkoriščanje ozemlja, kot izhaja iz vsebine deželnega urbanistčne ga načrta, bi zadostovalo nekaj splošnih smernic, ki naj ne zavirajo določeno krajinsko obuboža-nje, medtem ko bi podrebnejše smernice določili v podrejenih stopnjah načrtovanja. Zato menimo, da za zaščito krajinskih značilnosti ni, odločilna u-poraba indeksov ali razdeljevanje con po strogih kriterij h, vsaj kar zadeva obrobna področja, ki nimajo homogenih značilnosti. Kra jinske značilnosti kmečkega pod ročja s6 neposredni povezane s strukturami in organizacijo podjetij, ki tam prevladuje ip morajo iz njih izhajati. To pa je mogoče doseči tirno preko analize vseh dejavnikov, ki vplivajo na določeno dejavnost in torej na ozefnlje. Glede n; to, da kmetijska dejavnost, kot se je razvijala na omenjenih ozemljih, ni homogena, da bi za krepitev in izboljšanje krajevt ga kmetijstva bilo zelo škodljivo vsiljevanje shem. To pa bi bilo v očitnem nasprot- ja ne samo s težnjami slovenske etnične skupnosti in z družbenimi značilnostmi teh ozemelj, pač pa tudi s smernicami EGS glede na obrobna področja, za katera poudarjajo nujn. , posebne teritorialne in sektorialne politike, ki je bistveno različna od smernic, ki veljajo za centralna področja, kjer so veljavne značilnosti povsem različne. Industrijske obrtniške in trgovinske dejavnosti Medtem ko je mogoče delno. o. pravičiti težnjo po opredeljevanju področij z industrijskimi, obrtniškimi in trgovinskimi aglomerati ter storitvena splošne deželne koristi, ne razumemo razlogov, zaradi katerih se izključuje vsakršna produktivna dejavnost na širokih deželnih področjih, predvsem obrobnih, posebno še, ker se je tolikokrat poudaril namen prispevati preko deželnega urbanističnega načrta k splošnemu uravuove-: anju teritorialnega, gospodarskega in družbenega značaja dežele. V nasprotju s temi nameni se zdijo pripravljene urbanistične norme, ki v postopnih fazah omejujejo ali aprioristično določajo v vsakem primeru posege, ki brezpogojno spreminjajo naravno okolje, medtem ko v naprednejših državah ponovno razmišljajo o vrednosti razvojnih modelov, ki so povezani s koncent-acijo gospodarskih dejavnost: v majhnem številu mest, To pa zato, ker prav izkušnje z večjimi aglomerati ustvarjajo ve lika družbena in ekološka neravnovesja. Z uresničevanjem takega pojmovanja ozemeljske ureditve bi pospeševali, po našem mnenju, beg s podeželja, premikanje delovne sile v večja mesta in torej premik prebivalstva v privilegirane cone. Odveč je poudarjati, kako je to škodljivo za slo vensko etnično skupne . ki živi v Beneški Sloveniji. Poiskati je torej treba usrtieritev, ki naj zajamči bolj uravnovešeno razdelitev posameznih dejavnosti na teritoriju tudi z namenom, da se obidejo družbina. etnična in zaposlitvena neravnovesja, upoštevajoč težnje posameznih področij ter izročila posameznih con. čeprav so zanje značilna različna merila in različni odnosi v primerjavi z osrednjimi cenami. Ne razumemo, kako je mogoče doseči zaželeno ravnovesja ki ga omenja uvod deželnega urbanistične* načrta, z urbanistično politiko, ki si ne zastavlja problema krepitve obstoječih dejavnosti in ustreznejšega produktivnega razvoja le teh. odmaknjenosti od glavnih deželnih središč (to, seveda, velja v manj ši meri za tržaški Kras), premostitve strukturnih in infrastrukturnih pomanjkljivosti. Močnejše izseljevanje iz teh področij bi negativno vplivalo tudi na okolje, kajti deželna uprava ni sposobna in nima učinkovitih sredstev, da bi nadoknadila praznino, ki bi nastala zaradi tega. Za področja, ki so v bližini gonilnih industrijskih centrov, bi morali določiti elastično urbanistično politiko, 1 i naj omogoči ustvarjanje cele vrste stranskih dejavnosti, po večini obrtniškega značaja, manjših in srednjih industrijskih podjetij, predvsem na obrobnih področjih. Potrebna bi torej bila široka paleta posegov v vseh vejah gospodarstva (industriji, obrtništvu, trgovini, turizmu), kakor določa EGS za obrobna področja. Zato je v okviru deželnega urbanističnega načrta potrebna globalna usmeritvena izbira nameščanja novih pobud, ki naj razvijejo smotrne in primerne izbire, skladno s stvarnostjo, ki jo opredeljujejo osimski sporazumi. Pri tem je potrebno upoštevati perspektive, ki so tod že prisotne ter možnosti razširitve, v bodočnosti, sodelovanja na širš* območja. Turizem Deželni urbanistični načrt dol ča, kar zadeva turistično vejo g spodarstva programske smerni ter posebna področja, ki pote cialno lahko omogočajo industri sko organizirane posege. To pa i nam zdi v nasprotju s turističi stvarnostjo obrobnih področij < Trsta do Trbiža, ki so tranziti področja k turističnim privlačni polom. Programske smernice d želnega urbanističnega načrta morale torej usmerjati to vejo t di k decentralizaciji upoštevaj! obstoj velikih mest in torej p trebo po razvedrilu prebivalsti v majhnem območju. Mnenja sn zatorej, da amo tur stična polil ka. ki na) ovrednoti klimatske ti geomorfološke značilnosti obale Krasa, Goriških brd, Predalp vzhodnih Aip, ki so naravno pi lagojene za sprejem že pre.zkuš n h oblik socialnega turizma razvedrila, lahko ustreza razp ložijivosti delovne siie posame nih operaterje/, v glavnem na snovi družinskega jedra. V m sprotnem primeru bodo ust var j na globoka neravnovesja na tei ozemlju v korist gospodarskem! etničnemu in družbenemu okolj tujih pobud. V -ekakor pa bi turistična dejai nost rtlorala bit: povezana s po movanjem turističnega razvoja, i postavajoč komplementarnost pot ročij ter potrebe čezmejnih podri čij v okviru širše perspektive g< spodarske. integracije ozemlja. Trst, junija 197? 6 3. julija 1977 POSEGI SLOVENSKIM STROKOVNJAKOV NA II. KONFERENCI O TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU DR. VITO SVETINA Za novo gospodarsko politiko v tržaški pokrajini Dr. Vito Svetina Sodobna znanost je postavila v o-»predje, kot predpogoj za nemoten razvoj vsake narodnostne skupnosti, njihova socialna, gospodarska in prostorska vprašanja. Narodna manjšina je namreč sestavni del družbenogospodarskih in prostorskih značilnosti državne in družbene skupnosti, v kateri živi, istočasno pa tudi nosilec svojih specifičnih socio-gospodarskih značilnosti, ki se po izhodiščih le vežejo na zgodovinske tradicije matičnega naroda. Neupoštevanje takih značilnosti in vsiljevanje socialnih in prostorskih izbir, ki niso izvirne manjšini in uveljavljanja teh brez njenega sodelovanja, pomeni za manjšino pot v asimilacijo in raznarodovanje. Nam, tržaškim Slovencem, ni treba iti daleč, da najdemo potrditev zgornjega spoznanja. Stalna krepitev družbeno gospodarskega položaja Slovencev v letih pred prvo svetovno vojno je politično, socialno in kulturno krepila slovensko narodnostno skupnost. Tisk, kulturne ustanove in celo privatne šole so delovale iz sredstev, ki jih je tedaj ustvarjalo slovensko gospodarstvo. Fašizem, ki si je z najbolj grobim nasiljem prizadeval, da bi slovensko skupnost čimprej asimilirali, je najprej s silo omejil sleherno pomembnejše slovensko gospodarsko dejavnost. Danes smo Slovenci in celotna naša skupnost živ, integralni del tukajšnjega avtohtonega prebivalstva, zato smo globoko zainteresirani, kakšen je splošni materialni položaj in razvoj, saj nas vse to neposredno prizadeva, sioven-ci torej čutimo na svoji koži posledice sleherne gospodarske politike in vsakega gospodarskega ukrepa. Se bolj pa občutimo posledice takrat, ko se zaradi splošnih koristi in potreb razvoji, izvajajo ukrepi na območju, teritoriju, na katerem smo Slovenci tradicionalno ustvarjali dobrine. Pogled nazaj je v tem oziru na našo slovensko skupnost porazen. Vse, kar se je do danes gradilo, pretežni del novih gospodarskih pobud in infrastrukturnih objektov, je šlo ob obči koristi na pretežno škodo naše skupnosti. Pri tem se seveda ni nikoli u-poštc/alo, da je bilo ravno tej skupnosti odvzeto več, kot je s splošnimi ugodnostmi prejela. Splošni razvoj je šel torej doslej praviloma v neposredno škodo slovenske manjšine kot skupnosti in kot posameznika, To je vzrok, da že dolga leta le "jamo pravico do prisotnosti pri tovrstnih odločitvah. To zahtevamo, da nam omogočajo tisti, ki jim je do tega da se slovenska narodnostna skupnost ohrani in u asimilira, ampak da s svojim gospodarskim potencialom in prisotnostjo prispeva svoj delež pri razvoju pokrajine in dežele, v kateri skupno živimo. Ena izmed karakteristik Trsta je prav gotovo nenavadno velika zaposlitev predvsem v sektorjih javne uprave, trgovine, prevozov in komunikacij in uslug. Na prvi pogled bi se zdelo, da je znaten tudi odstotek aktivnega prebivalstva, ki je zaposleno v industriji. Poglobljena analiza, ki vzame v poštev, kakšne aktivnosti se smatrajo za industrijske, kakšen tip industrije je dejansko prisoten na Tržaškem in kakšna je struktura zaposlenih (vodilno osebje, uradniki) nam odpre povsem d-ugačno razsežnost tržaške industrije, ki se nam predstavi kot razmeroma. revna, nestabilna, s podjetji na srednji in veliki ravni, ki so najpogosteje odraz kapitala, ki ima interese izven naše pokrajine, brez uporabe visoke tehnologije, ki bj stimulirala raziskave in razvoj in tudi možnosti ustvarjanja kola-tcralnih dejavnosti, kar je seveda osnova za trdno in močno gospodarstvo. Nasprotno se ob nemočni industriji terciarni sektor, ki ima še veliko možnosti razvoja (primarne strukture za kvalitetnejše trgovske od noše; večja specializacija in modernizacija pristanišča; izbira blaga, ki dejansko pomeni pozitiven faktor pri zaposlovanju in pri ustvarjanju dohodka. Potrebno je le, da sc ta sektor iz sedanjega pasivnega spremljevalca dogajanja, zaprtega v svoj ozki ambient, spremeni v aktivnega udeleženca dogajanj svojega ožjega in širšega naravnega zaledja. Maloobmejni promet je z vsemi svojimi ledicami tržaško gospodarstvo le majhen dokaz, kakšno vlogo bi lahko zadobil Trst na celotnem gospodarskem področ ju, če bi se zna! aktivno vključiti v širše dogajanje gospodarske integracije z zaledjem. Ko ugotavljamo, kako je razdeljen dohodek med razne ekonomske sektorje je za nas, manjšino, pomembno, kdo in v kakšni meri je deležen tega dohodka ter kaitere oblastvene strukture ta dohodek delijo. Če pogledamo strukturo aktivnega prebivalstva v tržaški pokrajini ter zaposlitev tega prebivalstva v raznih gospodarskih sektorjih • ter jo na osnovi podatkov ljudskih štetij primerjamo s strukturo pripadnikov slovenske etnične skupnosti, ugoto vimo, da so pripadniki slovenske manjšine zaposleni v večji meri kot pripadniki večinskega naroda v tistih sektorjih, ki nudijo manjše dohodke. Predvsem lahko ugotovimo, da smo Slovenci z ozirom na celotno rezidenčno prebivalstvo v zelo nizki meri zaposleni v javni upravi (2,69 odst. : 7,94 odst.), to je v tistem sektorju, ki je doživel v obdobju 51-71 največji porast dohodkov (6,1-krat) ter v večji meri zaposleni (11,90 odst. ; 10,84 odst.) v tistem sektorju (industrija), ki je doživel najmanjši porast dohodkov (4,6-krat). če nadalje analiziramo še strukturo zaposlitve v posameznih sektorjih, lahko ponovno ugotovimo, da predstavljamo večino v nižjih zaposlitvenih razredih ter manjšino v višjih zaposlitvenih razredih, kar nujno prinaša v istem sektorju proporcionalno nižje dohodke. Slovenci kot skupnost in kot posamezniki smo torej v okviru gospodarstva tržaške pokrajine v ekonomsko podrejenem položaju, kajti proporcionalno smo deležni nižjih dohodkov kot pripadniki večinskega naroda. Upravičenj lahko trdimo, da kot položaj ni posledica normalnih gospodarskih zakonov, na podlagi katerih se uveljavlja tisti, i je bolj sposoben ali bolj iniciativen, temveč da je te na eni strani po sledica nenormalne,-i stanja gospo darstva, na drugi -a politike določenih odgovornih gospodarskih krogov, ki so to. nenormalno gosjjodar-sko stanje vodili in upravljali. Tretjina aktivnega prebivalstva je zaposlena v javni upravi, glavni industrijski obrati so odraz velekapitala ali državne soudeležbe, prav tako cela vrsta veleblagovnic, celotna pristaniška dejavnost je vodena s strani političnih organizmov, isto lahko trdimo za bančništvo. To pomeni, da imajo določeni politični in gospodarski krogi nadzorstvo nad j veliko večino dohodkov, ki jih pro-1 izvajamo v naši pokrajini in da lah j ko te dohodke usmerjajo z drugimi j besedami, živimo v družbi, kjer! prevladuje sistem dirigiranih dohod-' kov. To pomeni, da so tisti, ki te dohodke upravljajo, poskrbeli, da smo jih Slovenci deležni z manjši meri, kot bi jih bili na podlagi normalnih gospodarskih zakonov. Kljub temu pa predstavljamo Slovenci s svojo prisotnostjo določen del ekonomske moči tržaške pokrajine. Poleg delovne sile razpolagamo, kljub razlastitvam, z največjim čelom primarnega sektorja, smo močno prisotni v terciarnih dejavnostih, kmetijstvu, v mednarodni trgovini, delno v bančništvu. Slovenski gospodarski potencial, posebej še delovna sila, je izkoriščan ali pa podrejen in odvisen od ekonomskega potenciala večine, ki zaradi večje specifične teže s svojo dejavnostjo in profiti krepi le sebe. Vse kar je ostalo ali z veliko muko nastalo na slovenskem gospodarskem področju, je dejansko sad tistega dela akumulacije, ki je ostala v rokah slovenskih proizvajalnih sil, potem ko so oddvojile večji delež splošni akumulaciji v obliki dajatev vseh vrst: od izkoriščanja delovne sile pa do širokih razlastitvenih posegov v povojnem obdobju. Glavni del viška dohodkov se je Stekal v vsedržavne in lokalne finančne zavode, v potrošne dobrine, ki prihajajo iz vsedržavnih sekundarnih in terciarnih dejavnosti, v dajatvah javnim ustanovam. Vsi ti deli viška dohodkov pa se niti delno ne vračajo v kakršni koli obliki nazaj k slovenskim proizvajalnim silam, kar pomeni, da so iste kre-ple okvirno družbeno skupnost, cd nje pa niso skoraj ničesar prejele. Sedanji način obravnavanja gospodarstva v naši stvarnosti še vedno temelji na tem, da mora vsak najti svoje mesto v splošnih in specifičnih pogojih razvoja na individualen način. Pogoji tržnega mehanizma, kljub vsem bolj ali manj skritim dirigiranim posegom, se načelno u-pirajo privilegiranj u enega ali drugega ekonomskega področja, ene ali druge skupnosti. Praksa pri nas pa je popolnoma drugačna, ker se dejansko že dolga leta privilegirajo področja dejavnosti in določeni gospodarski sloji, na način krčenja širšega ekonomskega potenciala manj šine. Vsekakor smatramo za krivično, da se stalno zahteva prispevek enega dela prebivalstva, ki je bilo iz političnih razlogov diskriminirano tudi na ekonomskem področju. Prostor Slovencev je vedno služil širši skupnosti, ki je na ta način razširila svoje ekonomske dejavnosti. Slovenci pa smo na tak riačin izgul ili' del svojega ekonomskega potencia la, ne da bi za to izgubo dobili primemo nadomestilo v obliki pravične odškodnine nosamezniku, ki je opra vičljiva že zaradi svojih čisto ekonomskih vrednosti ter v obliki drugega gospodarskega nadomestila v prid celotne slovenske nacionalne skupnosti; ki ima svojo osnovo tudi v socialni pravičnosti. Pravilna vizija razvoja tržaškega gospodarstva zahteva razumevanje teh problemov in njihovo rešitev v smislu uveljavljanja pogojev, ki naj uresničujejo ekonomsko enakopravnost slovenskih proizvajalnih sil in slovenske? gospodarskega potenciala. Enakopravnost pomeni tudi soodločanje pri gospodarskih opredelitvah. To pa pomeni, da bo prisotnost slovenskih proizvajalnih sil v centrih odločanja omogočila upoštevanje njihovih specifičnih intere- sov ter tako ustvarila pogoje za uresničevanje potrebnih sociogospo-darskih skladnosti - bjegovo- ime več no blestelOj-jned prvimi Imeni zaslužnih oblittbvatcev in ustvarjalcev slovenske besede. In kot prvi je na žalost resničen tudi drugi del Budalovega zapisa, da je bil «vseh rev go spodar*. Ta velik in zaslužen mož -je prejemal za vse, kar je ustvaril in dal svojemu narodu, le nasprotovanje .in nehvaležnost ter je vse. svoje življenje preživel v neprestani borbi za vsakdanji kruh in življenjski obstoj. In to vse do smrti,' ki ga je strla v zreli moški dobi, starega komaj 56 let. Fran Levstik se je rodil 28. septetnbra 1831 v Spodnjih Retjah blizu Velikih Lašč na Dolenjskem. Po opravljeni ljudski šoli v domačem kraju, je odšel na gimnazijo v Ljubljano, kjer je s svojo odločnostjo in kritično besedo postal nekak duševni voditelj naprednejše mladine. In prav zaradi tega odkritega nastopanja in izražanja, kar je bilo v tedanjih časih v nasprotju s šolski mi pravili, še posebno ker ga je katehet Globočnik zatožil zaradi nekaterih njegovih pesmi, je LeV stik prišel navzkriž s šolskimi oblastmi, tako da je zapustil gimnazijo ne da bi bil opravil zrelostni izpit. V vsem tem času pa je tudi vneto pesnil ter je pripravil svojo prvo zbirko in jo izdal leta 1854 •,"iihiiii,ii,|,.min,lunin.m,.................... Po NEDAVNEM KONCERTU NABREŽINSKIH ZBOROV Oba zbora, ženski in moški kažeta obetaven napredek f.P!’6. 25. prejšnjega meseca smo P šlušaJi v mali a akustični dvo-’ Prosv. društva «lgo Gruden» Nabrežini koncert ženskega in p j ega zbora, ki ju vodi Sergej Udovič, Na sporedu je bilo kar Pesmi. Tri od teh sta zbora za-pei“ v mešani postavi. ftoiic ert je pravzaprav pred-avijai rezultate nekajletnega de-■ Pevovodje z moškim zborom, * ha je z očividno sistematično ustavljeno, na daljši čas prera-'tntino nevsko vzgojo, privedel v boljših zborov, kar je zlasti k i/P^budo in rast zborovske m ture v farne j stvu in sploh med nri primorsko - zamejskega kultnega prostora velikega pome-"■■Na osnovi svojih izkušenj pri Hoškem zboru mu je uspelo v so-aznierno kratkem času do dnlo-. c>ie stopnje vokalne izoblikovano-' ’ Pripraviti tudi ženski zbor, ki j seoje glasovne kvalitete in svoje interpretativno voljo pokazal že ”a. letošnjih revijah «Primorska Z?.Je*- Ni sicer dosegel še tistega enotnosti in izrazne prož-n"sti, kakršne si je pridobil moški , ?,r’. vpndar dajejo dosedanji do-ifo slutiti precej hiter razvoj, kolikor bodo mlade pevke — v zavesti, da se bo treba še spoprijemali tako s čisto vokalnimi problemi, kakor tudi s prizadevanjem za lepoto in prisotnost muzikalnega izražanja — z enako vnemo sledile dirigentovim inten-cijam. Spored je poleg umetnih pesmi Bdeči nagelj R. Gobca, Srebot-njakovih Bori in Kraška vas, Ko-dalj/jeve Ave Maria in El grillo J. des Preša ter popularnih Eno deva le bom ljubil H. Volariča ter Pesem o svobodi R. Gobca v ostalem obsegal priredbe ljudskih pesmi, slovenskih, makedonskih in drugih narodov. V glavnem torej spored, primeren dosedanji stopnji zmogljivosti zborov, vendar z nakazanim stremljenjem na opredeljevanje k izrazno bogatejšim delom, najsi bo pri umetnih pa tudi pri priredbah ljudskih pesmi. Po svoje je predstavljal neko zaokroženost izbranih del od renesanse preko slovenskih in tujih avtorjev današnjega časa, do domače in druge ljudske ustvarjalnosti. Moškemu zboru moramo priznali dokajšnjo pevsko ubranost, ki temelji na prizadevanju za čistost intonacije, glasovno enotnost sku- pin in celotnega ravnotežja. Interpretacije obeh zborov so učinkovale prepričljivo, nekatere pesmi, kakor Igraj kolce J. Ježa, El grillo J. des Preša, Bori A. Srebotnjaka, Ljubavne pesmi iz Rezije R. Simonitija pa so po svoji izrazitejši dognanosti izstopale. Opozoril bi pa na nekatere pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri vstopih in zaključkih fraz, ko posamezniki popustijo v enotnosti, ali na oddihe posameznikov sredi fraze, pa nekoliko samovoljno prikrojen ritem solističnega parta v Večernem zvonu S. Žarova. Sicer sodi to v poglavje razvad, ki pa se ji moramo izogibati, če hočemo ohraniti lepoto petja in pristnosti izraza. Naj omenim še poskus združitve obeh zborov v mešano postavo in mislim, da je s tem. bila nakazana dobra volja skupnega sodelovanja, ki bi v “bodočnosti utegnila obroditi dober sad. Poizkusiti velja, pogoji so dobri. Kar smo slišali, je začetek in kot tak ni bil slab. Koncert je v celoti izzvenel kot razveseljiv praznik zborovske prizadevnosti v zamejstvu. IVAN SILIČ v drobni knjižici s skromnim naslovom «Pesmi» In kot se bere, je mladina Pesmi sprejela z velikim navdušenjem, jih z veseljem prebirala in recitirala. Toda šolske oblasti ,So prepovedale prinašati »Levstika* v šolo in so tudi knjigarnarja prisilile, da je prekinil s prodajo «Pesmi». Levstik je zapustil Ljubljano ter odšel na učenje v neki nemški zavod v Olomuc na Moravsko. A «roka pravice*, iztegnjena iz Ljubljane, ga je tudi tam dosegla. Že omenjeni katehet Globočnik je namreč poslal v Olomuc zelo neugodno oceno o Lev-.stikqvjilji puozij&h; ravnateljstvo zavodau.je zahtevalo, da pesmi prekliče, ozirom« zataji, česar pa ponosni Levstik ni hotel storiti. Raje je zapustil Olomuc in tamkajšnje ugodno bivanje ter odšel na negotovo pot življenja. To je bil spet eden izmed neštetih udarcev, ki jih je Levstik prejemal, ker ni klonil ukazom gospodujočih oblasti. Odšel je na Dunaj. Tam je spoznal Miklošiča ter nekaj časa poslušal njegova jezikovna predavanja. Seznanil se je tudi s slavnim srbskim zbirateljem narodnih pesmi Vukom Karadžičem. Kmalu pa je Dunaj zapustil in ker je bil brez «cvcnka*, je odšel peš proti domu. V domačem kra ju je dobil službo vzgojitelja pri grofu Paceju na gradu Turn, kjer je ostal približno dve leti, ko se je grofovska družina preselila v Ljubljano. Tam je spoznal in vzljubil mlado kmečko dekle — Tono Zidarjevo — in iz te mladostne ljubezni so v?!klile lepe, čustvene pesmi, ki so znane tudi kot «Tonine pesmi*. (Kakih deset let pozneje je Levstik srečal na svoji poti drugo deklico, šestnajstletno Franjo Koširjevo, ki je vnela v že precej zrelem pesniku iskro ljubezni in skritega upanja v lepšo bodočnost. Toda že naslednje leto je Franja vzela drugega... in nesrečnemu Levstiku — in po njem slovenskemu narodu — je ostal venec lepih čustvenih pesmi, ki so, po pisanju kritikov, najlepše ljubezenske pesmi — seveda po Prešernovih). Ko je po dveh letih izgubil službo pri grofu, se je zatekel za nekaj časa k prijatelju Oblaku v domače Retje, (starši so se bili medtem izselili v bližino Novega mesta) in se tam zadržal, dokler ni odšel k pesniku Miroslavu Vilharju na Kalce za učitelja njegovih otrok. Spomladi leta 1861 je prišel v Trst za tajnika čitalnice, ker pa ni prišlo do izdajanja napovedanega časopisa, katerega naj bi urejeval on, se je Levstik vrnil v Ljubljano. V letih 1857-58 je napisal spise: «Napake slovenskega pisanja*, »Popotovanje iz Litije do Čateža* in «Martin Krpan*. Če se je Levstik uveljavil že s prejšnjim pisanjem, je s temi deli postal \o-dilna osebnost v tedanji slovenski književnosti. V teh iri poznejših spisih je u-čil in prikazoval mlajšim pisateljem, kako naj se piše in kje naj se zajema snov. Vse to, je trdil, naj iščejo med preprostim ljudstvom, kamor še ni prodrla navlaka tujih besed in običajev. In ker je temu pisanju pridružil tudi svojo znano ostro kritiko na tedanje politične razmere, Je prišel v ostra nasprotja z mnogimi vodilnimi osebnostmi, kar mu je prinašalo velike težkoče v zasebnem življenju. Toda Levstik ni prenehal «udrihati», čeprav je s takim pisanjem «užalil» mogočneže, ki so se maščevali s tem, da so mu odjedali delo in ga poganjali na cesto, tako da je mnogokrat naravnost stradal. Spori med njim in njegovimi nasprotniki sn se tako zaostrili, da je klerikalni politik, dr. Costa, ob neki priliki, ko je bil Levstik v hudi stiski, izreke! znane, sramotne besede: «Poginc naj — pes!*. Toda borbeni in ponosni 1 ,ev-stik ni klonil. Na take in podobne izbruhe Je odgovarjal odločno s svojim ostrim peresom kot kažejo n pr. sledeči verzi: «Pesa ste me imenovali, ker biti nisem htel vaš pes! A vendar glave ve uklanjam ter vam ne bodem je nikdar in brez bojazni še oznanjam-Tj .slepec si, a ti slepar!* V začetku leta 1866 je dobil delo pri odboru za izdaj« Wolfovega slovensko nemškega slovarja; delo, ki je bilo kot nalašč zanj in ki se ga je lotil zares z veliko vnemo. Zbiral je in prepisoval gradivo iz vseh možnih virov, da bi bil slovar čim popolnejši. Toda nasprotniki niso mirovali; dosegli so, da se je odbor, ki je pripravljal slovar, razpustil — in Levstik je bil spet na cesti. V tem času je zbral že toliko gradiva, da je dejal Stritarju; «čeprav sem revež, vendar tega bi ne dal niti za 20.000 zlatnikov!*. Iz te zopetne stiske je Levstika rešil prijatelj Stritar. Povabil ga je leta 1870 k sebi na Dunaj, da bi pomagal pisati in urejevati «Zvon», ki je tega leta začel izha- jati. Na Dunaju je tudi ustanovil satirični list «Pavliha*, v katerem je vedno ostro kritiziral vse, ki so, po njegovem mnenju, izkoriščali politični položaj v svoje osebne koristi. Seveda mu je to pisanje nakopalo vedno hujše nasprotovanje. kar je povzročilo iz gubo naročnikov, zato je list moral kmalu utihniti. Po dveh letih je zapust il Dunaj ter se leta 1872 vrnil v Ljubljano, kjer je dobil službo v licejski knjižnici. Od tedaj je živel bolj ipirno. Politično udejstvovanje je skoro popolnoma opustil. Živel je le še za književno mladinsko Jepgslo' del, kako malo Ja mo. Napisal; ^. pesmi, igrice in povesil; res, prave bisere. Neprestani boji s političnimi nasprotniki in skrb za svoj življenjski obstoj ter velika razočaranja, so naposled strli telesno moč in krepak značaj tega ponosnega Dolenjca. Začel je pešati in v začetku leta 1885 hudo zbolel na ledvicah. Iskal je zdravja povsod, kjer je upal, da ga bo našel, ter se zlasti zadnje ča se zelo boril za življenje; toda vse zaman. Se bere, da se mu je proti zadnjemu tudi um nekoliko omračil. Umrl je v Ljubljani, 16. novembra pred devetdesetimi leti star komaj 56 let. Lado Premru DANES POPOLDNE V ŠPETRU lllllll|gpBšj!.ll■1 ■ .:-w v jv-v,,-.,,.-. .... ...... , 'Vtli-CO iW,Afe»ivV(V- ffll/lM TTA-č 4J&Č Oft0^ ^uCtlU Luk in uveljaviti vedno veljavnega Mozarta Moja vas Moja vas se kliče Barnas an je teremotana od potres. Tu moji vasi smo dvaan-pedeset judi. Ma puno orieh, ki jo nardjo buj lepo. Moja vas je na fracion mikana od komuna dos Špie- tra. Je sedanast družin, ma puno je umarlo. Moja vas je liepa an mene mi je ušeč, zaki se vide panoram. Kar bom velika, bon stala tu moji vasi an bon uarila po slovensko. Mene me je ušeč moja vas, zako judje so šimpatik an so barhki an se pomagajo puno. Priobčujemo še dve deli i. natečaja Moja vas. Otroci so v svojih spisih obravnavali najrazličnejše stvari, od ljudskih pravljic in pesmi, do otroških dogodivščin, od življenja na vasi, da strahu in razdejanja ob potresu. Domači kraji so jim bili motivi za ilustracij". Kot smo že napovedali, ho sklepna prireditev natečaja «Moja vas» danes, ob 15.30 v veži srednje šole v Spetru. Sloveče državno gledališče v Pragi se je zaradi restavriranja gledališke stavbe z bolečim srcem poslovilo z odra Narodnega divadla. Namesto v treh stavbah razvija odslej svoj program v dveh hišah, in sicer v Smetanovem gledališču nekdanji Vel'ki operi 5.kvetna in e-nem najstarejših gledališč v Tylo-vem divadlu, nakdanjem Stavov-skem gledališču, v katerem je med drugim deloval tudi Mozart. Tako mi je bilo v času Praške pomladi poleg koncertov na voljo nekaj opernih predstav v imenovanih dveh hišah. Seve. najbolj češke opere Smetanove Prodane neveste ljubitelj opere skoraj ne more obiti. In tako sem si že, ne vem kolikokrat, ogledal v Pragi in v drugih češkoslovaških gledališčih to ljubko in najbolj veselo ljudsko opero, ki z vedro glasbo genialnega Smetane vselej razvedri človeka. Kljub temu sedanja uprizoritev ne zadovolji poznavalca operne umetnosti. Predvsem je kočljivo uprizoritveno koketiranje po modernejšem izrazu, ki ga je primerno ljudski operi težko prikrojiti in izoblikovati. Po drugi strani pa je boleča ugotovitev, da razen redkih izjem Praga danes ob kopici sicer dobrih pevcev, ne premore kvali totne solistične zasedbe za Prodano nevesto. Še vedno nastopajo preizkušeni veterani, ki pa ne zmorejo več svežega j>etja in živahne igre. Ugotovitev je skoraj never jetna, vendar Čehi to tudi sami priznavajo in čakajo na mlajšo generacijo pevcev, ki naj bi osvežila Prodano nevesto. Toliko bolj zadovoljujejo operne predstave, zlasti dela W. A. Mozarta, ki ima kot avtor tu tako re koč: domovinsko pravico. Skoraj vse njegove opere izvajajo v Tylovem divadlu, ki je najprimernejše okolje še iz Mozartovih časov. Ne smemo pozabiti, da je bila leta 1786 v tem gledališču triumfalno upri z.orjena Figarova svatba, ki so jo prod tem na krstni predstavi na Dunaju, zaradi provokativne vsebine precej hladno sprejeli. Leto zatem, 1787., je v isti hiši doživela zmagoslavno krstno izvedbo Mozartova opera Don Juan p->d dirigentskim vodstvom samega Mozarta, ki je delo posvetil Pragi. Lepa, komorno dopadljiva je bi la predstava Mozartove opere Beg iz Seraja. Poleg slogovno čiste glas bene interpretacije pod vodstvom odličhega mladega dirigenta Jifija Koute, bi na prvem mestu opozoril na okusno, odrsko efektno scenografijo Oldficha Simačeka. Tudi odgovarjajoči kostumi Olge Filipi jeve so se vizuelno priletno vključili v uprizoritev pod režijskim vodstvom Premvsla Kočija, ki je spretno izkoristil zlasti scenografijo za dopadljive hitre spremembe Izvrstnega Selima pašo (govorna vloga) je .po jx>javi, umirjeni igri in lepim organom podal operni pe vec Rudolf Jedlička, očarljivo Knn stanco Božena Effenberkova, ljub ko Blondo Ivona Valenbova, Bel-monta je pevsko lepo in igralsko zadržano podal Vojtech Kocian, za valjčnega Osmina je pevsko in i gralsko hudomušno p"dal basist Karl Petr, dočim sicer živahni prod-stavitelj Pedrilla Alfred Hampej ni bil pevsko dorasel vlogi. Praški operni ansambel goji Mozartove opere z enakim spoštovanjem kot dela čeških in slovaških avtorjev. Sodeč po predstavah, ki sem jih bil v nekaj desetletjih videl na praškem »Mozartovem* o-dru, smem trditi, da jim je draž svojevrstnega v strokovnem svetu tako imenovanega Mozartovega sloga izredno blizu. Predstave, ki jih muzicirajo orkestri in pojo pevci bodisi v nemškem in italijanskem originalu ali prevedena v češčino, izvedena starem baročnem slogu, ali v sodobnem duhu modernega gledali šča, izžarevajo vselej tisto upodo bitveno noto in igrivost, ki je tako tesno povezana z Mozartovim inti-musom in gledališko radoživostjo. Zato so vsakokratne nove uprizoritve Mozartovih glasbeno - dramat-skih del na praškem odru, prav takšen dogodek, kot nanovo po stavljena dela domačih avtorjev Smetane, Dvofaka, Janačka, Mar tinuja, Suhonija in drugih. Mozartova Čarobna piščal, ki sem jo videl pred dvema letoma v tem gledališču, je bila tokrat uprizorjena v novem, modernem režijskem konceptu. Isti režiser, a kolikšna sprememba obeh predstav! Že prejšnja uprizoritev je bila odkritje novih pogledov na Mdzartov slog, sedanja pa skoro da »šokantna* po idejni preobrazbi. Veličina uprizoritve je vendarle v triumfu Mozartovega duha, ki preveva to delo. Ne samo, da izredno moderna re žija in, scenografija to potrjujeta, ampak idejp dela celo dopolnjujeta. Prav v tem je uspeh predstave, ki jo je ob pomoči scenografa in kostumografa Kvetoslava Bube-nika z veliko fantazije in novo iz najdljivostjo mojstrsko zrežiral v svetu priznani operni režiser Vac lav Kašlik. Nasploh je bila predstava pod vodstvom dirigenta Josefa Kuchin ke svojevrstni glasbeni in gledališki užitek. Razigral se .je ansam bel prvovrstnih pevcev izrednih glasov. Težko bi bilo koga izloči ti, vendar naj omenim med izvrst nimi protagonisti vsaj Jaroslava Horačka v vlogi Sarastra, odlično pevko ene najtežjih vlog Kraljice noči Jano Janeševo, prikupno Pa-pageno Nado šormovo in nenad kriljivega hudomušno živahnega Pa- pagena, ki ga je okVetno in z izdatnim lepim glasom izoblikoval Jaroslav Majtner. Pevsko izvrstne in kreativno zapeljive so bile šarmantne tri dame, ki so jih predstavljale Daniela Šounova. Eva Hlobllova in Ivana Mixova, ljubka Anna Bortlova kot Pamina, impozanten, Viktor Koči kot duhoven in dopadljiv črnec Monostatos Milaha Karpiška. Med vsemi je dominiral vzhodnonemški pevec' Peter Schreier, ki je z žametnim glasom, vzorno tehniko, perfektno dikcijo, s pojavnostjo in inteligentno igro ta večer kot gost odlično interpretiral vlogo Pamina. Tako je po zaslugi vseh sodelujočih izzvenela odlično podana predstava Čarobne piščali kot vzor sodobnega interpretiranja Mozartovih del. Mojstrsko delo češkega komponista I^oša Janačka Stvar Maknt-pulos, si kljub prezahtevnosti poslušanja in razumevanja vse bolj utira pot na odre velikih evropskih gledališč. Utopistična tragikomedija Stvar Makropulos češkega pisatelja Karla Čapka je navdušila Leoša Janačka v tolikšni meri, da je s svojo genialno glasbo ustvaril ekspresionistično umetnino velikega formata. Osnov« dejanja je utopija fantastične zgodbe, v kateri Elina Makropulos, hči grškega zdravnika, s pomočjo eliksirja živi neskončno dolgo življenje. Žena *e ne stara, živi brez ljubezni in strasti, brez vesti in odgovornosti do drugih ljudi, dokler ne pride do filozofskega spoznanja, da človek okusi nekaj lepega le tedaj, če ve, da bo minilo. Zato si nihče izmed ljudi, ki jo obdajajo ne želi čudežnega eliksira za podaljšanje življenja brez smisla . .. Bolj kot vsebina govori o človekovih stiskah Janačkova glasba, izredna v instrumentaciji, mojstrska v vokalnih partih, ki zahtevajo od pevcev izredne glasovne, tehnične in ritmične zmogljivosti. Tem so bili v glavnem kos, zlasti še sopranistka Nadežda- Kniplova, ki je pevsko in z zadržano igro podala lik lepe, hladne Emilije Marty. Tudi drugi protagonisti, Zdenek Šve-hla kot Albert Greger, Miroslav Frydlewicz kot solicitator Vitek, Zora Jehličkova kot mlada Kristina, Premysl Koči kot Jaroslav Prus, ki je opero tudi režijsko smiselno pripravil, Karol Dobr kot Janek, Karl Berman kot odvetnik Kolenaty, Jan Hlavsa, ki mu posebno leže miniaturni kabinetni liki kot je Hauk šendorf in drugi, so ustvarili izoblikovane karakterne like, ki so se vključili v salonsko komorno vzdušje. Teža večera je slonela na odličnem orkestru, ki ga je mojstrsko vodil veliki poznavalec Janačkove glasbe dirigent Bohumil Gregor. Puccinijeva opera La Roheme je bila ena izmed neštetih variant režijskih konceptov, ki se s sodobnimi prijemi uveljavljajo na evropskih odrih. Za razliko od znane Zeffirelijeve režije v Milanski Sca-il in dunajski Državni operi je režiser Ladislav Štros v dopadljivi, velikopotezni scenografiji Kvetoslava Bubenika poskrbel zlasti za živahni vrvež v 2. dejanju. Vključil je tudi gledališko dvorano v dogajanje, tako da so izvajalci prihajali in odhajali skozi avditorij, ki je doživel višek v zaključni sceni, ko je skozi parter prikorakala v razsvetljeno dvorano godba na pihala in so izvajalci zasuli gledalce s serpentinami in konfeti, kar je ustvarilo pravcato karnevalsko vzdušje. Orkester je temperamentno vodil František Vajnar, dočim so pevci zlasti Miroslav Švejda kot Rudolf, Gabriela Benačkova kot Mimi. A-lena Mikova kot Musetta in drugi z lepimi glasovi in igralsko dobro oblikovanimi liki predstavili izvrstno galerijo opernih kreacij. Pikova dama Iljiča Čajkovskega je bila velikopotezno uprizorjena v režiji Jlije Hylasa in scenografiji Kvetoslava BubenikR. Zanimivost predstave so bili nekateri operni umetniki iz Gruzinske SSR, ki so gostovali ta večer. Spoznali smo avtentično glasbeno interpretacijo pod vodstvom mladega dirigenta Državnega akademskega Velikega gledališča v Moskvi Jurija Simonova. Z velikim poletom in z mnogimi prefinjenimi detajli je izoblikoval pestro paleto zvokov in melodij nesmrtnega Čajkovskega; pridružili so se mu čudovita Liza Gruzinke Cisane Tatisviliove v vsej svoji zunanji in notranje poglobljeni pretresljivi lepoti. Herman Gruzinca Nariarija Andgula-dzeja z zmagovitimi visokimi toni, od katerega pa bi smeli pojavno in igralsko izrazno več pričakovati, in končno mladi, st.asiti Gruzinec Eldar Giciad&e z izredno lepo in markantno vokalno glasovno interpretacijo kneza Jeleckega. > Med praškimi izvajalci naj rri omenili še Reneja Trčka kot grofa Tomskega, Jana Hlavso v vlegl Čekalinskega, Libušo Marovo kot Pavlino in predvsem Ivano Mixo-vo v izvrstni vlogi _stare grofice. Posebno pozornost je vzbudila lepa, šarmantna in glasovno ljubka Ivana Valentova kot Chloe v pastirski igri, ki je bila sinonim vzora za ženske vloge v tako imenovanih hlačnih kostumih. V ospredju zanimanja in spominskega vtisa ostaja izvrstna uprizoritev Richarda StVaussa opere A-EMIL FRELIH (Nadaljevanir na S. strani/ L P nmorški Tlnovmk* 8 SPREMEMBE NA JUGOSLOVANSKIH ŽITNIH POLJIH Domače visokorodne sorte zamenjale uvoženo pšenico Doma vzgojene sorte se lepo uveljavljajo tudi v tujini BEOGRAD, julija. — V nekaterih jugoslovanskih žitnih krajih ze ropotajo kombajni. V kratkem, jih bo «na delu* več tisoč. Agronomi, ki so še pred nedavnim tožili, da bo suša hudo prizadela pšenico, sedaj zatrjujejo, da bo letin i dobra, morda odlična. Zadnji dež naj bi bil dobro vplival na razvoj zrna in zorenje. Toda pustimo ugibanje in se vprašanja lotimo z druge plati V prvih letih po vojni so na jugoslovanskih žitnih poljih imeli kii; šibke letine. S hektara so naželi kvečjemu 17 stotov zrnja, Je manjša suša pe je vplivala tako, da so ctaželi 13 stotov. Dolgo let se ie vlekla ta »sušna>■ doba. Danes pa doseza Jugoslavija tudi že svetovne rekorde in na isti površini naža-nje trikrat več žita, kot ga je naiela v prvih letih do osvobj ditvi. Lani so na primer na vojvodinskih žitnih poliih imeli poprečje 50 stotov zrnja na hektar, lil ker je bilo lani »pod pšenico* nekaj nad 400 tisoč ha površin, .je bila letina dobra, celo odlična. Res ie. donos na družbenih posestih je večji kot na zasebnih. toda drži. da se Jugoslavija na tem področju uveljavlja in rine v sam svetovni vrh. Vojvodinska prostranstva, posejana z žitom, so nekaj let bila pravi znanstveni laboratorij. Začeli so uvajati številne tuje in domače sorte, ki dajo več zrnja. Najprej so začeli z italijanskimi visokorodnimi sortami, katerim so sledile francoske, mehiške, sovjetske ir. druge sorte. Za lemi so prišle domače sorte. In če so nekoč kmetje nerad.'- sprejemali tovrstne novotarije, so pozneje radi sprejeli visokorodne vrste žit. ki so zamenjale stare. Danes •HlimtlllllltllllMIMIIIIIIItlllllllllllimilllllltlllHIIHI' Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pri izpolnjevanju naloge vam ne bo manjkalo dinamičnosti. Ne kažite svoje ljubosumnosti. BrK (od 21.4 do 20.5.) Če se ukvarjate s trgovino, boste polni dobrih zamisli. V čustvenem pogledu bodite samoiniciativni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Današnji dan bo uspešen za vse ustvarjalce. Rešitev neke družinske vade ve. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite v odločanju bolj neodvisni. Postave* se po robu otožnosti. V družim ne bo vse gladko. LEV (od 23.7. do 22.B.) Danes se ne lotite dela, ki zahteva močno koncentracijo. Z ljubeznivo besedo boste več dosegli. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dopoldne boste delali v dokaj zmedenih okoliščinah. Ne dovolite, da bi vas kdo omejeval v vaši svobodi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zaupajte obljubam, ki niso bile dane tjavdan. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. ‘ ŠKORPIJON (od 23.10. do 22 11.) Ne izgubljajte časa z ljudmi, ki vam nič koristnega ne povedo. Zaradi živčnosti se ogibajte di skusijam. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Imeli boste več možnosti, ki jih kar izkoristite. Prišlo bo do prijetnega srečanja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Povečali boste svojo borbenost in si zagotovili uspeh. Nekatere izkušnje vam ne bodo koristile. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan je primeren za kulturno dejavnost. S primernim razvedrilom boste pozabili na srčne bolečine. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z lahkoto boste opravili težjo nalogo. Skušajte se razvedriti v krogu prijateljev. je že 97 odstotkov jugoslovanskih žitnih polj posejanih z domačimi visokorodnimi vrstami pšenice, ki jo jih vzgojili jugoslovanski strokovnjaki. Že nekajkrat smo ob raznih priložnostih govorili o rezultatih jugoslovanskih strokovnjakov, ki so vzgojili vrsto domačih visoko-rodnih sort. Ti rezultati so tolikšni. da se jc v Jugoslaviji ohranila le še sovjetska «bezostaja* zaradi svojega velikega donosa i i zaradi posebnosti, da je razmeroma nizka in močna, da torej ne poleže in je odporna proti rji. Italijanski vrsti «san pastore*. in »iibcllula*, ki sta se uveljavili v samem začetku, sta tako rekoč žc pozabljeni. Danes je menda še najbolj cenjena domača sorta «sava», ki jo je vzgojil prof dr. Slavko Bo rojevič. «Sava* jc najboljša med mehkimi vrstami pšenice, med trdimi, ki jih ie vzgojil dr. Ta dor Mišič, pa so najbolj znane »partizanska*, «novosadska rana 1* in «novosadska rana 2». Te sorte so se «rodile» v novosadskem inštitutu. Pred leti smo zanisali, da ie nekemu kmetu pri Kraljevu v Šumadiji uspelo na parceli dveh hektarov pridelati 111 stotov zrnja na hektar. To je bil evropski re kord, morda celo svetovni. Te izjeme še niso pravile, ko pa so dr. Todora Mišoča vprašali, če so jugoslovanske pšenične sorte dosegle svoj vrhunec, je zatrdil, da smo še daleč od tega. kar se 'xi dalo na tem področju do seči. Res ie, da so na nekaterih žitnih poljih dosegli že omenjene visoke donose, na veliko večjih področjih so dosegli 90 stotov zrnja na hektar, na Češkoslova škem so naželi 109 stolov zrnja na hektar z jugoslovansko sorto «sava». Pa tudi druge sorte pšenice ki so nastale v novosadskem inštitutu, koc na primer «zlata dolina*, »sanja*, »novosadska rana 3» in druge So pokazale svojo visoko vrednost doma in v tu jini. Sam prof. dr. Todor Mišič pravi s ponosom, kako so se jugoslovanske sorte visokorodne pšenice uveljavile v svetu. Vrsto «sava», na primer, ie bila skozi tri zaporedna ieta vodilna sorta pšenice v mednarodnih merilih. Dobro ime teh sort, se ie razširilo po vsem svetu, tako, da sejejo te vrste že na Kubi, v Mehiki, v Španiji, da ne govorimo o jugoslovanskih sosednjih deže- lah Bolgariji, Romuniji, Madžarski. Na Madžarskem so pred nekaj leti priznali za visokorodno jugoslovansko «savo», s katero so posejali ogromne površine madžarskih polj. Dobro sta se uve ljavili na Madžarskem tudi vrsti »novosadska rana ošeniea 1 in 2», pa tudi »partizanka*. Zanimivo je. da so na Madžarskem priznali kot dobro sorto tudi »novosadsko rano 3», česar še niso štorih v Jugoslaviji. Na Madžarskem to sorto že na veliko sejejo. Tudi španske oblasti so po triletnih preverjanjih sprejele kot visokorodne pšenico jugoslovansko »partizanko*, ki da daje za 30 odstotKov višji donos, kot dajejo standardne šoan.ske sorte. Neka španska tvrdka je celo odkupila licenco za »partizanko* in se zanima še za dve jugoslovanski sorti. Na Češkoslovaškem jugoslovanske sorte izpodrivajo domače visokorodne sorte. Omenili smo že mnenje prof. dr. Todora Mišiča, da dosedanji dosežki še niso dokončni. Strokovnjak meni, da bodo v Vojvodini morali v kratkem doseči 60 stotov zrnja na hektar na družbenih posestvih najmanj 55 na zasebnih. To je veliko, vendar pa dosegljivo, seveda z ustreznimi agrotehničnimi sredstvi in ob uporabi dobrega semena viso-korodnih sort. Jugoslavija namerava skrčit’ površine žitnih polj in povečati kulture industrijskih rastlin. Da bi ne pilo treba žita uvažati, je treba aoseči visoke donose. Morda bodo te sorte to omogočile. Pismo iz Prage (Nadaljevanje s 7. strani rianda na Naksu, ki pomeni izjemen gledališki dogodek in umetniški vrh letošnje praške sezone. Izredno težka Straussova opera, v kateri se vsebinsko prepletajo razne zvrsti literature od grške mitologije, italijanske commedie del-l'arte in baročne načičkanosti, torej rafinirana zmes raznih stilov, ki jih je tudi komponist odel s prav tako rafinirano glasbeno go vorico izredno težkih arij, recita-tivov, koloraturnih ekshibicij in tem z variacijami. Vse te prvine, ki so se jim pridružile še tipične skladateljeve, zahtevajo zrele odrske in glasbene umetnike. Praški ansambel Narodnega divadla je imel izreden kader umetnikov za to težko nalogo, ki so jo- zmogli v vseh podrobnostih. Seveda je blestela v vlogi primadone Anande skoraj nedosegljiva norveška gostja dramska sopranistka Ingrid Bjonerova. Njen voluminozen glas dominira s prelestno lepoto glasu in čudovito niansiranimi frazami. Nič čudnega, da jo vabijo za to vlogo tudi druga velika svetovna gledališča. Njej enakovredna je bila Jana Janašova, koloraturka izrednih bravur. Občudovali smo jo že v Čarobni piščali kot Kraljico noči, v vlogi Zerbinette pa je še bolj razkrila odlike ljubke pojave, sproščene igre in. mojstrskega vokalnega znanja izredno lepo obarvanega zvonkega glasu. Kot Bac-chus je nastopil tenor velike dramske zvočnosti Jifi Zahradniček. Ob njihovih nastopih človek zares o supne, kaj vse zmore človeški glas. Zaslužni za visok umetniški dosežek so poleg imenovanih izrednih pevskili umetnikov tudi predstavi-telji ostalih vlog, vsak po svoji raznolikosti kabinetnih figur, med ka tepmj se je s podrobno karakterno fineso odlikoval zlasti Jan Hlavsa v vlogi plesnega mojstra. Zares miniaturna umetnina, ki jih je bilo med izvajalci še več. POSEBNA PONUDBA ZA MESEC JUNIJ in JULIJ ob nakupu BARVNEGA TV BREZPLAČNA TV NAROČNINA ZA LETO 1977 Aldo Colja Kontovel 134 - tel. 225-471 BARVNI — CRNO-BELI — PRENOSNI TELEVIZORJI TEHNIČNI SERVIS — POPRAVILA VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE NEDELJA, 3. JULIJA 1977 PONEDELJEK, 4. JULIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša in Nabožna oddaja 13.00 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 18.15 Ihtavi. simpatični Braccio di Ferro - risanke 18.30 Resnične zgodbe: Ratko in medved 19.05 Bella senz'anima - glasbena oddaja 20.00 DNEVNIK 20.25 Nogomet: FINALE ZA ITALIJANSKI POKAL 22.20 RIFIUTI DELLA METROPOLI - TV film Ob zaključku DNEVNIK, Vremenska slika in Napoved programa za prihodnje dni Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.15 Ona druga nedelja 13.45 Neposredni športn’ prenosi 18.25 NAKIA: NESSUN LUOGO PER NASCONDERSI Nakia se spoprijatelji z Mc Intoshom. Toda po nekaterih čudnih atentatih proti Mclntoshu se Nakia začne zanimati za preteklost tega svojega prijatelja in zve, da je Archie Mclntash dolgo let deloval v neki mafijski organizaciji iz katere se je izmotal. Toda njegovi nekdanji tovariši mu tega ne odpustijo in le pogum, ki ga pokaže Nakia. omogoči bivšemu mafievcu, da ubere novo pot. . 19.15 No "'omet: PESCARA - ATA-LANTA 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 20.40 Cera una volta... 21.55 DNEVNIK 2 DOSSIER Pred dnevi so v treh šolah mesteca Nova Milanese našli sledove dioksina. Teh je bilo toliko, da so šole zaprli To je upravičeno razburilo javno mnenje, kajti Nova Milanese ni bila vključena v področje, ki ga je' zajel val dioksina Primer Iemesa se torej ne more smatrali za zaključenega. Ekipa dossier je odšla na i kraj. da bi proučila zadevo, saj je minilo leto dni, odkar so na področju Seve-sa odkrili oblak strupa ki je zajel širše področje in se širi. Sedaj so zadevo proučili in rezultat obračuna ob letu dni borno videli nocoj 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.00 A. J Cronin: Zveze gledajo z neba 12.00 Otroci svefii 12.30 Ljudje in zemlja 16.35 Pisani svet 17.10 30. športno prvenstvo JLA 18.30 DEKLIŠKI MOST - film 20.00 Nogomet: ARGENTINA - JUGOSLAVIJA 21.50 RUBEŽNIKI - nadaljevanka 22.35 Osrednja proslava dneva borca v Lokvah 23.00 Dušan Džamonija 23.25 DNEVNIK 23.35 športni pregled Koper 19.30 Športno prvenstvo JLA 20.30 Nogomet: ARGENTINA - JUGOSLAVIJA 20.45 27. kanal 21.45 Stičišča 22.15 BORBA ZA Al. ŽIR - film Zagreb 12.00 Narodna glasba 13.30 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 17.10 Bela ladja 19.55 Nogomet: ARGENTINA - JUGOSLAVIJA 22.00 Stiepan Filipovič Švica 19.00 LA GRANDE MANOVRA 19.30 Glasbeno uživanje 20.50 Svet, v katerem živimo — ALASKA 21.15 Pričevanja 21.45 DNEVNIK 22.00 Prodajalci zvezd 23.00 športna nedelja 24.00 DNEVNIK ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Jaz/, koncert: Sam Rivers Trio 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 18.15 Na ves glas - glasbena oddaja 19.20 Hin Tin Tinove prigode 20.00 DNEVNIK 20.40 DIVJE POTI - film Film «Divje poti* pripoveduje zgodbo nekoga, ki se je vrnil iz državljanske vojne k bratu, kolonistu in se odpravil na lov z mladeničem. ki je napol Indijanec in proti kateremu je tudi nekoliko sovražno razpoložen. Ko pa se vrneta z lova, najdeta dom opusto šen, vso družino pobito Živa ostane le neka deklica, ki pa so jo Popeljali s se boj. Dolgih pet let bosta veteran in mladenič iskala deklico, ki jo bosta našla v New Mexicu, vendar... 22.55 PREPOVEDANO Sled' DNEVNIK. Danes v parlamenta Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.15 LEPA ITALIJA BODI PRIJAZNA 18.15 Program za mladino: Ante. laponski fant 18.45 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - Šport 18.55 Programi pristopanja k TV 19.10 Prigoda Robina Honda nru H osovraženemu šerifu 19.45 DNEVNIK 2 Odprti studio 20.40 IL BORSACCHIOTTO 21.55 Videosera 22.45 Luciano Salce in Isabeila Rossellini predstavljata: SPOLETO O ČARA... Nadaljuje se program o ak tualnostih z 20. Festivala dveh svetov. O tem govorita Luciano Salce in Isabel-la Rossellini. Oddaia hoče ustvariti popolno sliko festivala vsega tega, kar se ie dogajalo doslej. 10. t.m pa bodo festival predvajali v neposrednem prenosu in sicer tradicionalni koncert na trgu s katerim se priredi , tev zaključi. Pred dnevi so, kot smo zapisali, prenašali De Filippovo delo »Napoji niilionaria* z glasbo Rote. DNEVNIK 2 Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 Republiška revija mladinskih pevskih zoorov 9.55 V novi svet naraščamo 10.35 Staubringer - Popovič: ZGODBA Q- TOVARIŠU TITU Proslavg ob dnevu tabor Šentvid pri JLA 11.55 Kozara: borca 16.00 Pevski Stični 16.45 30. športno prvenstvo 18.55 Risanka 19.05 čas, ki živi 19.35 Zaključek 30. športnega prvenstva JLA 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Matej Bor: TEŽKA URA 22.00 Titova portretista 22.40 Mozaik kratkega filma 23.00 DNEVNIK Koper 19.35 Športno prvenstvo JLA 20.15 Glasbeni program 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Prekomorske brigade 22.05 Glasba- in revolucija Zagreb 10.45 Koledar 11.25 Koncert vojaških orkestrov 11.55 Prenos s Kozare 19.00 NAŠ TITO 19.55 Narodna glasba 21.00 Z. Hristič: Oratorij 22.00 DOKTOR MLADEN Švica 15.35 Kolesarske dirice 19.30 Programi za mladino 21.15 Pleši... 22.00 Enciklopedija TV 23.00 Kronike 23.05 Kolesarske dirke NEDELJA, 3. JULIJA 1977 PONEDELJEK, 4. JULIJA 1977 TRST A 8.00, 12.00, 14.00, 19.00, 19.15 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Štmaver; 11.15 Mladinski oder; ; H 90 «2 H TABORJENJE V GOZD MARTULJKU Letos smo se taborniki Rodu Modrega vala zopet namenili na taborjenje v Gozd Martuljku, kjer smo že večkrat postavili platnene hišice. Če pogledamo točneje, lahko zapišemo, da smo taborili v Gozd Martuljku v letih 1958, 1960, 1965 in 1969. Ker smo tia statističnem področju, dodam še, da je letošnje taborjenje 24. redno taborjenje RMV. V tej številki so le redna tritedenska letna taborjenja, niso pa omenjeni nekateri dvojni tabori v isti sezoni. Ravno tako niso tu prisotni tabor na Koroškem ter udeležbe na izle-tifi jugoslovanskih oziroma slovenskih tabornikov, kar bi seveda številko 24 občutno povečalo. Vseeno pa je važna ugotovitev, da je Rod Modrega vala vsako leto priredil letno taborjenje od svoje ustanovitve dalje. Letno taborjenje je osrednja taborniška akcija, saj predstavlja zaključno fazo celoletnega delovanja. Kot je dobro znano, se taborniška dejavnost odvija skozi celo leto ter predstavlja tabor zaključek. Istočasno je treba dodati, da lahko gre na tabor le tisti tabornik, ki je deloval celo leto. Nadalje je tritedensko , taborjenje lepa prilika, da se tabornice in taborniki Rodu Modrega vala med seboj boljše spoznajo. Naša taborniška organizacija deluje na več krajih na Tržaškem in Goriškem. Dejavnost se odvija po skupinah oziroma po družinah kot jih mi imenujemo. Zato je v teku enega leta le nekaj možnosti, da se naši člani med seboj spoznajo. Najboljša priložnost je seveda letno taborjenje. Naša taborjenja so v Sloveniji. Razlog je zelo vrevrost; že\imo, da naši člani čim bgJj£.smnsjo MČS vrsta let spada med najmočnejše ita-matično domovino. Obenem pa v Hianske šahiste. Tretie mesto ie o-Slovenijo prinašamo svojo manjšin- ODBOJKA REVIVAL 77 Ekipa desetih na drugem mestu Ženski del tega tekmovanja s« je že zaključil Ekipa 10 — Kras 4:1 (5, 10, -12, 5, 10) EKIPA 10: Kokorovec, Piščanc, Vitez, Race, Jurkič, Cupin, Miot, Tavčar, Svetina in Smotlak. KRAS: Guštin, Kobal, E. in S. Milič, Rebula in Škabar. SODNIK: Montanari. To je bila zadnja tekma letošnjega revivala v ženski konkurenci. O-benem je bila odločilna za osvojitev drugega mesta na končni lestvici. Povsem zasluženo so slavile zmago zastopnice ekipe 10, ki so nasprotnicam prepustile samo niz. Potem ko so zmagale tudi v Zgoniku, je bilo dovolj, da v tem drugem neposrednem obračunu osvoje dva niza. To se je v uvodnih razpletih tudi zgodilo in le v tretjem setu je bil Kras boljši' nasprotnik. Samo srečanje ni bilo najbolj pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiniimiii DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 3. julija 1977 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 9.15 in 11.00 v Ul. Ginnastica Finalni tekmi za prestop v promocijsko ligo Nastopa tudi Dom NOGOMET NAJMLAJŠI ‘ . Prijateljska tekma 18.00 (jug. čas) v Kopru Koper - Primorje KOLESARSTVO VETERANI 15.30 v Campolongu al Torre Nastopa tudi Adria * » * AMATERJI JUNIORJI 15.30 v Vidmu Nastopa tudi Adria * * * MLADINCI 15.30 v Saroneju Nastopa tudi Adria vlačno in zanimivo. Igra sama se je le tu pa tam nekoliko bolj razživela. Obe šesterki smo videli v prejšnjih nastopih igrati veliko bolje in tudi tekma v Zgoniku med tema ekipama je bila veliko bolj živahna. Po vsej verjetnosti pa gre to pripisati važnosti srečanja. Zmagovalke so ne glede na to pokazale boljšo skupno igro, ki se je občasno končala z učinkovitimi napadi. Zastopnice Krasa so se žilavo branile in najbplj prizadevna je bila prav gotovo Sonja Milič. Končno zmago so v tej konkurenci izbojevale igralke ZTT, ki so po dvakrat premagale Kras, kot tudi ekipo 10. Slednja pa je bila uspešna dvakrat in to v neposrednem obračunu s Krasom. Le škoda, da so se tega tekmovanja letos udeležile samo tri ekipe. V prihodnje je pričakovati boljši odziv. V, nadaljevanju moškega revivala je Breg premagal Centralsped s tesnim izidom 3:2 (7, —12, 7, 10, -10). Bor — ZTT 5:0 (2, 9, 12, 1, 6) BOR: Montanari, Može, Rudež, Dovgan, Plesničar, Kufersin, Škrinjar in Furlanič. ZTT: Cupin, Miot, Ruzzier, Mor-purgo, Kapič, Jankovič, Lovriha, Sternad, Kolarič in Bogateč. SODNIK: Mokor V nadaljevanju revivala je Sester-ka Bora premagala tudi zastopnike ZTT. To je bil že tretji zmagoviti nastop Bora v tem tednu, ki ostaja še vedno na prvem mestu lestvice. Borovci pa bodo odigrali odločilno tekmo v četrtek na stadionu «1. maj*, ki bo slej ko prej odločilna za osvojitev prvega mesta na končni lestvici. Odbojkarji Krasa pa bodo morali igrati prej še z Bregom in to v torek v Dolini. Tudi to srečanje bo izredno izenačeno in zanimivo. Prednost je, vsaj na papirju, na strani Krasa, ker domačini ne bodo igralj 't najboljšo postavo. Ne[x>sredni obračun med Borom in ZTT je bil najbolj zanimiv v drugem in tretjem nizu, ker je bila sama igra veliko bolj izenačena sko problematiko, saj.v treh tednih bivanja v enem kraju res lahko prikažemo naše probleme širše skupnosti. Sem spadajo stiki z vaščani, posebno z mladino. Povsod iščemo stike s taborniki ter z drugimi mladinskimi organizacijami. Na nekatere naše taborne ognje vabimo vaščane in mladince. Skratka oblik sodelovanja je res veliko. Taborniki smo seveda prijatelji prirode, saj smo v njej navajeni živeti. Vendar bi se marsikdo motil, če bi mislil, da jj taborništvo omejeno le na taborjenja in izlete. Taborništvo ima globlji smisel: ena izmed osnovnih smernic je gojenje tradicij NOR. N p taborjenju to uresničujemo na več načinov: 22. juliju je posvečen slavnostni taborni ogenj, v tabor novabimo stare partizanske borce, sami pa obiščemo bližnje spomenike NOB. Poleg klasičnih taborniških veščin, šjx>rtnega taborniškega peteroboja, izletništva, raznih iger, pohodov in mnogo drugega," da poseben pečat našemu taborjenju gozdna šola. Gozdna šola je pouk v gozdu. Vsak dan, razen če nismo na izletih, je na sporedu gozdna šola. Poteka v jutranjih urah. O čem se govori v gozdni šoli? Oglejmo si letošnji program gozdne šole: taborniška ideologija (zgodovinski pregled), namen in struktura RMV, zemljepis in zgodovina kraja, kjer taborimo, zaščita prirode, orientacija, toponomasti-ka, signalizacija, prva pomoč, pogovor o NOB, o tobamiških-akcijah in prireditvah, neuvrščenost in varnost v Evropi, Osimo, mladinska problematika pri nas, civilna zaščita. Argumentov je precej, vendar nas je najlažje spoznati na taboru, kjer so prisotne mnoge prvine taborniškega načina življenja. Kdor nas želi obiskati in spoznati, naj se oglasi v taboru pri Gozd Martuljku na Gorenjske*m od 7. do 27. julija. Srečno! milan pahor NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA A LIGO RUPENI TRETJI NA DP Tržaški mojstrski kandidat Franco Rupeni, član in predsednik Tržaške šahovske akademije, je v Catto-lici pri Riminiju na državnem ša hovskem prvenstvu po kategorijah .dosegel izreden uspeh, saj je osvojil v najvišji, mojstrski kategoriji odlično tretje mesto. Prvenstva se je u-deležilo 320 šahistov, katere so porazdelili v šest jakostnih skupin. Rupeni je igral v najmočnejši, katere so se lahko udeležili mojstri ter mojstrski kandidati, ki imajo v posebnem šahovskem jakostnem točkovanju Elo več kot 2100 točk. Najmočnejšega turnirja se je udeležilo 30 šahistov, tekmovanje pa se je odvijalo po švicarskem sistemu v devetih kolih. S sedmimi točkami in pol je zmagal mladi bolonjski mojster Taruffi, ki je že večkrat i-gral v državni šahovski reprezentanci. Drugo mesto je s sedmimi toč-kamo osvojil Bolonjčan Renato Ca-pello, ki, čeprav samo 25-leten, že Danes v Bologni Atalanla-Pescara Danes bodo odigrali zadnjo kvalifikacijsko nogometno tekmo za prestop v A ligo. V Bologni se bosta spoprijeli Atalanta in Pescara: A-talanta si je po zmagi nad Cagliarijem že priborila mesto v skupini najboljših, Pescari pa je na današnjem srečanju dovolj le točka. Le malo je možnosti, da bi za napredovanje prišel v poštev tudi Cagliari, saj bi morala Pescara danes izgubiti. Dovolj ji je torej le točka, ki bi jo morala osvojiti z ne prevelikim trudom, ker ni srečanje za Atalanto odločilne važnosti. Tako bomo že danes po vsej verjetnosti vedeli za enajsterico, ki 1» skupno z Vicenzo in Atalanto, prevzel^ mesto Cesene, Catanzara in Sampdorie V A ligi. lijanske šahiste. Tretje mesto je o-svojil Rupeni, ki je zbral skupno šest točk. Značilnost tega igralca je izredno napadalna in brezkompromisna igra, s katero je presenetil marsikaterega bolj renomiranega nasprotnika. Četrto mesto je s pol točke manj osvojil De Eccher iz Trenta, peto pa bivši dvakratni državni prvak Carlo Micheli iz Brixena v bocenski pokrajini. Sledijo mu še Valenti, Trabattoni in na osmem mestu Tržačan Spinetti. Sedem prvo-uvrščenili se bo udeležilo absolutnega državnega prvenstva, ki bo oktobra meseca v Cioccu. Oglejmo si sedaj partijo, katero je na tem prvenstvu odigral (in zmagal) proti znanemu beneškemu mojstru Santoliniju, ki spada med najmočnejše italijanske šahiste. \ Cattolica 1977 SANTOLINI — RUPENI (Collejev sistem) l.d4 Sf6 2. Sf3 c5 3.e3 b6 4.Ld3 Lb7 5.Sbd2 g6 6.c3 Lg7 7.0-0 0-0 (Beli je izbral mlačeh, a soliden Collejev sistem, katerega značilnost so poteze d4 — Sf.3 — e3 —Sbd2 —Ld3 —c3, katerim sledi rokada in udar na center s kmetom na e4. Črni se brani s sistemom Damine indijke, s katerim je brez težav dosegel izenačeno pozicijo.) 8.e4 d6 9.Tel cd4 10.Sd4: (Majhna netočnost. Bolje je 10.cd4, s katero beli nadzoruje centralna polja). 10. ...Sbd7 11.f4 (Spet netočnost. S to potezo beli daje nasprotniku možnost protiigre v centru, kot se je dejansko v partiji tudi dogodilo.) 11. ...e5! 12.Sb5 (Napad na šibkega črnega kmeta d6 je že edina možnost belega, da si ustvari neko možnost igre in manevriranja) 12. ...Sc5 13.Sc4 d5 14.Se5: (Edini odgovor na odlični centralni udar d5. Po 14.cd5 sledi 14. ...Dd5:, s katero beli, zaradi grožnje mata na g2, izgubi lovca na d3) 14. ...a6! (Ne takoj 14. ...de4,'ker s 15.Lc4 beli nadzoruje važno polje d6) 15.Sd4 de4 16.Lc2 Dc7 17.Sc4 (beli hoče povleči svojega f kmeta na f5 ter si s potezo Lg5 ustvariti protiigro. Vendar pa je poteza površna, saj konj na polju c4 ni zavarovan) 17. ...Tfe8 18.f5 Sd3! 19.Ld3: ed3 (Beli je moral nevarnega konja na (13 vzeti, vendar pa sedaj ne more storiti isto s kmetom na d3 zaradi sledeče variante: 20.Te8:+ Te8: 21.Dd3: Tel+ 22.Kf2 Thl z lahko zmago črnega) 20.Se3 Le4 21.Tfl Tad8 22.Sg4 (odpira pot lovcu na cl) 22. ...Sg4: 23.Dg4: Td4:! (Odlična pozicijska žrtev kvalitete, s katero črni popolnoma razbije obrambo okoli belega kralja) 24. cd4 gf5 25.Df4 (Če igra beli 25. Dg3 črni zmaga z 25. ...Dg3: 26. hg3 1x14: + 27.Kh2 Te6 nakar črni z manevrom Tg6 — Le5 prisili belega, da mu odstopi kmeta na g3 ali pa na b2) 25. ...Ld4:+ 26.Khl Dc6 (Grozi kar mat z lovcem!) 27. Tf2 Kh8 28.Ld2 (Trdnjave ni mogoče rešiti s Td2, kar na to sledi 28. ...Lg2:+29.Tg2: Tel+ z matom v dveh potezah.) 28. ...Lb2: 29.Tbl Ld4 30.Tcl Lg2: +! 31.Kgl (Na Tg2: sledi 31. ...Dcl: + ! 32.1x1: Tel+ z matom) 31. ...Dd5 32.Dd4: + (Edina možna taktična rešitev belega v popolnoma izgubljeni poziciji, ki pa privede belega v brezupno končnico) 32. ...Dd4: 33.1x3 Dc3: 34.Tc3: Le4 Zmaga je sedaj za črnega le formalnost, saj mu prosti kmetje zagotavljajo uspeh) 36. Ta3 Tc8 37.Td? (Na 37.Ta6: sledi 37. ...Tcl+ 38.Tfl d2 z zmago črnega) 37. ...Tc2 38.Tc2: dc2 39,Tc3 Kg7 40.Kf2 Kf6 41.Ke3 Ke5 42.Kd2 f4 43.Tc7 Ke6 44.Tc4 f5 45.Tc7 h5 46.h4 f3 47.Ke3 f4! 48.Kf2 (Na 48.Ke4: sledi 48. ...f2 s takojšnjo zmago črnega) 48. ...b5 49.a4 b4 50.a5 b3 51.Ta7 Ul3 52. beli se vda. Komentar: Dušan Jelinčič PRED ZAČETKOM KANDIDATSKIH POLFINALNIH DVOBOJEV Ixtošnji poletni dnevi na obali Ženevskega jezera bodo v znaku dveh kandidatskih polfinalnih dvobojev za svetovna šahovsko prvenstvo. Na obali jezera v Ženevi in Evianu hitijo s pripravami, čeprav bosta u-radno tekmovanji v dveh različnih državah Franciji in 5vici. Mesti sta oddaljeni le nekaj deset kilometrov, tako da za ljubitelje šaha ne bo o-vir pri spremljanju borb na črno-belih poljih. Tudi meja ne bo nikakršna ovira in prireditelji si zelo prizadevajo, da bi organizacijo dvobojev prilagodili željam šahovskega občinstva, ki bo v Ženevi spremljalo dvoboj med Spasskim in Portischem in v Evianu med Korč-nojem in Polugajevskim. Prva sta začela Korčnoj in Polu-gajevski (včeraj). Danes bo v središču pozornosti Ženeva, kjer bosta uvodno partijo igrala Spasski in Portisch. In tako bosta dvoboja izmenoma en dan v Evianu, naslednji v Ženevi. V Franciji se bodo šahi-sti sestajali ob parnih datumih, v Ženevi pa ob neparnih, čas igranja bi bil enak: v Ženevi od 14. do 19. ure. v Evianu pa od 15. do 20. ur« (letni francoski čas je uro pred švicarskim). Eden izmed glavnih prirediteljev dvoboja v Ženevi Hermann je dejal, da dokončni program še ni določen, saj bo treba uskladiti tudi želje udeležencev, ki navadno ne marajo tako zgodnjega začetka, kar je v nasprotju z željami prirediteljev, Hotel Mediteran bo prizorišče dvoboja v Ženevi. Šaliistom je poznan saj jih je gostil že marca letos, ko je na močnem turnirju zmagal Danec Larsen. To je bil po daljšem premoru prvi šahovski dogodek v Ženevi. Poslej pa naj bi tudi Švicarji organizirali tradicionalne turnirje in so za prihodnje leto že določili datum za turnir. V Evianu pa je šahovsko karavano vzel pod streho hotel Casino Royal. Zanimivo je, da je tam glavna prirediteljica Chau-de de Silans večkratna francoska prvakinja (sodelovala je tudi na moški olimpiadi leta 1950 v Dubrovniku), ki pa je tudi mednarodna sodnica FIDE. Svetovna šaliovska federacija FIDE pa je za glavna sodnika določila izkušena Lotharja Schmida (ZRN) v Ženevi in Har-ryja Golombeka (Velika Britanija) v Evianu. Zahodni Nemec je leta 1972 v Reykjaviku sodil znameniti dvoboj za svetovno prvenstvo med Fischerjem in Spasskim, Anglež pa je bil večkrat namestnik glavnega sodnika v dvobojih za svetovno prvenstvo, ki so se igrali v Moskvi. Vsi kandidati za naslov svetovnega šahovskega prvaka so se vestno pripravljali s svojim timom sekundantov in izjavljajo, da so dobro pripravljeni in da bodo vzdržali naporen boj 16 partij, ki pa lahko traja tudi več kot dva meseca. Zato je tudi vsaka napoved, tako izidov ali pa prednosti enega od igralcev zelo težka naloga šahovskih strokovnjakov in ljubiteljev šaha. Vsekakor pa ima tako Korčnoj v srečanju s Polugajevskim, kakor tudi Spasski v dvoboju s Potrischem po dosedanjih rezultatih več možnosti za dokončni uspeh in srečanja v finalnem kandidatskem dvoboju, ki naj bi bil odigran še letos.. S. Kovač Uredništvo, uprava, oglaanl oddelek, TRSI. Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnapre| plačana celotna 25.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revije «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din IŠKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15000. Finančno-upravnl 500, legalpl 500, osmrtnice in sožalja 250 Ur za mm viSIne v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *l: upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun m Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 3. julija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdajaL JzTT in tiska ^ Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 1— ' m ......... ..... , i TENIS V TEKMOVANJU POSAMEZNIKOV Šved Bjorn Borg je osvojil prvo mesto v VVimbledonu Amerikanec Connors mu je nudil močan odpor LONDON. 2. — Wimbledonski teniški turnir se je letos pri posa meznih končal z zmago Šveda Bjor-na Borga, ki je v finalu premagal Amerikanca Jimmyja Connor-sa s 3:6, 6:2, 6:1, 5:7. 6:4. Srečanje je bilo izredno izenačeno in sta imela še tik pred kon cem dvoboja oba nasprotnika enake možnosti za zmago. 21-lctni Borg je za to zmago preje) (poleg pokala) denarno na grado v višini 22 milijonov lir ATLETIKA KAVENA, 2. — Uiuliana Arniči je postavila nov italijanski državni rekord v metu kopja z znamko 56,26 m. Njen dosedanji italijanski rekord je bil 55,66 m. Delovanje ZSŠDI TEČAJ ZA TRENERJE SKRIPTA Od 13. do 17. t. m. bo v Ljubljani intenziven tečaj za zamejske trenerje (ndeležili se ga bodo tudi koroški Slovenci), ki bodo tako postali inštruktorji. ZSŠDI je prijavilo 13 slušateljev za nogomet, po 7 pa za odbojko in namizni tenis. Vsi omenjeni tečajniki naj se čim-prej zglasijo na sedežu ZSŠDI, da dvignejo skripta in se tako pripravijo na teoretični del predavanj. ŠTAFETA MIMO SPOMENIKOV Ob priliki mednarodnega partizanskega srečanja, ki bo 24. julija v Bazoviri. hn ZSŠDI organiziralo štafetni tek mimo vseh spomenikov padlim v NOB na celotnem območju tržaške pokrajine. V torek, 5. t.m., bo ob 18. uri na sedežu Združenja sestanek vseh društev, da se skupno pogovorijo o Izvedbi te štafete. NAČRTOVALNA KOMISIJA ZA ODBOJKO Jutri zvečer se ponovno sestane načrtovalna komisija za odbojko, ki bo tokrat v glavnem obravnavala izvedbo poletnega izpopolnjevalnega tečaja, ki bo v prvi polovici septembra na Tržaškem. Posamezna društva bodo javila približno število tečajnikov. MOŠKA ODBOJKARSKA EKIPA V sredo so se pod pokroviteljstvom ZSŠDI sestali predstavniki Bora in Krasa ter so proučili položaj pri moški odbojki. Analizirali so dosežke v minuli tekmovalni sezoni, ko je bila dejavnost koordinirana na osnovi meddruštvene pogodbe. Na podlagi lanskih izkušenj pa bodo skušali letos še izpolnili to sodelovanje in oblikovanje skupnih ekip, o vseb podrobnostih pa se bodo dokončno dogovorili v torek, 5. t. m., na skupnem sestanku, ko bodo tudi podpisali novo pogodbo med društvoma. ODBOJKARSKI REVIVAL Še teden dni nas loči od zaključka odbojkarskega revivala, ki je v bistvu že dosegel in celo presegel svoj namen. Nad sto odbojkarskih rekreativcev je ponovno stopilo na 'grt.šče in je tako začelo intenziv- neje gojiti telesno kulturo, kar je pravzaprav cilj tega tekmovanja. V ženski konkurenci so nastopale le tri ekipe, ki so se po dvakrat pomerile med seboj. Tekmovanje se je že zaključilo z zasluženo končno zmago nepremagane šesterke ZTT, drugo mesto je osvojila Ekipa desetih, tretji pa je Kras. V moški konkurenci bodo izčrpali tekmovalne nastope v tem tednu, ko bo na sporedu še zadnjih šest tekem. Bor je postavil resno hipoteko za osvojitev končne zmage, potem ko je po enakovredni borbi premagali solidno šesterico Brega. Teoretične možnosti za visoko uvrstitev ima ekipa Krasa, ki je še nepremagana; mora pa se še srečati z Bregom in Borom. Vse ostale e-kipe sicer niso slavile vidnejših tekmovalnih uspehov, vendar pa to ni bilo bistvo te pobude. Razpored še preostalih tekem: Breg - Kras (v torek, ob 21. url v Dolini), ZTT - Centralsped (v torek, ob 20. uri na stadionu «1. maj»), Caravaggio - Skupina O (v torek, ob 21.30 na stadionu «1. maj*), Bor - Kras (v četrtek, ob 20.30 na stadionu «1. maj»), Caravaggio - Kras (v petek, ob 21. uri v Zgoniku) in Skupina O - Centralsped (v petek, ob 20. uri na stadionu «1. maj»). Prihodnjo nedeljo, 10. t.m., bo na razstaviščnem prostoru v Zgoniku zaključni praznik za vse nastopajoče na odbojkarskem revivalu 77. Poleg piknika bodo na sporedu tudi razne družabne igre. Najboljše e-kipe, posamezniki in sploh vsi nastopajoči pa bodo prejeli priznanja in nagrade. —bs— KOLESARSTVO NA «TOUR DE FRANCE* Thiirau zmagal še na eni etapi PAU, 2. — Zahodni Nemec Die-trich Thurau si je danes zagotovil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke «Tour de France*. Na 253 km dolgi progi je tako še utrdil svojo prednost. Po tej etapi je skupna lestvica naslednja: 1. Thurau (ZRN) 15.26’25” 2. Merckx (Bel.) po 8” 3. Laurent (Fr.) 13” 4. Van Impe (Bel.) 14” 5. Charly Rouxel (Fr.) 16” 6. Joop Zoetemelk (Niz.) 18” 7. Bernard Thevenet (Fr.) 19” 8. Francisco Galdos (šp.) 24” 9. Raymond Villemiane (Fr.) 31” 10. Alain Meslet (Fr.) 32” 11. Kuiper (Niz.) 12. Delisle (Fr.) 35” 13. Aja (Šp.) 39" 14. Andiano (Šp.) 1’57” 15. Pronk (Niz.) 7’27” ATLETIKA SZ — ZDA SOČI, 2. — Po prvem dnevu mednarodnega atletskega srečanja v Sočiju vodijo Sovjeti proti Američanom s 102:97, Sovjetinje pa proti Američankam z 59:58. NOGOMET DAMASK, 2. — Tudi italijanska vojaška nogometna reprezentanca nima sreče, V polfinalu svetovnega vojaškega nogometnega prvenstva, jo je Kuwait odpravil z rezultatom 1:0. S tem so za italijansko moštvo pokopani vsi upi za vstop v finale. Za tretje mesto se bo Italija spoprijela s Francijo. V tej skupini je na prvem mestu Kuvvait, druga je Italija, sledijo pa še Sirija in Kamerun. Na čelu druge skupine pa je Irak, kateremu sledijo Francija, Zah. Nemčija in Nigerija. Številne prireditve ob Dnevu borca Osrednja manifestacija bo v ponedeljek dopoldne v Bertoših pri Bizant Ob Dnevu borca bodo na Koprskem organizirali številne prireditve in proslave. Vrsta prireditev je bila že včeraj. Tako so se Pirančani zbrali na mestnem stadionu, kjer so. v kulturnem sporedu sodelovali pihalni orkester, pevski zbor in folklorna skupina Val. Zvečer pa je nastopil še vojaški ansambel postojnske garnizije. Slovesnost so organizirali tudi v Izoli, kjer so v govorih v slovenščini in v italijanščini poudarili pomen praznika ter pripravili pester kulturni spored. Na slovesnost so povabili tudi delegacijo nekdanjih borcev in političnih aktivistov iz zamejstva. V Kopru so v počastitev praznika organizirali včeraj popoldne nastop pihalnega orkestra iz Trevi-sa, danes dopoldne ob desetih pa bo na Škofijah otvoritev nove osnovne šole, ki so jo zgradili s sredstvi samoprispevka občanov. Ob 19. bo tudi tradicionalno partizansko srečanje mladine in bivših borcev v Semedeli. Tudi tokrat so organizatorji pripravili bogat kulturni spored in ljudsko rajanje. Osrednja prireditev -ob Dnevu borca na Koprskem pa bo jutri, v ponedeljek, ob 9. uri v Bertoših pri Rižani. Najprej bo slovesna zaobljuba mladincev teritorialnih enot, nato pa bosta v kulturnem sporedu nastopila TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo SPLOŠNA OPREMA Tl K/ JVOVblC od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 kulturno umetniški društvi iz Prid-vora in Dekanov. Vrsto slovesnosti priprevljajo tudi na sosednjem področju Hrvatske Istre, včeraj so odprli v Buzetu v počastitev Titovih jubilejev in Dneva borca pomemben gospodarski o-bjekt — novo pivovarno, ki bo zaposlila nad 170 delavcev. Vsekakor je to pomembna pridobitev za to pasivno občino, iz katere odhojajo številni občani na delo tudi na slovensko obalo. L. O. danes ob obali KINO KOPER: ob 18. in 20.30 italijanski: SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI. , IZOLA: ob 18. in 20.30 ameriški: ŽRELO. ŠKOFIJE: ob 18. ameriški: POMAGAJTE ŠERIFU. ŠMARJE: ob 18. ameriški: DVA DETEKTIVA. PIRAN: ob 18. in 20.30 francoski: SAM PROTI VSEM. PORTOROŽ: ob 20.30 franc: VESELI REKRUTI. DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo dopoldne bosta dežurali v Izoli market Nanos v Pittonijevi ulici in Mestna tržnica na Kristanovem trgu. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE Škofije: ob 10. uri otvoritev nove osnovne šole. Semedela: ob 19. uri partizansko srečanje ob Dnevu borca. Tinjan: ob 14.30 mednarodni av-tdeross. Koper: ob 16. uri turnir mladinskih nogometnih reprezentanc obale, Krasa in zamejstva. AVDITORIJ PORTOROŽ POLETNE PRIREDITVE 77 Predstave ob 20.30 (sončna ura) 1.7. Japonski nacionalni folklorni ansambel — nastopa 40-članski ansambel 5.7. Nastop zagrebškega ansambla «Lado» (Avditorij) 9.7. Verdi: Ples v maskah, nastop Ljubljanske opere (Avditorij) 12.7. Karneval v Riu. izvaja južnoameriški baletni ansambel «Brasiliana» 18.7. «Bijelo dugme* 20.7. Ansambel Piatnicki iz ZSSR z nastopom 100-članske-ga zbora in folklorne skupine (Avditorij) 23.7. Folklorni ansambel »Taneč* iz Skopja (Avditorij) 27.7. Nacionalni in folklorni ansambel «Mexico* (Avditorij) 29.7. Pihalni orkester, folklora in zbor iz Pirana (Avditorij) 6.8. «Zlata roža '77* — spektakel «evergreen» melodij (Avditorij) 10.8. Nacionalni folklorni ansambel «Senegal» (Avditorij) 13.8. Portoroška noč — glasbena revija 14.8. Portoroška noč — ognjemet 20.8. Ansambel »Tahiti* Avditorij) 24.8. Ansambel »Columbia* Avditorij) Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. GRUnDIG Samo 30.000 lir na mesec in BARVNI TV bo pri Vas doma! Nudimo Vam «novi proizvod»... z imenom EURO RATE MAGAZZINI aaoaam TRST - UL. GIOTTO 8, TEL. 795309 - UL. R0SSETTI 6, TEL. 795313 EURO RATE