Poštnina plačana v gotovini Leto LVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 10. maja 1930 Doblo • I ^ v .......krat,............... St. 106 1. izdaja St. L Din Naročnina Dnevno Izdaja u kraljevino JugotUtlJo meseCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 30O Din za inozemstvo meseCno 40 Din nedeljsko Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D • i S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov : slolp. pellt-vrstfi moli oglasi po t'5l! m 2 D.večJI oglasi nad '15 mm vlSine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v viretlnlSkemdelu vrstico po IO D It? n Pri vefciem □ naročilu popusl Izide ob 4 zjutraj rasen pondeljke in cinovo po prezniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 61111 Rokopisi se ne vračalo, nclranltlrana pisma se ne sprefemalo — Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2992 Informativen list za slovenski narod Uprava ie vKopilarjevi ul.il.« ^ Čekovni račun: C/ubliana štev. tO.OSO ln 10.349 xa Inseralc, .SuihiSK)»j.756J, Zagreb št. 39.01/, »»rof/ri In llima/ št. 24.7«»/ Pravico! Sovjetsko' časopisje skuša papežev protest proti boljševiškemu preganjanju vere oslabiti s tem, da slika papeža kot prijatelja in zaveznika kapitalizma. Papež, tako trdijo komunisti, hoče svobodo in vlado delavcev v Rusiji uničiti in jih zopet predati kapitalizmu v izkoriščanje. Proti takim napadom je nastopil »Osservatore Romano« v jako značilnem članku pod naslovom >11 Paravento;. V članku ne napada toliko boljševikov, ampak z občudovanja vredno ostrostjo prijema one ozkosrčne katolike, ki so pozabili na svoje socialne dolžnosti ter s teorijo iu prakso dajejo boljševikom povod za taka sramotenja. Članek hoče očividno s tem odbiti liapad na papeževo protestno akcijo in ji dati novo moč. Obenem pa osvetljuje važna vprašanja, ki se prav sedaj med katoličani živahno obravnavajo. Glasilo Vatikana torej piše: ;?Časopis boljševiške ruske organizacijo r Brezbožnikov«, ki izhaja v Moskvi, prinaša ilustracijo pod naslovom „11 Paravento« (zaslon pred vetrom). V sredi vidimo velikega Kristusa z nemirnimi črnimi očmi, neke vrste Rasputina, ki steguje svoje roke na levo in miri gručo do tal poteptanih revežev, izmozganih žena, do kosti shujšanih otrok, surovih, vsled udarcev usode poživinjenih kmetov in od olja ter premoga umazanih delavcev. Zdi se, da govori Kristus l,em nesrečnežem: Blagrujte trpljenje! Ne upirajte se svojim gospodarjem in izžemalcem. Ne iščite svojim otrokom veselejšega in človeku bolj primernega življenja! Življenje je kratko, vaše plačilo pa je v nebesih! Potrpljenje!« Za Kristusom, ki je v rdeče oblečen, se skriva pred množico trebušast »buržua« z rdečim, zamaščenim obrazom. S svojimi mastnimi, z briljanti posejanimi prsti, s poželjivim, odurnim pogledom, vleče vrv z zanjko na koncu; v zanjki tiči vrat proletarca z brezkrvnim, zabuhlim obrazom. Kristus, zaščitnik pa prikriva ves prizor množici revežev. To je »paravent« (zaslon pred vetrom) — Kristus! Spričo takih bogokletnih slik ne zadostuje samo ogorčenje, da Se zadovoljimo z golim, hinavskim protestom farizeja. Morda bi bilo bolje čisto ponižno nekoliko pomisliti in si malo izprašati vest. Zakaj prikazuje boljševizem Kristusa kot zaslon kapitalistov? Zakaj je ta ilustracija le simbol mnogih člankov in govorov? Zakaj jim ljudstvo tako lahko verjame? Gotovo je, da je v Rusiji brez števila brezvercev, ki se iz golega sovraštva do vere bore zoper njo z lažmi, vendar moramo priznati, da tudi takih ne manjka, ki so v dobri veri podlegli prevari in se oddaljujejo od Jezusa, ker vidijo v njem »paravent«, izdelovalca evangelj-skega opija in zvodnika izkoriščanih mas. Da, odkod to bridko razočaranje, odkod take množice odpadnikov? Odkod? Priznajmo odkrito! Mnogi, ki so se imenovali in se še imenujejo Kristusovi učenci, so ga le prevečkrat izdali. Ali se res vsi in prav vsi ti trudijo, da bi uveljavili na svetu pravičnost in usmiljenje kakor Bog hoče? Laž je molitev, če ni njen sad ljubezen ilo bližnjega. Zakaj oboje je le ena zapoved, pravi Kristus. In prerok Izaija kliče: »Tisti post ugaja Bogu, kateri krivičnih okov rešuje, vezi jarma trga, vra-5a zatiranim prostost in uničuje vsako sužnost.« Da, krivične verige je treba razvezovati, ne pa proglašati, da jih ni mogoče uničiti, ker so usojene; ne sme nam biti dovolj, da uklenje-nim dajemo samo poguma in jim izkazujemo dela ljubezni. Škoda, le preveč je takih, ki se zadovoljijo z raznimi »hladili«, z miloščino, in nič ne store, da bi se nehalo suženjstvo tolikih delavcev, katero so papeži 19. in 20. stoletja tako ostro ožigosali. Preden govorimo o ljubezni, moramo uveljaviti pravico! »Če pod ljubeznijo razumemo« — tako piše Pottier — »tisto ljubezen, ki ljubi Boga nad vse in svojega bližnjega kakor samega sebe iz ljubezni do Boga, potem je ta ljubezen izpolnitev postave, ljubezen, ki nas sili, da izpolnjujemo vse zapovedi. Ta ljubezen bo dala bližnjemu najprej to, kar mu je dolžna, šele potem bo prišla z darovi. In z Lacordairjem pravim: ,Začetek ljubezni je pravičnost.*« Delavec, ki dela, ima pravico do plače, s katero more dostojno preživljati svojo družino; ima pravico do zdravja, do življenja, solnca in človeškega veselja. Saj četudi bo dobival pravično plačo; čeprav bi postal s pomočjo svoje stanovske organizacije svoboden sodelavec delodajalca; tudi kadar bo delavska družina polog krščanske vzgoje imela na razpolago naravna sredstva, da si vzdržuje dostojna, četudi skromna stanovanja, da si ohrani zdravje, da vzredi in vzgoji otroke — kljub vsemu temu bo zaradi človeškega egoizma, ki se popolnoma izkoreniniti ne da, radi lenobe in bolezni šc vedno ostalo zadosti zla za dela krščanske ljubezni. Ljubezen bo prišla ob svojem času in blagoslavljali jo bodo. Ali — na mesto pravič-nosli je ne smemo stavljali. Delavec, ki dela, ima pravico in dolžnost, tla sp preživlja s svojim delom in no sme hiti odvisen od miloščine velikodušnih mošenj; od klanjati mora vsako bernstvo. Grozovito ie revnem govorili: »Blagor ža- Notranja kolonizacija Jut me Rim, 9. maja. d. Na merodajnih mestih se zadnje čase intenzivno proučuje problem notranje kolonizacije Julijske krajine, oziroma obmejnega pasu od Trbiža do kvarnerskega morja. Tozadeven načrt je v podrobnosti izdelan in se bo odslej izvajal z vso energijo. V tozadevnem referatu se naglaša, da v tem pasu stanuje okoli 400.000 Slovanov, in sicer čisto kompaktno. V prvi vrsti je zato treba, da se ta kontinuiteta tujega idijoma pretrga, in sicer s sistematičnim naseljevanjem iz Italije. Točke, ki tu pridejo v poštev, so: Trbiž, Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija, Kanal, Ajdovščina, Postojna, Ilirska Bistrica in Podgrad. Naselili se bodo razen državnih uradnikov obrtniki, katerim sc bodo poverile dobave za državne zavode in armado. Ker se domači posestniki, trgovci, indrustrijci in obrt- niki močno izseljujejo, je dana možnost, da pridejo zemljišča in podjetja v roke Italijanov. Zaenkrat kupujejo ta posestva za mal denar še domačini sami, zato bo Banca Nazionale del Lavoro dobila izvestne privilegije in sredstva, da bo lahko vsa taka posestva in podjetja ugodno za prodajalca pokupila, potem pa na najdaljše obroke poceni prodala italijanskemu prebivalstvu iz zgornjeitalskih Alp, Karnije in Apeninov, predvsem siromašnim pa pridnim kmetskim novoporočencem iz Italije. Na drugi strani je predvideno sistematično naseljevanje slovanskega elementa iz Julijske krajine v Italijo, tako v državne siužbc kakor v industrijo. Nastale vrzeli se bodo izpopolnile z dotokom iz starih pokrajin. Idrijskim rudarjem, ki morajo zdaj delati v precej neugodnih okoliščinah, se bo preskrbelo boljše plačano delo v italijanski industriji, njihove hišicc in posestva pa jim bo naseljevalna banka del Lavoro preplačala, da jih bo potem po najnižji ceni in najugodnejših pogojih prodajala delavccm iz Italije, ki se sicer izseljujejo v Ameriko. Isto je s predilskim rudnikom. V meliorirana zemljišča postonjske nižine in visokega Timava se bodo naselili kmetje od Bojevniškega združenja, kakor se to godi žc v južnih Tirolah. Merodajni krogi upajo, da lio na ta način, ki nima ničesar nasilnega na sebi, deset omenjenih mest in trgov žc v desetih letih postalo popolnoma italijanskih, ostalo ozemlje pa sc bo infiltriralo :: italijanskim elementom. Krvavi dnevi v Indiji Začela se je neusmiljena borba — Tragični dogodki v Solapurju Razburjenost angleške industrije trgovinske zbornice v Manchcstru so govor- London, 9. maja. d. Revolucija, ki so jo zanetili nacionalisti v Indiji, je dospela na tako točko, da je angleška vlada prisiljena opustiti svojo dosedanjo taktiko, po kateri se je omejevala na na/jnujnejšo obrambo javnega reda, kjer se je krševal. Deloma jc množica bila po nekaterih krajih, kakor n. pr. v Pcša-varju, kjer je oddelek tankov ljudi, ki so sc pred njimi vrgli na tla, kar pregazili, sama izzvana do skrajnosti, vendar so v splošnem oblasti postopale z veliko obzirnostjo, da ne prilijejo olja v ogenj. Dogodki v Solapurju, velikem trgovinskem središču v bombajski provinci, pa pomenijo koncc dosedanje metode borbe in so v tem oziru naravnost tragičnega pomena. Odslej bodo govorila samo sredstva skrajne sile. V Solapurju je množica v četrtek 8. t. m. premagala policijo, tri policiste ubila in njih trupla polila s petrolejem ter zažgala, potem pa zažgala več vladnih poslopij. Evropske žene in otroci so bili takoj evakuirani v Bombaj. V zadnjem hipu, ko je to poročilo bilo odposlano v Evropo, je oblast poslala v Solapur oddelek angleškega konjeniškega polka »Ducc of Wellington« iz Ahmed Agarja, kjer zdaj delujejo strojne puške. Splošno so zahtevali nemiri v zadnjem tednu več tisoč žrtev. Vlada jc mobilizirala vse vojne edinice in pričakuje težkih konfliktov zlasti v soboto, 10. t. m., ko se po Indiji praznuje vsako leto spomin na vstaše, padle v borbi za neodvisnost Indije leta 1857. Govorice, da se upirajo indske čete, so neresnične. Dosedaj sta se uprla samo dva voda nekega bataljona v Pe-šavaju, ostale čete kakor tudi domačinska policija ohranjajo popolno zvestobo. Vlada je tem bolj prisiljena k uporabi skrajnih sredstev, ker se jc industrija v Man-chestru in Lancashiru, ki je radi bojkota angleškega blaga v Indiji čedalje bolj občutno prizadeta, dvignila proti vladi in zahteva, da sc vstaja z vso silo zaduši. Na izredni seji niki ostro napadali vlado in indskega podkralja, dolžeč ga, da je on s svojo skrajno popustljivostjo sedanji položaj zakrivil. Kakšen odmev ima to tudi v delavstvu, se razvidi iz tega, ker manehestrska industrija grozi, da bo svoje obrate zaprla, radi česar bo na tisoče delavcev bombažne in svilene industrije vrženih na cesto. Vlada sama se je zdaj odločila, da brez oklevanja vpostavi red z vsemi silami, ki so imperiju na razpolago, se pa dobro zaveda, da je treba misliti potem na politično stran vprašanja. Zato sc bo vprašanje nove ustave za Indijo vzelo v pretres že junija mcseca, vendar jc bil položaj sedaj veliko težji nego je bil na primer pred enim letom, ko bi se bila našla rešitev dosti lažje. Angloindska vlada jc zaplenila v prostorih kongresa v Bombaju proglas, v katerem je rečeno, da je pasivne rezistence konec in da je prevzela borbo za neodvisnost mladina, ki oznanja odkrito revolucijo in borbo do poslednje kaplje krvi. London, 9. maja. AA. Listi poročajo, da je bilo število mrtvih pri neredih v Šalapurju 50, ranjenih je 400 oseb. Sedem stražnikov je bilo ubitih. Od teh je našlo 6 smrt v plamenih, ker so bili politi s petrolejem. Simla, 9. maja. AA. 40 vojaških letal je demonstriralo nad pokrajino Haji Turangsai. Namen demonstracije je bil pomiriti tamošnja plemena, ki so kazala po neredih v Pešavarju znake prevelike razburjenosti. Pariz, 9. maja. AA. »Havas« poroča iz Bom-baya, da je vsemuslimanska zveza Indije objavila resolucijo, v kateri obsoja pokret civilne neposlušnosti. Lahore, 9. maja. AA. Gopišand, generalni tajnik lahorskega kongresa, je bil aretiran. Osumljen jc, da je kršil zakon o solnem monopolu. Vstaja tudi v Sndohitaju Pariz, 8. maja. d. Že delj časa so krožile v publiki vesti o nemirih, zanetenih po komunističnih elementih v indokitajskih francoskih kolonijah. Prvi nemiri so izbruhnili v len Baju, pa so jih oblasti takoj zadušile ter poročila ostro cenzurirale, tako da občinstvo še danes ni informirano o obsegu in pomenu dogodkov. Zdaj se pa izve o novi revolti, in sicer v mestu Vinh blizu Tonkinga. Vojaštvo je vpostavilo red, pri čemer je bilo 24 oseb ubitih, veliko pa ranjenih. Generalni guverner Indokitaja, Pasquier, ki jc v Parizu na dopu- stu, kljub temu šc ni dobil naloga, da se v kolonijo vrne. ožar, o katerem smo poročali včeraj in pri katerem je v Buvonneu zgorelo 18 velikih tankov s 6000 gu-lonatni petroleja. Iokalizirali še le včeraj popoldne. Požar je razširil več kilometrov daleč ter je bilo pri gašenju zaposlenih več kot 5000 gasilcev, vojakov in mornariških čet. Požar bi se bil razširil tudi na mesto, k sreči pa se je v zadnjem trenutku veter obrnil nn drugo stran. Petrolej je gorel tudi na morju, ki je daleč naokoli tvorilo nepretrgano vrsto visokih plamenov. Pri gašenju jc bilo |>oško-doviillih več sto ljudi. Drobne vesti Sevilla, 0. maja. AA. Vseučilišče so zaradi spopadov med katoliškimi in nekatoliškimi dijaki *aprli. Newyork, 0. maja. AA. Občinski odbor jc pol i dil načrte za gradnjo novega nebotičnika v Wallstrcetu. Nova stavba bo imela 105 nadstropij. I.nnrtikn, 0. maja. A A. "AVhile Star Line izkaz nje za lansko leto 270.545 funtov dobička napram 355.030 funtom leta 1928. Saint Joseph, Minamirl, 0. mata. AA. Izpod ruševin tvornice zn konserve, ki je včeraj eksplodirala. so iMilegnfll S mrtvih. 12 drugih delavcev jKigreSajo. Vodstvo tvornice sodi, d« so postali žrtev eksplozije. 21 oseb je bilo ranjenih. -— I Dveurni sestanek Briand-Henderson | Predmet razgovorov je bilo italijansko pomorsko oboroževanje Pari«. 0. maja. AA. »Havasc poroča: Francoski minister za zunanje zadeve Briand je priredil kosilo, da počasi i angleškega ministra za zunanje zadeve Hendersona. Kosilu so prisostvovale številne angleške osebnosti, iz diplomatskega zbora med njimi francoski poslanik v Londonu De Florleau in direktor v ministrstvu za zunanje zadeve Berthelot. Briand ln Henderson sta imela razgovor o vseli glavnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu, med drugimi tudi o prihodnjem zasedanju Društva narodov in o političnem položaju, ki je nastal po pomorski konferenci v Londonu. Pariz, 9. maja. n. Razgovor Brianda z Hen-dersonom danes opoldne v zunanjem ministrstvu je trajal skoraj dve uri. Pred tem sestankom pa sta iincla dolgo konferenco Briand iu Tardieu. Oficijclni komunike pravi »atno, da sta razpravljala o trenutnih aktualnih in zunanjepolitičnih vprašanjih s posebnim ozirom na probleme, ki so važni za angleško francoske odno- Šaje. Pariški listi pišejo, da je bil razgovor v glavnem o položaju, ki ga jc ustvarilo novo italijansko pomorsko oboroževanje. V resnici pa francosko-ltalijanski razgovori kljub vsemu prizadevanju dosedaj še niso prišli v gladek potok, ter jc verjetna demneva, ki se Siri v političnih krogih, da je Henderson ponudil francoski vladi posredovalno vlogo, za kar bi nameravani sestanek obeh zunanjih ministrov z italijanskim zastopnikom Scialocin nudil ugodno ponudbo. Podrobno so razpravljali tudi o Briandovcm memorandumu glede evropske konfederacije. Madžari si žele večje armade Pravijo, da bodo potem lažje služili „ideji" miruj Budimpešta, 9. maja. A A. Korbiro poroča: V razpravi o proračunu vojnega ministrstva so poslanci napadli sistem najemniških čet, ki da je drag. Govorniki so zahtevali, naj določbe o razorožitvi po smislu mirovne pogodbe spoštujejo tudi na drugi strani. Vojni minister GOmbos je odvrnil, da so države, ki so Madjarski vsilile mirovno pogodbo, zahtevale tudi razorožitev, dočim s svoje strani nočejo slišati o razorožitvi. Sosednjo države z izjemo Avstrije, Jo nadaljeval govornik, razpolagajo v mirnem času z nad 580,000 vojaki. Madjarska je obdana t državami, ki so oborožene do zob. Taka razlika med vojnimi Kilami Madjarsko in držav Male antante pomeni veliko nevarnost 7«1 mir. Oni, ki so poklicani, da varujejo mir, bi marali dovoliti Madjarski oborožitev, ki bi ji omogo- čila, da tudi s svoje strani podpira idejo miru (?). Sistem najemniških čet je dejansko drag In je vzrok, da madjarski narod ne more vzdrževali niti predvidenih 85.000 vojakov. Minister (iOmbOs je izjavil, da jemlje na znanje želje parlamenta, naj bi vlada podvzeln korake, da so uvede obvezna vojaška služba, vendar nc more poseči v razpravo o teh vprašanjih, ker spadajo v zunanjo politiko. Budimpcš a, fl. maja, AA, Korbiro poroča: Včeraj se je nadaljevala razprava o ratifikaciji pariško konvencijo prod parlamentarnima odboroma 7.a zun. zadeve In za proračun. Po ekspozejlh predsednika vlade grofa Bethlena, ministra za zunanje zadeve Walka in ministra finamc Weckerla ter po zaključeni razpravi o teh vprašanjih sta odbora sprejela konvencijo v načelu iu v podrobnostih. Angleški glasovi o egiptshem problemu Nepopustljivi Egipčani — Odhod delegacij London, 9. maja. A A. časopisje priobčuje komentarje o prekinjenih pugajanjih med Anglijo in Egiptom in ugotavlja, da je bilo doseženo soglasje skoro v vseli vprašanjih glede Egipta. Egipltka delegacija je krenila na stranpot s toni, da je postavila vprašanje Sudana in v zvezi z njim lake zahteve, ki jih predvidoma nobena angleška vlada ne bi mogla sprejeti. Zato ostane v Egiptu iu v Sudanu status quo. Daily Mail voli, da ostane Sudan pod angleško sudansko iiju-avo, ki obsioja že iz leta 1924. Sedanja Uprava gre zatem, da v?.goji prebivalstvo Sudana za samoupravo brez vmešavanja od zunaj. Interes Egipta v Gornjem Nilu se bo tudi v bodoče naslanjal na pogodbo o Nilu iz lela 1920. Odpadel pa je predlog, ki ga je slavil Henderson svojčas, ki jia ni bil sprejet in ki je dopuščal, da se vrne egipski bataljon v Sudan, V poučenih krogih obžalujejo, da egiptska delegacija ni izkoristila tega predloga. »Times: pravijo, da Jo egiptska delrgaoija zavzela napram Sudanu stališče, ki ga mora vsaka angleška vlada odkloniti. Egiptska delegacija je vztrajala na svojih zahtevah s tako odločnostjo, da je raje žrtvovala soglasje, ki je bilo doseženo v v.eli ostalih vprašanjih. Zato ostane stališče njene domovine zaenkrat ueizpremenjeno. "ManclieMer Guardian pravi, da je Nalias paša s svojimi tovariši kompliciral odnašajo med Anglijo in Egiptom v Egipta, ki jih ji- bilo moči srečno rešiti, da ni bilo stavljeno vprašanje Sudana na način, ki ni bil predviden v prvotnem načrtu sedanjih pogajanj. Dosedanja uprava Sudana jo bila vseskozi taka. da bi mogla s jHinosom povabiti vsako nepristransko preiskovalno komisijo, da odda o njuj svoje mnenje. ■ l)aily Herald obžaluje prekinjen je poga-junj iu hvali Hendersoua za način, s katerim je skušal rešiti položaj in z uspehom sklenili pogajanja. List veli, da so vrata tudi v bodoče odprla. Londun, 9. maja. A A. Po polurnem prisrčnem razgovoru, so je egiptska delegacija poslovila oi MacDonalda. Vodja egiptske delegacije je izjavil novinarjem, da se bo egiptska delegacija v kratkem vrnila v London. Lcndcn, 9. maja. AA. Pri odhodu egiptske delegacije so egiptski dijaki priredili manifestacije za neodvisnost Egipta in Sudana. 15. maja stopi v veljavo Voungov načrt Pariz. 9. maja. n. Danes popoldne so se na Quai dOrsavu oficijelno prefiitale ratifikacijske listine o Youngovem načrtu. Tozadevni zapisnik so podpisali Briand ter poslaniki Anglije, Italije in Belgije. Youugov načrt pa s tem še ne stopi avtomatično v veljavo, lrr je treba za to izvršiti še celo vrsto nadaljnjih formalnosti, tako predvsem pravoveljavno konstituiranje mednarodne reparao.ijske banke, izročitev nemških certifikatov o dolgu in podpis trustove pogodbe med banko iu upniškimi državami. Šele potem more reparacijska komisija in komisija o nemških vojnih bremenih na skupni seji ugotoviti. da je Youngov načrt začel funkcijonirati. Vse te formalnosti se bodo lahko izvršile še v prvi polovici prihodnjega tedna, tako da je verjetno, da bo veljal 15. maj kot začetek za veljavnost Voungovega načrta. Pariz, 9. maja. n. V ponedeljek se sestane v Bazlu nadzorstveni svet mednarodne repara-cijske banke, da ukrene zadnje odredbe za razpis mednarodnega posojila. Kakor pišejo pariški listi, je večina držav interesiranih na Youu-govem uačrUt, za emisijski kurz. največ po 95%. Škof Ahšamovič o konkordatu -Politiku« prinaša izjavo škofu dr. A. Akšamovidu o konkordatu. V izjavi pravi med drugim: -Vprašanje uprave Novega sada in Pctro-va rad i na s cerkvenega stališča se mora rešiti samo z razmejitvijo škofij. To razmejitev je moči izvesti samo v soglasju in sporazumu z Nj. Vel. kraljem in sv. stolico. To se pravi: sedanje stanje cerkvene uprave je moči urediti samo s konkordatom. Katoliški opiskopat je že leta 192i. Imel pod predsedstvom jK>k. Marka Gjuriejča, tedanjega pravosodnega ministra, anketo, na |kkI-lagi katere bi moglo priti do sporazuma med sv. stolico in našo državo. (XI takrat pu do danes so se v tem oziru vršila razna itogujartju. Vludni krogi so obljubovali, da se bo to vprašanje v skorajšnji bodočnosti uredilo, du bi prišlo do sporazuma med našo državo in sv. stolico. Do tega bi moglo priti temprej, ker so tudi vprašanja ostalih veroizpovedi urejena z zakonom in so dobila svoj ustav. To vprašanje se do danes ni moglo urediti radi vnanjih desetletja trajajočih nesrečnih strankarskih razporov in nesoglasij. Ker pa smo danes prišli v konsolidiranc razmere, se nadeja, da sc Ik> ta važen problem konkordata v kratkem uredil,< « V nadaljnem razgovoru jc škof podal svoje mnenje o odnošajih ccrkve do države S posebnim ozirom nn nušo državo. Dejal je: Po -pravilniku bodo roditelji odločevali, ali bodo prepustili svoje otroke pri jiouku verouka duhovnikom n li učiteljem. Mnenju sem. dn se bo to vprašanje uredilo ]>o medsebojnem ' sporazumu, ker bi v nasprotnem slučaju prišlo do nesporazumu med državnimi in cerkvenimi oblastvi. \li Imiiuo ustvarili narodno nncional-I u«i državo ali lnjično! Ako hočemo ustvariti narodno državo, se bomo prilagodili ljudski duši. Naše ljudstvo je jx> duši religiozno. Ako torej ustvarimo narodno državo, se moramo nasloniti na dušo ljudstva, ki je po svoji idejni kulturi religijoznoga in moralnega krščanskega tipa. Samo na tem je moči ustanoviti svoIhkIiio državno politiko, ne pu tisto, ki se je vodila do 6. januarja. Da Vas prepričam, gospod urednik, da je naše ljudstvo brez razlike veroi/po- vedi religijozno, |>ojdite z menoj!« * Po ogledu slik v cerkvi jo škof nadaljeval: »Poglejte gospod, to jc dokaz, kako je religija močna iu kako more uplivuti. To ni osumljen slučaj, takih je mnogo. Samo na tu način bo naša država uiočna in krepka. Z vsemi silami lajikov se bo uprla nasprotnim silam, ki rušijo moralo in religijo, našo največjo pridobitev. Nu srečo našo je tolužilen pojav, du jc nasprotnikov vere zelo malo, ker je bilo naše ljudstvo po svoji duši vedno religijozno in ino-ruluo. Dokler vladata v državi vera in morala, bo naša država velika in močna; to nam dujc jamstvo, da Jionio z medsebojnim sporazumom države in cerkve izvojevuli vse naše ideale za dobrobit našega vzvišenega velikega kralja in ljudstva.« Sprememba bolg. vlade? — Sofija, 0. maja. m. Bolgarsko časopisje zopet mnogo piše o možnosti spremembe vlade Ljapčeva. Pristaši Cankova zahtevajo, da naj se prihodnji kabinet sestavi brez Ljapčeva. Voditelj demokratov Malinov je na shodu v Plov-divu govoril o potrebi sestave nove vlade, ki pa ne bi smela imeti konspiracijskega in prevratnega značaja. Belgrajski proces Belgrad, 9. maja. u. Trinajsti dan razprave je bil zaslišan obtoženec Ante tstelanac. Obtožen jc, da je bil član teroristične organizacije, kar pa Stefanac zanika. Priznava, da je napravil peklenski stroj z namenom, da bi se demonstriralo proti polclonitveni deputaciji zagrebškega občinskega odbora. Kakega drugega namena niso Imeli in so tudi vse poskrbeli, da ne bi bilo človeških žrtev. Nato je bil zaslišan štirinajsti obtoženec Pavao Margetič, ki je obtožen, da jc bil Član teroristične organizacije, kar pa zanika. Dalje je obtožen, da jc bil v zvezi z Bernardičem, ki mu jc dal revolver. Margetič priznava to, pripominja pa, da mu ga je dal na njegovo lastno prošnjo, ker jc bil takrat v deprimiranem stanju in jc imel samomorilne namene. Pozneje pa se jc vse lepo poravnalo in samoumora ni izvršil. Medtem je prišlo do njegove aretacije. Vse drugo zanika. Prav tako je vse zanikal petnajsti obtoženec Bcža Arnšek. Za jutri je predsednik odredil, naj se privedejo nadaljnji obtoženci Stjepan Guršak, Milan l.evnajič, Antun štefanič, Mirko Dcbanič in Fr. Kurmč. Geografi v Sarajevu Sarajevo, 9. maja. u. Jutri prispejo v Sarajevo slovanski geografi, da nadaljujejo v bosanski prestolici svoj kongres. Mesto jim priredi svečan sprejem in bodo gostje sarajevske občine. Nastanili se bodo v znanem kopališču llidže. Odhod dr. Marinkoviča v Ženevo Belgrad, 9. maja. AA. Danes ob 16.50 je odpotoval s simpionskim ekspresom v Ženevo minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič. Spremljata ga opolnomočeni minister in poslanik Konstantin Fotič in tajnik Kosta Pavlovič. Boj kobilicam Belgrad, 9. maja. A A. Na podlagi poročil Ir. •Romunije, Grčije in Bolgarske o kobilicah, Je minister poljedelstva pos hi L preko baltskih uprav vsem okrajnim poljedelskim referentom uaredbo, da imajo jiojavu kobilic jiosvetili največjo pozornost. V primeru, da sc kjerkoli pojavijo kobilice, so okrajni poljedelski referenti dolžni, da o tem najhitreje obvestijo ministrstvo poljedelstva, da ukrene potrebne korake za uničenje kobilic. Nn vest, dn so »e v Stolačkem okraju pojavile kobilice. Je ministrstvo poljedelstva izdalo nujne navedbe, naj se v sporazumu z ravnateljem fitopato-loškega zavoda v Sarajevu .lovnnoui Popovičem organizira borba proti tej nadlogi v tem okraju. Hočete odgovor finančne uprave? Bclgrud, 9. maja. AA. Da se postavi dostavljanje sklepov, rešenj iu sporočil od strani posameznih finančnih uprav strankam na njihovo zahtevo nn pravilno osnovo in da se pospesi dosedanje lioslopnnje, je minister za finance odredil, da morajo ministrstvo financ in vse podrejene ustanovo dostavljati strankam svoje sklepe in sporočila r. izjemo rešenj glede krivde prestopkov neposredno po pošti s priporočenimi pismi s povratnim rece-pisom in lo v primeru, ako strnnka v svoji vlogi zahteva, da so ji rešen je oziroma s|>oročilo dostavi na In način. V zvezi s tem določa minister finauc, da morajo stranke svojim vlogam priložiti po.štu« znamke za 7 Din in točno zabeležiti naslov, oelroma naslov osebe, ki se pooblašča, da sprejme reši-tev, oziroma sporočilo. Nov davek na glasbene prenose Ilclgrad. 9. maja. AA. Davčni oddelek ministrstva za finance jc poslal finančnim direkcijam razpis, da je treba plačevati taksne znamke po T št. 99 a tudi za glasbo, ki se prenaša preko radio-nparatov in v kolikor služi v zabavo v javnih lokalih. Zaprti prostori kot so čitalnice, klubi in jiodo-bne ustanove ne spadajo i>od to taksno obremenitev. Davčni oddelek opozarja vse področne organe, da pazijo na pravilno ujiorabo te davčne obremenitve. Žrebanje lo t. posojila Belgrad. 9. maja. A A. Na podstavi amortizacijskega načrta za obveznice loterijskega ]>osojila iz leta 1888 (tobačne srečke) in v smislu odloka ministra za finance st. 30.470 z dne 8. maja 1980 bo 14. maja ob 9 dopoldne v oddelku za državne dolgove in državni kredit, soba št. 20 stočetrto žrebanje obveznic tega posojila. Belgrajske vesti Belgrad, 9. maja. u. Prodaja jubilejnih znamk, ki so bile izdane ob priliki tisočletnice hrvatskega kraljestva, je podaljšana do 1. nov. 1930. Belgrad, 9. maja. m. V Belgradu se je končai šahovski turnir belgrajskega šahovskega kluba, ki se ga je udeležilo dvanajst šahistov. Zmagal je in dobil naslov prvaka Jovan Nikolič z osem in po' točkami. Drugi je Sima Vasiljevič s sedmimi in pol točkami. Tretje in četrto mesto imata Alberlo Ba-rassi in Boris Todt s sedmimi točkami. Bulgrod, 9. maja. AA. Upravni odbor obrtniške zbornice v Belgradu je sklenil, da spada izde-lovanje stopnic, teras in mozaikov iz umeluegt kamna med V^imnoseške obrti, Zagrebške vesti Zagreb, 9. maja. p. V zagrebški bolnišnici je danes ob pol treh popoldne uinrl časnikar Ivan Do-bržanski. Končal je filozofsko fakulteto, nakar jc od leta 1905. sodeloval pri raznih naših listih. Začel je v Osijeku. Nadaljeval je pri hrvatskem dnevniku v Sarajevu. Od leta 1910. do 1914. je bil član uredništva lista »Bosnische Post'. Med vojno je urejeval -..Hrvatsko narodno zajednlco« in »Sarajevski listr. Po prevratu je bil v Zagrebu član uredništva ».lutarnjega lista in v.Morgenblatta*. Dunajska vremenska napoved. Ponoči nevarnost slane v prostih položajih. V severnih Alpah bo nastopilo hladno, iasneiše vreme, V južnih Alpah pa sc bo vreme hitro razjasnilo Zagrebška vremenska napoved. Še nestalno, večiucma oblačno, zmotno hladno, semtertja bo I morda deževalo. Rimski grobovi na Tržaški cesti Ljubljana, 9. maja. Zemlja, na kateri jc zidana Ljubljana, jc pripadala žo preti dobrimi dvatisoč leti civilizaciji. Sledovi stare Emone so še danes vidni iim pričajo o visoki stopnji kulture, ki so jo imeli rimski prebivalci tega mesta. Ljubljanski muzej ima lepe zbirko in posamezne vredne predmete, najdeno v rimskih grobiščih in razvalinah. Marsikateri privatnik, ki koplje dandanes nu svojem vrtu, izkoplje marsikaj iz rimskih časov. Eno važnih najdišč ostankov rimsko dobe pa jc nn vrtu g. tir. J e m c a na Tržaški cesti. O teli grobiščih se je v zadnjem času žc prcccj pisalo. Te grobove jc izkopal njegov oče, poštni uradnik v pokoju, g. Franc J orne c. Ta nam jc pojasnil: »Že kot deček sem videl iz otroških let, da morajo biti na mojem vrtu rimski grobovi. Obzidje staro Emone jc blizu in tudi nu Tržaški cesti so šo vidni ostanki. Ko so pred 52 leti kopali temelje za tobačno tovarno, so naleteli delavci na rimske grobove. Od teh rimskih grobov jo pa le malo ohranjenih, zakaj delavci so, misleč, da bodo našli zlato v njih, vse razkopali in razbili. Vendar sc je dalo šc nekaj rešiti za muzej. Tako n. pr. lep sarkofag. L. 1922. sem stopil v pokoj din sem utegnil na lastnem vrtu voditi izkopavanju. Uspeli je bil lep. Kopljcm torej žc osem let, in sicer sam. Do sedaj sem izkopal 15 grobov. Ležali so od glavne Tržaške ceste približno 10 metrov daleč. Stari Rimljani so imeli navado, da so svoje mrliče pokopavali večinoma ob glavnih cestah. Tukaj na Tržaški cesti pa jc bila žc takrat stara rimska cesta. Večino grobov jc bila sestavljena iz šestih velikih glinastih žganih plošč. Velikost plošč jc 60 krat 54. Drugi grobovi so bili sestavljeni i/, šestih kamenitih plošč. Približna velikost teh grobov je 1.5 m, visoki pa so čez pol metra. Našel sem tudi grob iz celega kamna izdolben. Kamen jc apnenec in so gu Rimljani dobivali iz Pod peči. Rimljani so svoje mrliče večinoma sežiga I i na grmadah. Napravili so grmado iz lesa in slame, položili nanjo mrliča in zažgali. Pepel so pobrali in spravili v žare. Tc žare so bile precej velike posode iz žgane črno ilovice. Velikost žar je bila različna. Do četrt metra visoka žaru jc podobna našemu piskru. Žaro so pokrili z navadno ploščo, okrog žaro pa so bile ročke iz žgane gline, male svetilke in drugo. V vsakem najdenem grobu je bila drugačna vsebina. Poleg pepelu so tlojali v grob šo razne steklenice in vaze. V steklenicah je bila pijača, v drugih posodah pa so bila jedila. V ženskih grobovih pa so bile vlasnice, zlati prstani s kamni, zlati uhani, v nekaterih grobovih tudi male steklenice za solze. Rimljani so namreč najeli pri pogrebih posebne ljudi, ki so za mrličem jokali in točili solze v male steklenice, katere so mu poteni tlujali v grob. V grob so dajali tudi male svetilke (le-ščerbe iz žgane gline). Denar je dobil vsak mrlič v grob uli pa pod pokrov groba. Če ni bil mrlič sežgan, so uiu Rimljani dajali denar nn jezik. S tem denarjem naj bi plačal mrlič v podzemskem svetu brodarju llaronu brodnino za prevoz preko reke pozabi jenju. šc seduj se nahaja ob novi stavbi, kjer stoji šc začasna baraka, močan rimski zid, katerega ploskev meri 20 kvadratnih metrov. Kaj jc pomenil tn zid, ni znano. Približno šest metrov od tega zidu dalje sc nahaja SO m globoko še en rimski zid, ki je približno meter širok, poldrugi meter visok in do dvanajst metrov dolg. Ta zitl sc poteni obrne proti tobačni tovarni. V rimskih grobovih sem našel okoli 40 bronastih novcev, večinoma iz dobe 5. stoletja po Kristusu, pa tudi nekaj starejših. Denarji imajo glave ali imena le-teh rimskih cesarjev: Avgusta (50 pr. Kr. do 14 po Kr.), Vcspuzi-jana 69—79 po Kr.), Domicijann (81—96 po Kr.) Antonina Pija (138—161 po Kr.), Mark Avreln (161—180 po Kr.), Galiena (253—268 po Kr.). Proba (279—282 po Kr.), Konstantina se-niorja (306—337 po Kr.), Konstantinu juniorja (335—340 (jo Kr.) in Kanstancija (335—361 po Kristusu).« Llega naravne lepote. Velika priljubljenost Elida-proizvodov leži brezdvomno v nepremagani kakovosti. Ti fabrikati so enakovredni najboljšim inozemskim proizvodom. Elida Vam daje vse ono, kar potrebujete za negovanje Vaše naravne lepote. ELIDA Slovenec — kartaginski romar v župni urad ter se vsem darovalcem lepo zahvalil. Želeti bi bilo, da bi se tudi druga usmiljena srca spomnila te številne in revne družine, posebno pa malih trojčkov. Morebitni darovi se naj pošljejo tukajšnemu župnemu uradu, p. Križevci pri Ljutomeru. Nov vozni red Ztatomašnik duh. svetnih župnik Jos. Lavtižar Jesenice, 8. maja. Na svetovni evharistični kongres v Kartagino jo odšel izmed Slovencev menda edini gospod svetnik Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenjskem. Tiho in skromno se je 79 letni starček pripravljal na pot ler prav 1ako Uho in skromno odšel prejšnji petek, 1. majnika od doma. Pred odhodom je še začel majniško pobožnost; bral je šmarnice kar zjutraj namesto zvečer. — Gospod svetnik Lavtižar bo zdoma kakšnih 14 dni; ta čas ga nadomestuje gosp. kanonik Vole iz Ljubljane, v nedeljah pa g. dekan F a t u r iz Radovljice. Smrt ugledne žene Grosuplje, 8. maja. Zadela nas je prežalostna vest, da jc umrla ga. Frančiška G a 1 i , roj. Žitnik, po dolgi in mučni bolezni. — Bila je odločna krščanska žena, služeča Bogu, rodbini in bližnjemu. Zato je pa tudi smrt bila lepa, dasi je v bolezni mnogo pretrpela, a je vse z vdanostjo prenašala. Hvaležni ji zlasti moramo biti, ker je vzgojila dobre otroke — odločne katoličane in narodno prosvetne delavce, Ustrašila se ni nobenega napora in bila vedno pripravljena pomagati. Še dolgo jo bomo ohranili v livaležnem spominu in želimo ji, naj ji bo majniška Kraljica v nebesih plačnica za vse, saj mi zcmljani sc pač ne moremo dovolj zahvaliti svojim materam za njih tiho, a skrbno in neumorno požrtvovalnost. Ugledni hiši Galetovi, možu, hčerkam in sinu pa izrekamo iskreno sožalje. — Pogreb bo 10. maja ob 9 dopoldne v Grosuplju. Pomagajmo trojčkom Sv. Križ pri Ljutomeru, 8. maja. V dnevih 5. in G. maja t. 1. je v Lukovcih, v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru siromašna zakonska mati Katarina Horvat roj. Petek porodilo tri se žive in precej krepke dečke, ki so bili krščeni na imena Ciril, Janko in Ferdinand. Ker sc je krst teh dečkov vršil dne 7. maja, ko so jo tukaj vršila dekanijska pastoralna konferenca je zbrana dekanijska duhovščina za revno ali vrlo mater, ki ima sedaj deset živih otrok zbrala znesek 200 Din Oče teh otrok Je majar pri H6nig-mnnu, ki s svojimi žuljavimi rokami redi sebe in svojo številno družino.. Umljivo je, da jc prišel Direkcija drž. železnic objavlja uveljavljenje novega voznega reda 19110-31 V noči od 14. na 15. maja 1930 stopi o polnoči na vseh progah drž. železnic v kraljevini Jugoslaviji, kakor tudi v vseh drugih državah, novi vozni red v veljavo. V mednarodnem prometu ostanejo ludi po novem voznem redu vsi dosedanji brzivlaki v prometu v več ali manj spremenjenih legah. Po novem voznem redu bo vozil na progi Pra-gersko — Budimpešta in obratno dnevni brzivlak skozi celo leto dnevno redno in bo imel v Prager-skein zvezo na dnevni brzivlak za Trst, odnosno iz Trsta. V poletni seziji, t. j. v času od 15. junija do 15. septembra bo vozil nov brzivlak iz Splita preko Zagreba—Ljubljane—Jesenic na Miinchen in Berlin ter istotako iz Trsta preko Podbrda na Miinchen in Berlin ter obratno. Na Jesenicah se združita oba vlaka iz Splita in Trsta, v obratni smeri pa se delita. Potniški vlaki, v kolikor so spremenjeni, so si prilagodili mednarodnemu prometu ter splošnim željam in potrebam posameznih krajev. Med Ljubljano in Mariborom bo po novem voznem redu zopet vozil nočni potniški vlak. Vsled upoštevanja važnejših zvez v večjih priključnih postajah so se morale dosedanje lege nekaterih potniških vlakov bistveno spremeniti, tako odhaja prvi jutranji potniški vlak štev. 912 na Gorenjsko iz Ljubljane gl. kol, še le ob 7.30 in prvi jutranji potniški vlak štev. 614 v Rakek in Postojno iz Ljubljane gl. kol. ob 7.35. Vsled lega vozi na progi Ljubljana gl. kol.—Kranj ob delavnikih potniški vlak štev. 920 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5.28 in prihodom v Kranj cb 0.17; nadalje vozi na progi Logalec—Rakek potniški vlak štev. 098, z odhodom iz Logatca ob 0.50 in prihodom v Rakek ob 7.24. Popolni vozni redi so razvidni i/, novih stenskih veznih redov, ki so razobešeni na vseh postajah. Glede posebnih izletniških vlakov s 50% popustom voznih cen ob nedeljah in praznikih bodo določbo o uporabi pravočasno objavljene pri potniških blagajnah. Usodna igra z revolverjem M. Sobota, 8. maja. Nocoj ob 1 so v tukajšnjo bolnišnico pripeljali težko ranjenega 18 letnega fanta Kavaš Matijo iz Odranec. Fanta je po neprevidnosti ranil neki tovariš. Nesreča se jo zgodila takole: Nekaj fantov iz Odranec in okolice je iskalo v Mariboru delo. Ker dela niso našli, jim ni prestalo drugega, kakor da so se podali nazaj domov. Denarja niso imeli niti toliko, da bi krili potne stroške, zato so jo mahnili proti domu peš. Prehodili so cele Slovenske gorice. Pri Sv. Jurju so imeli nekega znanca. Pri njem so se ustavili. Dobili so južino. Razgovarjali so se o vsem mogočem. Nekako je prišlo tudi do tega, da jim je gospodar začel kazati svoj revolver. Eden izmed fantovih tovarišev, Je vzel revolver v roke in sc jo začel z njim igrati. Naperil ga Jo proti Kavašu. Hipoma se je zaslišal pok in fant se je zvrnil na tla. Družba je ostrmela. V naslednjem hipu so skočili k ranjencu, da bi videli kaj se je zgodilo. Fant se je zvijal in bolestno ječal. Iz trebuha mu Je bruhala kri, tako da je kmalu nastala prava luža. Strel mu je ranil roko potem pa se je zaril v trebuh. Domači zdravnik mu je takoj nudil prvo pomoč, potem pa so ga peljali v bolnišnico. Stanjo ranjenca je kritično. Še danes bo operiran. Kako se bo operacija posrečila, ni mogoče napovedali. Dva zdravnika v rokah tolovajev 1 Drzen roparski napad nn poti med Belgradoin iu Lnznrevcem. takšnega drznega roparskega napada, kfl-I kršen se je dogodil tc dni na poti med Bclgra-: dom in Lazarevcem. menda že dolgo no beleži I belgrajska policijska kronika. To je kakor z bujno fantazijo nanizan odlomek i/ napetega pustolovnega romanu. V ranem jutru sta potovala dva znana belgrajska zdravnika motorjem i/. Bclgrada v l.azarevac. Vozila sta motor z veliko brzino, da bi čimprej dospela v Lazarevae, opravila tam svoj posel in se so isti dan vrnila v Belgrad. A se je šlo v redil in lire/, nezgode, dokler nista tlospeln v bližino vasi Lipovicu. Tam sta nenadoma zagledala pred seboj neznano seljakinjo, ki je hodila sredi ceste iu se na signal s hupo niti zmenila ni. Zdravnika sta ponovno dala znamenje, seljukinja pi je kakor gluha brezbrižno nadaljevala svojo pot in se ni umaknila ne na desno ne na levo. Zdravnika sta nato usmerila motor na levo stran, v hipu pa, ko sta hotela pasirati mimo seljakinjo, se je lc-ta nepričakovano umeknila prav na isto stran. Z veliko prisotnostjo duha jc vozeči zdravnik, da bi rešil seljakinjo, sun- kovito obrnil motor povsem na levo —. in žc so strmoglavili vsi trije: on, njegov kolega iu motor v obcestni jarek. Padec jc bil lalvo silovit, tla se je eden zdravnikov takoj onesvestil, dočim je njegov kolega dobil samo lažje poškodbe nu glavi in telesu. Ko se je onesvoščeni zdravnik spet zavedel in odprl oči. je na svoje veliko presenečenje zagledal preti seboj seljuku z nožem v rokah. Nc vedoč, kaj nuj lo pomeni, sc ji zdravnik okrenil. tla bi dognal, kaj sc jc /. njegovim kolegom zgodilo — in njegovo presenečenje se je podvojilo. Videl ga je sredi ee-tvorice seljnkov, ki so ostro govorili vanj iu grozeče gestikuliruli. Motorju pa ni bilo nikjer. Zdravnik je stopil pred seljake in jih vprašal, kaj želijo. Scljuki so nato jeii razburjeno kričati nad zdravnikoma iu jima očitati. tla sta povozila seljakinjo, čeprav, je slednja stala nedaleč od njih popolnoma /dm--■«. in nepoškodovana. Zdravnika sta hotela z lepimi, pomirjevalnimi besedami pojasniti seljukotn, kako se je vsa nesreča z motorjem dogodila. Dosegla sta pa vse kaj drugega, kar sta pričakovala Eden od seljnkov je znova izvlekel nož i/ žepa in zapovedovalno zurolinel: Ajde! Nupred!« šele v tem momentu sta zdravnika zaslutila, da sta padla roparski bundi v toke. Brez odpora sta se dala odgnati. Seljaki so ju odgnali v samotno šunio in ju zaprli v neko kočo. Po preteku ene ure je stopil k njima seljak, ki je bil nekak vodju roparske tolpe, in jima dejal: »Sklenili smo, du vaju izpustimo, če nam izplačata odkupnino 2.000 dinarjev.« Zavedajoč sc, da I»i bilo vsako upiranje brezplodno in tla ni drugega izhoda, sta zdravnika segla vsak v svoj žep in na svojo žalost ugotovila, da imata oba skupaj v listnici komaj 500 dinarjev gotovine. Po daljšem prerekanju in grožnjah so se razbojniki zetlinili, da vzamejo ponujeno jim vsoto, zahtevali pa so, tla jim ostanek prinese-ta v nc.ko kavarno v predmestju Belgrada, nakar so jima vrnili motor in ju izpustili. In od-brzela sta nazaj proti Belgradu. Naslednjega tlne sc jc eden od zdravnikov napotil v dogovorjeno kavarno, radoveden, če so si razbojniki res upali priti t ja — u o drznili napadalcih — umevno — ni bilo nc tlulia ne sluha... ANIK RUlAVAi ČRNA 2/S . . r f PLATNENA NA BO L) U IN VENDAR CENENI Strojevodje pozivljejo slovensko javnost IZ ZDRUŽENJA STROJEVODIJ. Omenjeno Združenje stopa pred našo belo Ljubljano, metropolo Dravske banovine, njeno cenjeno prebivalstvo in vrle okoličane z vljudno prošn jo, da ob prihodu dragih gostov, češkoslovaških strojevodij, ki so na ekskurziji po Jugoslaviji in pridejo s sinjega Jadrana oziroma iz Zagreba II. mu j a t. I. ob 9.15 uri v Ljubljano, okrasijo svoje domove z zastavami in cvetjem ter s tem naše drage goste poeaste in pozdravijo. Posebno j ki apeliramo na meščanstvo ulic, kjer se bo razvijal sprevod. Pričakujemo Iri uverjeni smo, da bodo lutli naši vrli Gorenjci v pondeljek dne 12. maja t. 1., ko sc peljejo izletniki nu Bled in Vintgar pokazali svoja srea m liodo pozdravili naše goste v takem smislu, da jim bo Gorenjska ostala v prijetnem 111 nepozabnem spominu. V veri, tla naša prošnja nc bo naletela na gluha ušesa, sc v naprej zahvaljujemo. Predsedstvo Združenja strojevodij. * Pri poapnenju arterij, možgan in srca sc z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčicc doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstransko ohromelih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kaj pravite? Gospod tirediitic, vsem ste ustregli, ko ste )o rubriko otvorili, da se lahko povejo misli, katere je težko uvrstiti v kakšno drugo rubriko. Posebno nam ugaja, da ste se :a čistost slovenskega jezika tako odločno zavzeli. Saj je res nerazumljivo, kako se v istem času, ko nam Zupančič v tako do konca opiljeni sloveti-ščini »Sodnika Zalamejskega« prevaja, naš jezik — oprostite krepek izraz — naravnost nesramno izpakuje. Pa ne samo v jeziku, tudi o vseh drugih ozirih moramo značaj svoje slovenske kulture skrbno ohranjevati in negovati. Saj je brez dvoma nekaj posebnega in edinega med južnim in zapadnim slovanstvom: eavsema v slovanstvu svoj lastni prostor. Tudi naša pokrajina je taka in je ne moreš zamenjati z drugo. Njen tip se med dragim označuje tudi po naši slovenski hiši, pa naj sliči alpski kakor na Gorenjskem ali se približuje italijanskemu slogu kakor na Krasu. Zdaj pa vedno z nejevoljo opažam, kako se la podoba slovenskega življenja kazi po neokusnih novih zgradbah nu naši vasi! To so enostavni štirioglati zaboji, ki so primeroma dragi 2oa grdi ter bodo našo slovensko vas sčasoma popolnoma izkazih v pusto enoliije čisto rokodelskih izdelkov brez sledu kakšnega duha in narodnega obeležja. Kako drugače delajo drugi narodi! Italija na primer skuša dati novim provincam italijanski značaj tudi po novih zgradbah in nove kmetske hiše v goriški okolici, po soški dolini tja do Tolmina in Kobarida so naravnost u m e t nine, v italijanskem duhu seveda. Jaz mislim, da bi naša bonska oblast, ki ima čuvati slovenske narodne vrednote, v tem oziru lahko veliko storila. Saj je lo v kcri*l tudi tujskemu prometu, ker tujec uživa na svojevrstnosti krajine — takih kvadratnih zabojev kot so na primer nove hiše zlasti v ljubljanskem okolišu, vidi n. pr. Nemec pri sebi doma v vestfalskih tovarniških predmestjih, kolikor hoče. lianske gradbene oblasti naj bi si pridržale pravico cenzuriranja in odobrenja vsakega gradbenega načrta tudi e estetske s/rani in v lem oziru postopale po enotnem načrtu za ohranitev in gojitev slovenskega lica naše domovine — to je moja misel in želja in želja vsakega pravega Slovenca — Slovana! — r — Osebne vesti S poštnega ravnateljstva. Ur. Bogdan Kur h u s. ki je zadnji čas služboval v Sarajevu. je nastopil službo inšpektorja na tukajšnje ni i o šinem ravnateljstvu, višji pristav ?ti, Lco-l> I:f ni v Bohinjski Bistrici in Linda Marin-k . Celju. — Premščeni so: pogodbena po-šturira Zora Benkovičevn i/. Trojan v Slivnico pri Celju. pb. in. Karla Fliskova iz Trbovelj v Zagorje. zyan. t. skuj). Iv. Podgoršek iz Črnomlja v krnili, Stanislav Gerl od ter. teh. odseka v Ljubljani v Metliko, služ. t. skup. Jožko Ber-ložnik iz Kranja v Črnomelj. — Napredovali so za zv-uničnika v "i. skup. tile služitelji: Bud. Paljnvic. Mih. Snoj in Maks Jereb na ljubljanski kolodvorski i>ošti. Alojzij šajn na ravnateljstvu. Vojin Miloševič v Čakovcn Emilija Grossova v Murski Soboti. Ant. Kramar na mariborski kolodvorski po>ti, Jožko Malierl pri ter. teh. odseku v Mariboru. Aleksander Laza-revič v Murski Soboti. Iv. Fnšun v Celju, Francka Zirpnnčeva v Brežicah. Zora Triglavova v Dolenjem Logatcu. Marija Koi-bnrjeva na postni podružnici štev. 4 v Ljubljani, Katica Hab-janova na glavni pošti v Mariboru. Albina So-tclškova na ljubljanski glavni pošti in žtefka Šanthova v Čakovcn. — Oženila sta se: pb. ur. 11-2 Fr. Deržaj na glavni |jošti v Ljubljani z Elizabeto Širčevo in služ. 2. skup. Stanko Man- Ali je nemščina na naših srednjih šolah potrebna? XVII. Srednje šole imajo namen posredovati mladini, ki jih obiskuje, neko splošno višjo izobrazbo. Tako, ki njenim absolventom, če že ne gredo na visoke šole, vsaj omogoča slediti vsem izsledkom znanosti. Ti absotventje torej tvorijo pri vsakem narodu z akademskimi izobraženci'vrtni oni družabni sloj, ki ga navadno imenujemo inteligenco. Po lijh se kaj rado sklepa o večji ali manjši kulturnosti celega naroda, ti tem seveda nočeiu reči, da bi smeli k inteligenci jioleg akademskih izobražencev prištevam biti le še absolventje srednjih šol. Saj je po vsem svetu ljutli, katerih prirojena darovltost je takšna, tla si l njo — v zvezi z marljivostjo in vztrajnostjo — tudi ob nezadostni šolski izobrazbi — in včasih celo brez nje — vedo pridobiti toliko in takšnegu znanja, da morejo v življenju smelo tekmovati s svojimi šolaninii vrstniki. Da oni spadajo v inteligenco narodovo, je pač jasno in samo po sebi umljivo. Ako sem gorenjo tezo postavil, storil sem ]e zato, tla se dotaknem vprašanja, ki ga vsebuje liad-pis tega cL.iičiČa. In tu pridem do kardinalnega vprašanja: Ali jc zu splošno višjo izobrazbo poleti ostalega potrebno tudi znanje nemškega jeziku'i Jaz pravim, da ne. — Le ozrimo se po svetu. Seveda nekaj dalj. kakor nam je to mogoče — recimo — z dunajskega Stefebia ali otl nemškega Niedervvald-denkmala. Koliko znamenite inteligence imajo visoko kulturne dežele, v katerih je nemški jezik popolnoma neznan, ali je vsaj prav redek eksotikon! Dokaz, da pouk tega jezika za dosego njihovega učnega smotra na naših srednjih šolah ni potreben. Vsi gospodje anketisti, ki so se izrekli za potrebo nemškega pouka, za to ludi res navajajo v podkrepitev čisto postranske razloge. Eden inserat, ki išče nemškega jezika veščo pisarieo ali steno-grafko. drugi celo okolnost, da industrijalci na našem ozemlju dajo prednost delavcem, ki govore nemško, tretji dejstvo, da so češki listi poživljali svoje rojake, naj se uče nemščine. Hes je sicer, da se pisarniško osebje jiri nas pogeetoma rekrutuje i». vrst dijaštva. Ivi je iz raznih jazlogov pred dovr-šitvijo šole izstojiilo. Totla: ali nnj zaradi njih pri-krajaino učne načrte srednjih šol? To "bi bilo gotovo napačno. Izobrazbo za praktične poklice posredovali imujo slrakcuc šole. Trgovske, obrtne, kmetijske. Pa še p. cd vsem za usposobljenost praktičnega udejsivovanja v domovini. Dolžnost drtave namreč Je, da daje svojim državljanom možnost življenja doma. V naši narodni državi je pač samo ]>o sebi umljivo, da bodo šole to usposobljenost posredovale v državnem jeziku, ki pomeni za uas neprecenljiv zaklad, katerega vzdigniti uam je pomagala svetovna vojna. Na njega jiodlagi izobraženi državljani bodo v delu zn gmotno blaginjo svojo iu svojcev, zaščiteni po državni upravi, lahko zadovoljni uživali srečo miru in sadove svojega truda. Znanja nemščine jim k temu jirar nič treba ti c bo. Takega stanja želeli smo si ie davno in borili smo se zanj v Avstriji. Hili tm tvoji zemlji tvoji goipoitarji, bila je liajgorečnejša želja vseh pravih rodoljubov. Zato je veljal naš boj poslovenjenju šolstva, v katerem je naša beseda bila le sramotno zajiostavljenn pastorka, o kateri so nam kaj radi in kakor v zasmeh pripovedovali, da je ne-sj)osobna za jiosredovanje človeka dostojne kulture. V dosledku tega vrivali so nam izobrazbo v nemškem ieziku. Sedaj, ko je strahotna nevihta razčistila življenjsko obzorje nad nami in nam je zasijalo solnce slovenskega državnega jezika, ki je zavJadid na vseli poljih javnega življenja in ludi v pro6veti, sedaj ko vidimo srečonosne posledice te epohalne izpre-membe. i>a naj naenkrat desavujemo najboljše naše nekdanje borce za narodno ravnopravnost in za pedagoško edino pravilno načelo usposobljenostne tKlgoje v svojem jeziku? — Vprašam vse zagovar-jalce širjenja nemškega pouka med nami: ali ne spoznavajo, kako zlorado se morajo smejali oni nemški maloštevilni kroiki, ki so po sili okoliščin ostali raztreseni po slovenski zemlji, ko vidijo, kako sugestivno so nam znali vcepiti svoje nazore? Saj je med njimi mnogo takih, ki so stali nekdaj v prednjih vrstah pobijalrev naših narodnih žalitev, linzmere so storile, tla so se sami morali začeti učiti tako pristujene jim naše govorice in znano je, da je na ta način nastali proces anialgovanja s prvot- cini nn ljubljanski glavni jiošti z Jerico Lotri-čevo. — Prestanek službe: zvnn. ~i. skup. Rudolf Mehora v Bohinjski Bistrici je odpovedni službo, služ. 2. skup. Alojzij Perovšek na Cro-sujiljem je bil odpuščen. — Umrl je zvan. 1. skuj), lvuu Jelen v Krškem. nim prebivalstvom Slovenije dokaj hitro napredoval. Bojim se, da se t« proces ih) naši krivdi ustavi. Naj so me nc razume napačno 1 Jirz nisem proti poučevanju nemškegu jezika. Pač pa sem kar najodločneje proti temu, da bi se njegovo znanje smatralo za nekak standard oj culture in zato njega učenje zahtevalo jiotrebno n« srednjih šolah. — Saj ne zanikavani — in je to glede na naše sosedstvo z nemškim narodom čisto naravno — da bo za enega ali drugega izmeti Slovencev znanje nemškega jeziku za žel j eno. Dobro: tak bo — kolikor mu v tem oziru ne bo zadostoval pouk, ki um ga lahko da strokovna šota — žc našel načina in možnosti, da se mu |iriuči. Saj se je to doslej dogajalo celo pri takih, ki šol sploh obiskovali niso, ako jih je britka usodn zanesla v nemško tujino. Odklanjam pa odločno upravičenost od nekaterih gospodov anket isto v navedenih razlogov. Toliko pisaric, kolikor jih je za nemščino polreba pri nas, kjer se dandanes javilo uraduje po vsoti le v državnem jeziku, se bo še vedno dobilo. Stenografija j>a je stroka zu sebe. ln nemška pri nas še posebno. Te se je treba ludi jiosebej naučiti! Če se res najde kje Industrijalcev, ki bi dajali' takim delavcem, ki govore nemško, že samo zaradi lega prednost, treba je, tla se na to opozori državno oblast, katera nima le pravice, temveč tudi dolžnost, tla takim predrznežem na jasno umeven način zakliče: ijuos egol Le ne bodimo šalobarde! Spominjajmu se marveč redno položaja suverenosti svojega naroda. Pozabimo, da so, hvala Bogu! mi-noli časi, ko so nam lastni rojaki z Dunaja oznanjati smeli, da kot berači ne moremo imeti narodnega ponosa. Primera z razmerami na Češkoslovaškem pa sama po sebi govori za mojo tezo. Tamkaj imajo namreč 3 in pol miljona korenitih Nemcev, ki stn-nujejo nu strnjenem, visoko kultivovanem in z ogromnimi industrijskimi zavodi posejanem ozemlju. Da se mora temu prebivalstvu uradovati v njegovem jeziku, je jasno. Kur je pn na Češkoslovaškem propis, da mora vsak državni naineščeuer znati češki ali pa slovaški jezik, jeli so se Nemci pruo i ridno učiti c.ršiine. Ker se nasprotno Čehi nr uče nemščine, bliža se nevarnost, da bo na nemškem državnem ozemlju treba polagoma vse državne službe zasesti z državljani nemške narodnosti. Od tod lahko uinljivi pozivi Čehom, naj se uče nemščine. Za panacejo za odvrnjenje vsega zla. knkor to zveni iz izjav nekaterih naših anketnikov, pa Čehi niso. in — kolikor jih poznani — tudi ne bodo nikdar proglašali učenja in znanja nemškega jezika. Predno svoja izvajanja zaključim, naj opozorim na neko nevarnost, ki se je j>ri |>riix>ročanju učenja nemškega jezika j»o mojem mišljenju ni-kokor prezreti ne sme. Prevelika gorečno*/ na lem polju utegnila bi imeti r dveh pravcih sila nevarne posledice. Vsakdo ve, kako je bilo do pred nedavnim in je deloma še danes med našim žen-stvom razširjeno nemško čtivo in I ca ko je j>od to okolnostjo trpel razvoj naše lepe slovenščine. Saj je slovenski knjigi med ženstvom in v slovenskih rodbinah splth skoro popolnoma nedostajalo na-rcčnic. Ali naj to neblago razmerje ohranjamo še zanaprej? Ohranjamo sedaj, ko se je na našem literarnem polju jel opažati tako razveseljiv razmah? tu pa grda razvada nemškega medsebojnega dopisovanja! Takšna je bila, tla se ga ni mogla otresti celo pisateljica Lujiza Petjakovo. — Naše trgovstvo v lem oziru ni poznalo narodne dolžnosti prav nič. Vse notranje uradovanje bilo je izključno nemško in še celo v dopisovanju s slovenskimi strankami dajali so trgovci iz večine prednoi-l tuj-šfini. Ta navada se jih, žal, še dandanes drži ko železna srajca. Saj smo ravno te dni čitali značilen poziv našega generalnega konzulata v Trstu, naj jugoslovanski trgovci dopisujejo s tržaškimi tvrd-kaini vendar v našem jeziku in ne — kakor je to njihova navada — v nemščini! Ali je mogoč kri-čavejši dokaz za moje besede? Tcda — in sedaj prihajam k zaključku — glavnemu vprašanju se večina gospodov anketistov — moribiti podzavestno — i;og>blje. To glavno vprašanje je: standard of culture. Vsaka dobro urejena država ga mora imeti K standardu of culture sicer ni tla bi moralo sjiadati tudi znanje kakega tujega jezika; vendar je postalo nekako pravile. tla se to smatra za priporočljivo. Zato se povsod ravnajo )>o načelu, tla v srednje šole uvajajo obvezen p uk živega jezika kakega velikega loilturnega naroda. Za lake moramo smatrati: Angleže, Francoze. Italijane, Nemce in Ruse. Za nas bi jirav zajirav imelo biti naravno, da uvedemo na naših srednjih šolah obvezen pouk Majsko nebo Na večerni strani neba, bolj proti severu, izginjata polagoma v solnčnih žarkih C a s t o r in Pollux — Dvojčka — zadnja predstavnika zimskih ozvezdij. Južno od njiju blesti P r o c y o n v Malem Psu, ki tudi izgine tekom meseca v večerni zarji. Od Dvojčkov na zapadu pa vse do Škorpijona na vzhodu se boči preko neba pas e k 1 i p t i k e , one nebeške poti. po kateri vršijo svoj večni krogotok Soln-ce. Luna in planeti, torej cela obitelj našega solnčnega sistema. Ker ima v ekliptiki večina ozvezdij imena po raznih živalih, jo imenujemo ludi živalski krog. Od Dvojčkov se vije eklip-lika preko neznatnega ozvezdja Raka, vsebujoč same majhne zvezde, pa vseeno zanimivo, ker se razprostira v njem zvezdna kopica >Jusli« imenovana, kjer je ua primeroma majhnem prostoru veliko število zvezd. To kopico zapazimo ob jasnih nočeh brez mesečine s prostim očesom, še lepše se pa vidi zkozi navadno kukalo. Iz Raka preide ekliptika v ozvezdje L e v a z glavno zvezdo R e g u 1 o nt. V maju je Lev najvišje mesto ekliptlke nad obzorjem. Odtod gre ekliptika v ozvezdje Device, kjer je glavna zvezda S p i c a ali Klas. V Devici je vse polno zvezdnih meglic in kopic, daljnih svetov, ki so mnogo miljouov svetlobnih let oddaljeni od uas. Potem sledi ozvezdje Tehtnice, v katerem ni nobene večje zvezde. Za njo, globoko na Jugovzhodnem nebu pa je škorpijon. Njegova glavna zvezda je rdeči A nt a res, po obsegu ena največjih zvezd, kar jih do sedaj poznamo. Njegov polumer jo skoraj tako velik, kot jo razdalja Zemlje od Solne«! To je zvezdni gigant, ki je še na mladostni stopnji svojega razvoja. Visoko nad na- mi se razprostira B o o t e s z A r k t u r o m , na vzhodu se pa dviga Orel z A ta iz o m. Na vzhodni strani Severnice blesketa V c ga v Liri, na zapadni pa C a p e 11 a v Koči-j a ž u. Izmed planetov nam bosta Vene r a in Jupiter nudila lepo sliko na večernem ue-bu. Približujeta se eden drugemu in si pridela najbližje dne 17. t. m. Takrat bo znašala njuna razdalja dve širini polne Lune. Imeli bomo kar dve »Večeroick, ki uam bosta krasili jasne majske večere. Zanimivo je opazovati približevanje in oddaljevanje obeh planetov. Zato je potrebno — če je le vreme ugodno -— opazovati vsak dan od 15. do 19. t. m. njuno medsebojno lego, kar lahko opravimo s prostim očesom. Tako srečanje dveh ali več planetov imenujemo »konj u n k c i j o«. V prejšnjih časih, ko je še živela v človeku globoka vera v vpliv zvezda na vse življenje na zemlji, so pripisovali takim srečanjem velik pomen. Mislili so, da naznanjajo dobre ali slabe reči, ki naj se dogodijo. — Medtem ko se Jupiler veduo bolj pogreza v večerno zarjo in postane prihodnji mesec neviden, se Venera polagoma dviga nad večernim obzorjem in doseže tekom poletnih mesecev največjo svetlobno jakost. — Merkur — ki sino ga videli koncem aprila pod izredno ugodnimi pogoji, izgine v žarkih zahajajočega Solata in pride z njim 20. t. m. v konjunkcijo. — Mars se jiolagomu izmotava iz jutranje zarje in vzhaja koncem meseca pičli dve uri pred Solnrem. — Saturn, viden na jutranjim ncbm» bo vzhaja! koncem .meseca okoli 22. ure. Po zahodu Venere odnosno Jupitra, do vzhoda Saturna je tedaj večerno nebo brez vsakega planeta. Venera. ki nam kot »Danica s svojim siiaiuim bleskom krasi jutranje Iu kot >Ve- čeruica« večerno nebo, se mote — poleg Lune — najbolj približati naši zemlji. Takrat znaša njena oddaljenost 40 miljonov kilometrov. Po jakosti svetlobe pride takoj za Solneetn iu Luno. Njena obhodna doba znaša 225 dni in razdalja od Solnca 100 miljonov kilometrov, je torej za eno tretjino Solncu bližje kakor Zemlja. Ker je lir Venere v notranjosti zemeljskega, nam kaže ravno take svetlobne izpremembe — faze imenovane — kakor Luna in Merkur. Vsi planeti našega osolučja imajo vsaj eno, pa tudi več lun, ki jih spremljajo na poti okoli Solnca, le Venera in Merkur jih nimata. — Venera pa je zanimiva radi tega, ker je poleg Marsa menda edini planet našega sistema, o katerem lahko z gotovostjo trdimo, da ima vse predpogoje za razvoj življenja. Naj bo doljnogled še tako močan, na njeni površini ne moremo zaslediti nič posebnega. Njeno lice je popolnoma belo, le redko se zapazijo na njem bežni koprenl podobne lise temnejše barve. Na podlagi raznih pojavov vemo popolnoma gotovo, da obdaja njeno površje močno ozračje, napolnjeno z ne-prozornimi oblaki. Ti odbijajo skoraj vso soln-čno svetlobo, zato je Venera ena najsvetlejših zvezd našega neba. Ker je Solncu bližje nego Zemlja, prejema veliko več svetlobe in toplote. Njene pokrajine pa ne obsveti nikoli solnčni žarek, ker je nebo vedno natrpano z oblaki. Zračni tokovi na njej so veliko jačji, neurja in orkani v neznanski izmeri morajo biti tam — dejali bi — vsakdanji pojav, pa tega ne moremo reči, ker prav nič nc vemo o spremembi dneva in noči ua Veneri, ne vemo, kako se ta sprememba vrši, ne, koliko časa traja. Dokler si pa astronomi ne bodo na jasnem kako in na kak«en način si sledita na tem planetu svetloba in tema, toliko časa je prezgodaj govoriti o načinu živJjeuskega razvoj« uu njeni. S. Br. ruščine. Saj bo ta lepi, mogočni in našemu tako zelo sorodni jezik v nedaljni bodočnosti poleg angleškega iu francoskega najrnzširjenejši na zemeljski obli. Toda razmere, ki so včasih močnejše od vsake logike, so uam vzele možnost neposredne občevalne uporabe ruskega jezika. Poleg tega pa nam je zaradi že liaglašene sorodnosti mogoče s količkajšnjo pridnostjo in potrpljenjem naučiti se ga v razmerno kratkem času tako, da se lahko s pridom okoriščamo z bogato rusko literaturo. Po tem takem nam ostane izbira med ostalimi štirimi jeziki. Menda ni treba še razlagati, da hi zakaj bo večina lakoj sama od sebe dejala, da sta nam izmed teh štirih najbližja: Jruncoski in nemški. — /v našemil standardu of culture spada znanja francoskega jezika, čegar obvezni pouk naj se torej uvede ]>o vseh nnših srednjih šolah in čegar ume-vanje bodi kriterij višje izobrazbe pri nas. V človeškem življenju je sicer hvaležnost redka rastlina. V življenju narodov ravno tako, ako ne Se redkejša. Zato je j>a nravstvena vrednost onega, ki jo vendar jiozna in vrši, tem večja. Pokažimo, da mi te etične vrednote ne zamelavamo. Franciji smo dolini za-hvalo za vaše osvobojenje in zedinjenje, njeni diplomaciji za krepko zaščito, vsemu njenemu narodu za iskreno prijateljstvo, fte nedavno smo ob ilirskih »lavnostih to naglašali v Ljubljani in smo ob turneji >Glasbene Matice« po blagoslovljeni Franciji dobivali krepke odzive. Ali naj so bile to le besede, katere prva lahna sapica lahko razbline? Ne maram otl pirati srečno začel jenih ran. Zala molčim o nekdanjem obnašanju nemškega naroda proti nam in o namerah, ki jih je iinel z nami. Dovolj je, da mu je zgodovina dala lekcijo, katero jo zato zaslužil, ker je slepo sledil blazno Častihlepnim naklepom svojega kaiserja*. Višja sila je tudi nam pokazala pot. Ono pot, ki vodi ob stran francoskega naroda in k uedriju njegove neprispodo-bive kulture. Naš slandnrd of culture pa mora za vso državo bili enak. Slovenija ne sme biti izvzeta. V njem se. mora namreč izražati naša državna cnolltost tako da bo to vsakdo mogel na prvi j>ogled ugotoviti. V Ljubljani, dne 2. maja 1930. Ivan Hribar. Koledar Sobota, 10. maja: Antonin, škof; Gordijan, mučenec; Janez Av. Mala kronika it Slovenski novomašniki v Ameriki. V soboto, dne 26. aprila je bil v Ameriki posvečen v mašnika gosp. M. J. Hiti. Mašniško posvečenje mu je podelil kardinal Mundelein v semeniški cerkvi Brezni. Device Marije v Mundelein Illinois. To cerkev je obiskalo na stotine Slovencev za zadnjega slovenskega ameriškega evharističnega kongresa. Slovenski govor je iinel župnik g. J. P 1 c v n i k iz Jolieta. Novomašnik je najmlajši sin v Ameriki še živečih staršev Matije in Marije Hiti, ki sta imela enajst otrok. Najstarejši njiju sin gosp. Frančišek Hiti je župnik v Turjaku na Dolenjskem. Starši so ga pustili pred odhodom v Ameriko v Sloveniji pri sorodnikih. Ko je dovršil šole, ga je vladika škof dr. A. B. Jeglič posvetil v mašnika. Novo sv. inašoje opravil g. Frančišek I. 1912 tudi v Ameriki, in to zato, da sta bila prisotna tudi roditelja. Najmlajši sin sedanji novomašnik, dasi rojen v Ameriki, je navdušen Slovenec in govori slovensko, kot vsak izmed nas. Naše iskrene čestitke g. novomašniku, staršem in sorodnikom. Naj ga Bog ohrani mnogo let med našiin narodom v vinogradu Gospodovem. ie Evharistični kongresi v Dalmaciji. Po želji škofov bodo po vseh naših škofijah v maju po možnosti večji ali manjii evharistični kongresi. V hvarski škofiji bo kongres 15. junija. Poseben odbor bo storil vse priprave. Kangresa te bodo udeležili verniki in duhovništvo v velikem itevilu. ir Problemi luUih rent. Kraljevska banska u|>rava dravske banovine nam piše: Vaš list j>o-roča v svoji 8t. 104 z dne 8. maja 1980 pod naslovom »Problemi naših cente, da je na anketi dne 7. maja 1980 podban dr. Pirkinajer izjavil meti drugim: »Res pa je, da centrala ne posveča cestam v Sloveniji v primeri z drugimi jiokra-jinaini take pozornosti, ker pač smatra Slovenijo v primeri z drugimi pokrajinami za pravi cestni Eldorado. Z ozirom na to, da je la izjava gospoda pomočnika bana dr. Pirkmajerja Otmara netočno reproducirana, Vas naprošam, da priobčite popravek gornjega pasusa poročila, ker se je g. pomočnik bana v repliki na izvajanja predgovorni-kov izjavil: Razumeti moramo, da centralo zaposluje danes v večji meri briga za komunikacije v onih delih naše države, v primeri s katerimi je glede prometnih sredstev Slovenija se pravi Eldorado.« — Po odredbi bana, načelnik splošnega oddelka: Dr. VonČina. ir Kuču v želodcu starke. V vasi Pižin pri Mnu v Dalmaciji se je tc dni pripetil grozen slučaj. Neka kmetica je pasla čredo goveje živine iu zraven zaspala. Vzbudila sc jc šele. ko je Ivila kača že pojiolnoma v njenih listih. Pričela jo je vleči ven. Toda kač« se ji jc zmuznila med prsti in zdrknila v želodec. Nesrečno starko so v tem groznem stanju prepeljali v bolnišnico. Sedaj se z nujictostjo pričakujejo nadaljnje vesti o njenem stanju. ir Novo moderno klavnico, ki bo stala 2 in pol miljona dinarjev, bo zgradilo mesto Vinkovci. •k Lisica z 10 mladiči se je udomačila na pristavi posestnika Filipa Wintersteina iz Novega Sivca v Bački. Te dni je mož, ki je prišel jiogledat od douia na pristavo naDel lisičjo družinico ter jo lepo odnesel seboj v Novi Sivec. ic Nova živinska bolezen. Iz Subotice poročajo: V vasi Verušič se je pojavila ined govejo živino kužna bolezen sakagija, neka vrsta konjskih garij. Oblasti so prej>ovedale ves promet s to vasjo. Opazilo se jc, da se la kužna bolezen loti tudi ljudi. Tako je obolel kmet Luka Tomič, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga popolnoma izolirali. Njegovo stanje čisto brezupno. ir Zagrebško pivo ceneje. Po vojni zaradi previsokih cen piva, ki se je ponesrečila, so začeli posamezni gostilničarji razglašati, da bodo točili pivo po znatno nižjih cenah, in sicer kozarec |X> 2.50 Din. -Ar Zagrebški živilski trg. Na zagrebškem trgu je opaziti živahnejši pritok živil in tendenco, da sc bodo živila pocenila. Mestno glavarstvo posveča s svoje strani temu vprašanju veliko pozornost. Občina je pri prometnem ministrstvu intervenirala za znižanje voznih cen za kmete, ki prinašajo živila na zagrebški trg. S tem bi sc mnogo pomoglo kmetom, ki vozijo živila od daleč v Zagreb . ir Ortopedski zavod Atene v Ljubljani, Subi-čeva ulica <) (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladini s skrivljeno hrbtenico, z okroglim hrbtom, znaki grbe, visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrast-linami, otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. — Uradne ure vsak šolski dan od 15 do pol 18. Ljubljana Pred sprejemom češkoslovaških strojevodij Kakor smo že poročali pridejo v nedeljo 11. maju češkoslovaški strojevodje. Vlak pride ob 9.15 uri. Po običajnih pozdravih iu govorih krene sprevod od kolodvoru in sicer: Na čelu voditelji in godba »Sloga«, za njimi pevski zbor »Slogu«, potem domski komite, zatem narodno noše, potem predstavniki Združenja strojevodij in drugih korporaeij. Potem gostje v spremstvu naših strojevodij, njih družin, spremljajo jih tudi njihovi rojaki, člani Češkoslovaške Obec in Jugolovttnske-češkoslovuške Lige. Pričakuje se pa tudi, da so cenjeno občinstvo udeleži in spremlja naše drage goste v sprevodu, ki bo šel izpred kolodvora po Miklošičevi cesti pred mestni magistrat, kjer jih pozdravi g. župan dr. Dinko P u c. Nato pojde sprevod po Starem trgu, čez Šentjakobski most in Cojzevo cesto k Napoleonovem spomeniku, kjer jih pozdravi gospod vlcekonzul češkoslovaške republike g. Jan O r s z a g h. Kaj bo danes 7 Drama: Konec poti. Red C. Opera: Rigoletto. Gostuje gospa Tinka Vesel-Polla. Navadne operne cene. Kuponi. Zadnjič. Unionska dvorana: Koncert pevskega zbora Slovenskega učiteljstva. Ob 8. Ljudski kino Glince: Ob 8 zvečer. Prvi zvočni film »Wings«. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska c. 24. © Občinski svetnik g. Karol čeč, ravnatelj lugosl liskarne, jc odložil svoj mandat v ljubljanskem občinskem svetu. © Umetniška razstava Sodobne jugoslovanske grafike se otvori v nedeljo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Ta prireditev bo brezdvumno izreden kulturni dogodek za nas, ker se je udeleže s svojimi deli vsi reprezentativni slovenski, hrvaški in srbski umetniki. Otvoritev bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 12 dopoldne. O razstavi bomo še poročali. Naše železnice v 1. 1928. © Sprejem češkoslovaških strojevodij. Župan g. tir. Pue razglaša: Dne II. maja pridejo v Ljubljano z vlakom ob 9.15 do|>oklne češkoslovaški strojevodje. Mestna občina bo razobesila ta dan nn vseh svojih poslopjih v po-drav gostom državne zastave. Vabim tudi ostale p. :i. hišne posestnike i:i občinstvo, da razoaesijo državne zastave ter gostoljubno sprejmejo drage goste. (Op. uredništva: Ugotavljamo, da nam je gorenje županovo vabilo bilo dostavljeno \ petek opoldne, mcd.tem ko jc »Jutro« lo notico prineslo že v petek zjutraj. Pričakujemo pojasnilu.) © Kuj pravite, gospod župan? Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta dne 30. aprila 1930 je g. mestni župan dr. Dinko 1'uc izjavil v svoji repliki na izvajanja g. obč. svetnika Ivana TIrinarja dobesedno: ^Ugotavljam, da nima mestni magistrat nobenega »oficiosu-sat (poluruducga glasila). Vsi časopisi dobivajo brez razlike vsa uradna obvestilu istočasno!« — Mi pa ugotavljamo: Danes opoldne smo prejeli iz županove pisarne notico s podpisom g. župana. To notico jc Jutro« priobčilo že zjutraj. © Čcskoslovenska Obec u Lublani. V nedeli, dne 11. t. m., společny vylet do Kranje, spojeny s hostov&nlm našeho loutkoveho divadčlka v tamnlm Narodnim dome. Sraz učastnlkii o pul sedmč hoditi A rannf na hlavnim nadraži. O slevu jizdneho Ziižadano. Členove, kteri najedou do Kranje, neeht se korporativne učasi uvitani vvpravy Federaee strojvudcu v československč Republice, ktera pfi-jede na hlavnf nadraži v nedeli, dne 11, t. m. o 0.15 hodine rannf. Pfi prohlidce mesta budinež ochotnymi priivodci a tluniačufky. © Razstava na ženski strokovni nadaljevalni« pri Sv. Jakobu v Ljubljani bo otvorjena v nedeljo 11. maja in bo pristopna občinstvu od 8. do 18. ure. Razstavljene bodo risbe iz krojnega in dekorativnega risanja, kakor ludi izdelki iz mer-kantiinih predmetov, ki bodo nudili pregledno sliko napredka naših bodočih krojačic, šivilj in mo-distk. Vstop prost. © Vokalni koncert pevskega zbora slovenskega učiteljstva bo drevi ob 20 v veliki uni-onski dvorani. Učiteljski pevski zbor bo izvajal pod vodstvom svojega zborovodje e. Srečko Kumarja 29 del slovenskih, hrvatskih iu srbskih avtorjev, po večini aborovska dela najnovejšega času, pa tudi celo vrsto narod, umetnin v obdelavi iu prireditvi najboljših glasbenikov sedanje dobe. Ta spored jc izvajal učiteljski pevski zbor na svoji znameniti turneji 1 P456?&90Ž30Qe>7A5435T Od tu pojde sprevod po Vegovi ulici čez Kongresni trg pred bunsko palučo, kjer se podu deputacija k gospodu banu, nato pu po Blei-weisovi cesti pred muzej, kjer je skupno slir kanje. Od tu mimo gledališča, po Aleksandrovi in Dunajski cesti na kolodvor k lastnemu vlaku izletnikov, kjer se opremijo za skupni obed, ki bo v gostilni pri »Keršiču«, kjer irma Združenje strojevodij svojo društvene prostore, in je sploh že od nekdaj shajališče strojevodij. Po obedu in odmoru sc vrši v skupinah ogled mesta in potem se pripravijo gostje za slavnostni večer v hotelu »Union«. Pri večernem banketu v Unionu bo igrala vojaška godba pod osebnim vodstvom g. višjega knpelnika g. dr. Čerinu. Drugi dan sc odpeljejo gostje preko Jesenic nu Dobravo, od tu peš skozi Vintgar na Bled. Jesenice se tudi pripravljajo nn najeust-nejši sprejem kakor tudi vse vmesne postaje po gorenjski progi. po Češkoslovaški in bo nam ta koncert najglasnejša priča, kiiko čnstno je bila zastopana naša glasbena kultura po učiteljskem zboru v prijateljski zemlji. Nocoj praznuje Učiteljski /.bor petletnico svojega vestnega in smotrenega dela, ž njim pa njegov zborovod ja g. Srečko Kumar, ki stoji na čelu slovenskih učiteljskih pevskih zborov že deset let. Zato vabimo občinstvo, da v največjem številu poseti nocojšnji koncert. Predproduja vstopnic v Matični knjigarni iu zvečer pred Undonsko dvorano. © Mladinsko predavanje s skioptičuimi slikami se bo vršilo drevi ob 6 v prostorih Šentpeter-ske prosvete. Vstop prosi. Starši se prosijo, da pošljejo svojo deco na lo predavanje. © Umrli so v Ljubljani v času do 3. do 9 .t in.: Roza Geier. zasebnica, 81 let, Japljeva ul. 2; Terezija Zupančič, vdova krojača, 72 let, Japljeva ul. 2; Zofiju Debevc, zasebnica, 70 let. Poljanska c. 10; Ivan Resch, bivši natakar, 56 let, Vidov-danska c. 0; Martina Olup, žena posestnika in trgovca, 40 let, Stari trg 1. — V bolnišnici so v istem času umrli: Terezija šolar, občinska uboga, 77 let, Kropa 31; Franja Pavlin, kočarica, 57 let, Prezid 15; Marija Klander, vdova žel. uslužbenca, 81 let, Celovška c. 78; S. Krzilija Neža Reberšek, usmil-jenka, 75 let, Slomškova ul. 20; Filip Curič, čevljarski vajenec, 18 let, Kočevje; Josipina Potočnik, hči ključavničarja, 0 let, Vodovodna cesta; Marija Zaje, zasebnica, 40 let, Poljanska c. 11; Franja Vi-dali, zasebnica, 80 let, Erjavčeva c. 26; Milorad Glavanja, zavirač, 3-1 let, Viča pri Cucku. © Najdeno. V Prisojni ulici se je našla manjša vsota den arja. Dobi se v Zalokarjevi ulici št. 4. © Denarnica z manjšo vsoto denarja sc je našla na živilskem trgu. Dobi sc pri Mariji Prime, švabičeva ul. 15. © Drva. premog, koks kupujte pri družbi r,Kurivo; na Balkanu, tel. 3434. Naše dijaštvo Vsem, ki so sc že odzvali naši prošnji za prispevke v svrho dijaškega lista »Rasti«, ki je morala letos rudi plačilnih težkoč prenehati izhajati, najlepša hvala 1 Ker se je dosedaj odzvala komaj slaba tretjina naprošenih. upamo, da se bodo ostali še blagohotno spomnili naših potreb, — Eventuelru preostanek je namenjen za nov letnik »Rasti«. Vsem, ki so že in ki še ImmIo v dejanju pokazali zavest, da je v slogi za dobro stvar njena moč .itn zmaga, naša iskrena zahvala! — Slovenska dijaška zveza in konzorcij sllusti«. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa. Jutri, v nedeljo slovesno praznovanje varstva sv. Jožefa. Ob 8 slovesna sv. maša: Missa st. Josephi z orkestrom, zložil Stanko Premrl, gradual: de quacumque, zložil A. Foerster, po ofertoriju: Reglna coeli, zložil M. Filke. Po maši: Kristus je vstal, zložil St. Premrl. Nesreča ne počiva — Smrtna nesreča na zagrebškem kolodvoru. : Pri premikanju vagonov se je v četrtek ob 8 pri-petila na zagrebškem kolodvoru smrtna nesreča, j Železničar Milan Ivaškovič je v svoji službi po- i zabil na nevarnost in je pravilno počakal na bli- j žajoči se vagon. Pri tem pa je prišel med odbijača, • ki sla mu popolnoma razdrobila prsni koš. Tovariši so mu priskočili na pomoč. Toda predno so ga prepeljali v bolnišnico, je izdihnil HUMANIK PLATNENE NAjBOljJI IN VENDAR CENENI Številke govorijo za jedilno mast Schichtov Ceres •"9 Od važnih živil vsebujejo masti: Ceres Sirovo maslo Gos Čokolada Jajce Sir 100% masti (čiste kokosove masti) vsebuje samo Schichtov 2 [JEDILNA MAST ČISTA KOKOSOVA MAST Najvišja hiša v Ljubljani Iz seje magistralnega g remija Ljubljana, 9. maja. Danes ob 1 popoldne se je vršila izredno važna seja magistrat nega gremija. Poleg drugih točk je bila na dnevnem redu tudi cela vrsta prošenj za stavbna dovoljenja, znamenje, da bo Ljubljana ludi letos živahno gradila. In da bomo imeli nezmanjšano stavbno sezono. Najvažnejša točka je bila pač obravnavanje prošnje Pokojninskega zavoda, ki namerava zgraditi na svojem svetu ob Dunajski cesti in Ga-jevi ulici »nebotičnik*-, lo se pravi osemnadstropno poslopje. (0 lej zadevi jo neki ljubljanski list že priobčil močno pretirano poročilo, pisano v Ionu, ki za lako resne zadeve ni primeren. Zanimivo je, da je ta lisi nato svoje poročilo celo preklical.) Magistratni gremij je prošnjo Pokojninskega zavoda izredno prijazno sprejel in so se člani celo izrazili, da je Ireba v javnem interesu graditev takega poslopja le pozdraviti, zakaj Ljubljana bo s tem zelo pridobila. Nova stavba bo najvišja, kar jih je bilo dosedaj v Ljubljani. Imela bo osem nadstropij ln bo stala na vogalu Gajeve ulice in Dunajske ceste. Po mnenju mojstra Plečnika bo nova stavba arhitektonsko središče Ljubljane. Ljubljanska kreditna banka pa s to stavbo ne bo nič zgubila, pač pa se bo še bolj uveljavila. Fasada stavbe bo zgrajena pod idejnim vodstvom mojstra Plečnika. Ta stavba bo pomenjala idejni in praktični zaključek tega stavbnega sveta. Tako ob Dunajski cesti kakor tudi ob Gajevi ulici bo dolga 19 metrov. Visoka bo približno 35 metrov. Streho bo imela ravno, ki se bo zaključila v trikotu, na vrhu pa bo stala primerna soha. Temelji pod stavbo bodo štiri nadstropni, in globoki 8 metrov. Končna proračunska vsota za to stavbo še nt znana. Gotovo pa je, da bo veljala nad 10 milijonov dinarjev. Dovoljenje za lo stavbo je mestni gremij sicer izdal proti veljavnemu stavbnemu redu iz lela 1S0U., ki pa je zastarel in ne odgovarja več modemi arhitekturi, saj ne upošteva niti betonskih konstrukcij. OBRTNE ZADEVE Magistratni gremij je ugodil prošnji tvrdke inž. Vrečko d. z o. z. za koncesijo za električne instalacije. Obrtniki in gostilničarji iz Karlovške ceste in okolice so prosili za avtomobilsko postajališče. Gremij bo to prešnjo priporočil g. banu. Odklonjena je bila prošnja Fran je Celesnikove za prostor za trafiko. Odložena je bila prošnja jugoslovanske Standard Oil Comp. za dovoljenje, da sme postaviti bencinski rezervoar na otoku na Krekovem trgu, in sicer tako dolgo, dokler ne bo odstranjeno stranišče na Krekovem trgu. Ugodeno je bilo prošnji g. Bože ltačiča za postavitev stunovanjske hišice ob Ljubljanici v Trnovem pri vojaškem kopališču. Odložena jo bila prošnja V&cum Oil Comp. Zagreb, da bi postavila bencinski rezervoar na Krekovem trgu. Prav tako enaka prošnja Ivana Kaplja. Košnja na potih in stradonih na Barju je bila oddana na dražbi dne 27. aprila in 4. maja za znesek 6875 in 5790 Din. Gremij je to dražbo odobril. O prošnji Franca Ocvirka za podelitev meščanstva jc gremij sklenil, da bo prošnjo priporočil občinskemu svelu, pod pogojem, da plača g. Oovirk 1500 Din. Tržni odsek je ukazal Ivanu Mlillerju odstranili mesarsko stojnico v šolskem drevoredu. Miillerjevi pritožbi proli temu odloku je gremij ugodil pod pogojeni, da sam prodaja. Mlekar Jožef Gašperc se je pritožil zoper prepoved prodaje sira na Vodnikovem trgu. Gremij mu jo dovolil prodajo sira ob sredah in sobotah. STAVBNE ZADEVE. Gremij je obravnaval nato cclo vrsto prošenj zasebnikov za stavbna dovoljenja, znamenje, da jc stavbna živahnost v našem incstu še vedno prav velika. Sklenjeno je bilo najpreje, da se bosta odstranila paviljona pred hotelom »Tivoli«, ker sta že trhla. Magistralnemu oficijalu Kovačiču jc bilo podeljeno stavbišče na bivšem Igličevem svetu. Gremij bo priporočil mestnemu svelu parcelacijo slavbišča za Bežigradom poleg 4 mestnih hiš. Odklonjena je bila prošnja Helene Adamičeve za dovoljenje za prizidek prvega nadstropja in adaptacije na hiši št. 31 na sv. Pelra cesti. To pa zato, ker ta hiša leži 5 metrov izven regulacijske črlc. Odobrene so bile le-te prošnje za stavbna dovoljenja: Jožefu Pokorim za hišno kanalizacijo na Smartinski cesli 5; dedičem Ivana Kneza za gradnjo garaž na Gospo-svetski cesti; Vladimirju Vidmarju za enonadstrop-no hišo ob Cimpermanovi ulici; Josipini Bahov-čevi za prizidek skladišča na Vidovdanski cesti; Avgustu Agnoli za prizidek iu adaptacijo na Dunajski cesti; Antonu Volkarju za adaptacijo podstrešnega stanovanja na Jerncjevi cesti 19; Ivanu Vovku za enonadstropno hišo v Gerbičevi ulici; Karolu Prelogu za adaptacijo trgovskih lokalov v Židovski ulici; Antonu in Antoniji Alartinšek za cnonadslropno hišo ob Verovškovi ulici; Frančiški in Francu Pavliču za enonadstropno hišo ob Verovškovi ulici; Leopoldu Paljkti za enonadstropno hišo ob cesti na Rožnik; Ivanu Krošlju za prizidek iu adaptacija garaže na Smartinski cesti 15; Ivanu Pustu za visokopritlično hišo ob Verovškovi ulici; Francu Skoporcu za enonadstropno hišo ob Pod-junski ulici; Antonu Zdoncu za gospodarsko poslopje v Kamniški ulici; Francu Zalokarju za enonadstropno hišo ob Ahacljevi cesti; Jerneju Černetu za balkon in prizidek na Hotelu Štruklju v Dalmatinovi ulici; Tereziji Počivalnik za enonadstropno hišo ob Dolenjski cesti; Matevžu Krušiču za enonadstropno hišo ob Knezovi ulici; Francu Gove-karju za enonadstropno hišo ob Staničevi ulici; Slovenski Matici za adaptacijo izložb na Kongresnem trgu št. 7; Antonu Gregorcu za gospodarsko poslopje ob Tomšičevi ulici: Anionu Brecliu za enonadstropno hišo ob Vodovodni cesti; Brunu Bc-lantiču za stanovanjsko hišo in delavnico ob Jer-nejevi cesti; Kristanu Čermelju za drvarnice in kleti ob Dvorakovi ulici; Antonu Bervarju za pritlično stanovanje v trgovskem lokalu ob Vodovodni cesti; Antonu Križmanu za pritlično hišo ob Ižanski cesti; »Elektroindustriji« za adaptacijo trgovskega lokala ob Gosposvetski cesti in Jož. černaču za enonadstropno hišo ob Glinški ulici; Antonu Urban-čiču za enonadstropno hišo ob Postojnski ulici; ing. Josipu Močniku za enonadstropno vilo na vogalu Domobranske ceste in Ulice slare pravde; Ivanu Mrzlikarju za enonadstropno hišo levo od Glinške ceste poleg železniškega tira. Ilolelu Unionu za novo garažno poslopje za 03em garaž zadaj za Akademskim domom, med umivalno lopo in VerovSkovim vrtom. Dr. Vendelinu Meglerju za adaptacijo podstrešja v skladišču poslopja Ekonoma v Kolodvorski ulici; dr. Stanku Žitku za enonadslropno vilo na vogalu Pleleršnikove in Costove ulice, šolske sestre de Notre Dame zgradijo v Langusovi ulici za svojo vilo -Regina« enonadstropno poslopje za otroški kouvikl. Ravnatelj knjigoveznice KTD Dežman je prosil za gradbeno dovoljenje za enonadstropno večjo vilo z ravno streho v Zarnikovi ulici na bivšem Dečmanovem svelu. Gradbeni urad je bil z ozirom na veliko stavbo mne nja, naj bi se vila zgradila pet-metrov za stavbno črto. Proti temu pa so ugovarjali sosedje, in sice, zaradi tega. ker mora stavba po parcelacijskih pogojih stati v stavbni črti. Gremij je stavbo dovoli' pod pogojem, da se zaradi v stavbni črti, ker odgovarja višina predpisov stavbnega reda. Ako jo lioci Dežman graditi za stavbno črto pet metrov, mora to dovoliti občinski svet, ker jc potrebna sprememba parcelacije. Kreditni zavod bo zidal trinadstropne stavbo v podaljšku sedanje stavbe zavoda v Pre-šernovi ulici. Svet za to bo odstopil Kreditnemu za vodu hotel Slon. ki pa dobi od zavoda v zameno hišo, v kateri je sedaj Tiskovna zadruga. Hotel Slon bo napravil skozi to hišo uvozni dohod iz Prešernov* ulice na svoje dvorišče za vozove in avtomobile. Novo trinadstropno poslopje pa bo dobivalo svet-lobo z dvorišča hotela Slona. Uporabna dovoljenja so bila dovoljena Francu Rralušu za podstrešno stn-novanje v Podmilšakovi ulici 11; Franju PavšiČu za enanadstropno hišo v Kettejevi ulici; Mariji ir Francu Soncu za enonadstropno hišo na Dunajski cesti; dr. Konradu Janežiču za suterensko stanovanje v Vegovi uliic 5; Ivani in Alojziju Kremžarju za hišo v Podjunski ulici; Frančiškanskemu misijo-nu za enonadstropen prizidek v Gorupovi ulici. Francu Saleharju za hišo v PodrailSČakovi ulici; Krompholcu /.» hišo ob Dunajski cesli; Mariji Ceno v i /a ononadstropno poslopje v Kobaridski ulici; Mariji Klemenovi ■/.:>. pritlično hišo ob Poli ua Hu-kovo ,lelšo. Razen tega je premij i/dal še celo vrsto stavbnih in uporabnih dovoljenj za nekatere kanalizacijo. Maribor □ V Maribora :.c mudi,le dni ua svojem inšpekcijskem potovanju ljubljanski divizijonar div. general Sava T r i p k o v i č. O Prve čreSnje so sc pojavile včeraj na mariborskem trgu. Iz juga seveda. Mariborske gospodinje pokazujejo spričo rešpektabelnih cen zaenkrat nekako rezerviranost napram temu žlahtnemu •n žmahtnemu sadu. □ Kaj sedaj. Banska uprava ni pristala na nove klavne pristojbine, kakor jih je bil sklenil mestni občinski svet dcccmbra meseca lansko leto, S tem je mariborska mestna občina, ki računa ^>ričo omenjenih pristojbin s postavko 230.000 dinarjev, precej prizadeta. Ako bo banska uprava vztrajala pri svojem odklonilnem stališču, ie proračunsko ravnotežje mestne občine ogroženo. In s čim kriti primanjkljaj? □ Smrtna kos?. Umrl je v starosti 58 let postrešček Ivan S o 11 k o , Cvetlična 8. — Pogreb danes ob pol 18 iz mrtvašnice na mestnem poko-oališču v Pobrežju. □ Dragi Ljubljanci! S trpkimi počutki smo brali tvoje včerajšnje razodetje. Kaj bi govorili o razodetju; tisto, kar si nam šepnil na uho, pač ni razodetje. Znana stvar. Samo v taktiki je razlika. Mi smo kanili šepniti na uho, ko bi bito stvari konec, pa prideš in nas prehitiš ter nas spravljaš ob dobro voljo in senzacijo. Obdravski prestolici ie nc privoščiš, ki si iz ljubljanske gmajne. Fcj, da te ni sram fovšarije in prenagljenosti. Slabo uslugo delaš mariborskim časnikarjem. - Mariborci. □ Nenadna smrt dekletca na cesti. Na cesti Maribor—Sv. Peter sc je v četrtek okoli 8 zrušila poldrugo leto stara Veronika Harb, delavčeva lčcrka, ter obležala mrtva na tleh. Oče pravi, da ie hčerka v trenutku njegove odsotnosti segla po dcklcnici, napolnjeni .-. bencinom, katerega je več- 10 količino izpila. Na poti v bolnišnico pa je dekletce podleglo poškodbam. Nad dekletčevim truplom se jc včeraj popoldne izvršila obdukcija. □ 51 maš na raznih planinskih postojankah je oskrbel v pretekli sezoni mariborski Aljažev klub kakor jc bilo povzeti iz poročil klubovih funk-rijonarjev na četrtkovem občnem zboru, ki sc je vršil v Aljaževi sobi pri Orlu. Občnega zbora, ki ga jc otvoril in vodi! klubov predsednik dr. Jehart, sta se udeležila kot zastopnika mariborske podružnice SPD dr. Tominšek in dr. Senjor, od ruške podružnice SPD pa Pišek, ki so v toplih besedah pozdravili hvalevredno delovanje Aljaževega kluba. Pri volitvah so bili izvoljeni dr. Je-hnrt kot predsednik, Bogovič, Kovič in Lorger kot odborniki. Na občnem zboru sc ic razpravljalo tudi o gradnji kapelice na Pcci, pri Ribniški koči in v Logarjevi dolini, ki jih bo gradilo SPD in ki jih bo prevzel v oskrbo Aljažev klub. □ V Marijino Celje priredijo, kakor znano, romanje prosvetna društva frančiškanske župnije s dneh 28. junija do 1. julija. Vsi, ki sc hočete pridružili, javite se do 1. junija centralnemu odboru prosvetnih društev. Skupni stroški znnša;o samo 550 Din. Jutri... Prosvetna društva trančiškanske župnije priredijo jutri ob lepem vremenu skupni izlet na Goro pri sv. Petru. Zbirališče pred 11 uro nri železnem mostu v Melju. Ob 14 odhod. — Slovensko žensko društvo priredi ob 16 v Narodnem gledališču »Materinski dan — Lajtcršberški Rdeči križ ima ob 15 pri Požanku svojo dobrodelno prireditev s pestrim sporedom. — Klub prijateljev kobanskega pogorja se udeleži otvoritve Pankra-cijeve koče. □ Iz Narodne odbrane. Okrajni odbor N. O. uradujc vsak ponedeljek, torek in petek od 18 do 19 v iokalu Sokolske župe v Narodnem domu. □ V interesu našega tujskega prometa in hotelske industrije. Prihodnje dni prispe v Maribor g. Robert Kuth, zastopnik združenja ameriških hotelirjev ter ameriške nacionalne hotelske revije, ki sc nahaja na petmesečnem potovanju po Evropi v svrho informacij zadevno evropsko ho-lelsko industrijo. V spremstvu predstavnikov tukajšnje tujskoprometne zveze ter hotelske idustrije si bo g. R. Ruth ogledal naše znamenitejše hotele, o čemer bo potem poročal v ameriško nacionalno aotelsko revijo. □ V nervozi so mariborski drukarji radi jutrišnje odločitve v Ljubljani. »Maribor« ali »Ili--ija«? Vsak večer pretresajo položaj in v nepod-cenljivcm mnoštvu stikajo glave na torišču mariborske promenade. Okoli 300 jih pojde. Živeli, pa zmago nam prinesite. Druk! □ Koncert v mestnem parku bo jutri od 11 do 12. S vira vojaška godba. □ Na ribjem trgu ni bilo včeraj veliko izbire. Samo: sardele po 18 in »škombri« po 28. Vse ic šlo in prav hitro. □ Pri tukajšnji posredovalnici dela dobijo takoj zaposlitev: 1 hišnik, 2 hlapca, več poljskih dclavcev, 2 vzgojiteljici, 4 služkinje in 5 kuharic. □ Iz gledališča. Koncert zagrebškega vokalnega kvinteta, ki je bil napovedan za danes, odpade radi obolelosti basista. Namesto tega se jc posrečilo upravi pridobiti slavno koloraturko go. /csel-Polo šc za poslednje gostovanje v Rigolettu. —V kratkem se vrši krstna predstava najnovejše drame priznanega slovenskega dramatika dr. Alojzija Kraigherja >Na fronti sestre Žive«, ki jo režim g. .1. Kovič. □ Redno glavno cepljenje. Redno obvezno cepljenje proti kozam (osepnicam) za vse prebi-ralcc Maribora, ki še niso bili cepljeni, in so stari nad tri mesece, se bo vršilo od 12. do 16. maja vsak dan od 9 do 11 na mestnem fizikatu v Frančiškanski ulici 8-1. □ Na Pohorje ali na morje bo poslala mariborska mestna občina tudi letos znatno število slabotnih revnih otrok. Prednost imajo otroci, ki so pristojni v Maribor. Prošnjo za brezplačno oskrbo oziroma za oskrbo proti delnemu plačilu naj sc takoi vložijo pri mestnem magistratu, Tozadevni vzorci so na razpolago pri mestnem socialnem političnem uradu Na Rotovžu 9, kjer se dobijo vsa potrebna pojasnila. Laško Mestna občina Celje jc zaprosila za koncesijo /u prevažanje oseb z uvtobusi na progi Celje—Zidani most. S tem nuj se ustvari čini-holjša /veza med tujsko-prometnimi kraji Celje—Laško iu Rimske toplice ter tudi dijuštvu nadomesti izpadli popoldanski dijaški vlak proti Zidanemu niostu. Ta načrt le pozdravljamo. Ker pn jc ccsta Celje—Zidani most razmeroma zelo ozka. jc želeti. e. Temu zunanjemu uspehu pa ne morem iz izlogov pritrditi, ne z ozirom na avtorjevo deh .e z ozi-rom na uprizoritev. Gosp. Begovič je bil mnogo po svetu in se je specializiral tudi kot dramaturg, za to se mi zdi precej razumljivo, da so njegova dela zunanje odrska in da no ležijo domov temveč od doma in sicer čim dalje po svetu in na vse strani. Gospod Begovič ima mogoče največ tiste malokoristne čednosti, ki se v srbohrvaški književnosti rada kaže v podobi kozmopolitizinn, tuje »svetskosti , od kaiere ne more kaj prida imeti ne domačin ne tujec. Tako je »Pustolovec pred vrati - teatralično (mednarodno blago, ki ga danes lahko igrajo v Parizu ali Pragi ali kjerkoli, pa od tega ne bo imel hasui nihče drugi kakor g. Begovič sam. Zato se imi //li njegov »Božji človek'- neprimerno več vreden. bodisi kot literarno bodisi kot narodno delo. Tip teatraličnega dela, ki se opira na sanje ali umiranje, dobro poznamo. — Begovič mu je dal za osnovo reflektiranje 0 življenju. Dekle, ki še ni nič doživelo, v smrtni blodnji doživi prevaro aiad samo seboj kot ženska in prevaro nad moškimi. Vrsta grotesknih podob z osnovno težnjo neizpolnjene in prevarane ljubezni se vrsti pred nami v svojski logiki pa tudi alogiki; artist si je dal široko svobodo, da pokaže svojo virtuoznost pa tudi teatralično učinkovitost. Smrt v različnih mednarodnih prometnih in družabnih podobah veže posamezne slike zdaj kot profesor z velikimi očali«, zdaj inessenger-boy.-, zdaj »strežnik v spalnem vozu , jiotem »režiser tragičnih filmov« itd., nazadnje kot »apaš«, ki vržo dekle v vodo. Končno pride razgovor s smrtjo o življenju in dekle umrje. Ker se več ne zave, skoraj ne vemo. čemu sicer ta igra kol samo radi teatraličnosti. Gosp Begovič je precej virtuoza v mednarodni drainaturgijl tako je motiv z »dobro vzgojenim mladeničem« prijeten po svoji fini grotesknosti, dočim je 11. pr »brutalni ljubimec ali pa .zastopnik tvrdke za nagrobne spomenike« 111 pa igra z bodali prav poceni teatra-lična učinkovitost, Ni mogoče reči da bi igra pridobivala gledavca — dolgo ga ne zanima in nazadnje je je preveč. Moderni teatrallčni »Homunculus« išče pač teatrske prilagodljivosti za vsako tuje ozračje do človeka, ki je povsod isti, ne pride — samo do živcev. Neopredeijiva so čuvstva, kolikor se jih je vzbudilo v tebi. Igro je uprizoril gosp. prof. O. Šest. Priznal bi mu dobro odrsko opremo — splošno je tudi v značaju igranja dal precej saniskega nastroja, toda v celoti igre ni mogoče pohvaliti. Igravci se iz začetne razburjenosti in slučajnih nesreč dolgo niso opomogli, govor ni bil kaj zgleden in skorej noben igravec ni segel preko povprečnosti. Gdč. Vida Ju-vanova je glavno vlogo dekleta igrala z velikim pogumom, pa ji za tak artizem še mnogokrat zmanjka moči in formo — gosp Levar jo kot Smrt dobro označeval posamezne variacije, a ker ui teatralik in ima rad tehten tekst, ni dobro počutil —■ še najlepše se je ujel s pisateljem gosp. Železnik kot dobro vzgojeni mladenič Gosp. Cesar je kot »gospod s pisanim telovnikom« visel med brutalno topostjo in odurno vsiljivostjo in je bil bolj všeč občinstvu kot zadovoljen sam s seboj. — O podrobnostih dela, o njegovi stilni izdelavi in o posameznih straneh igranja ni potrebno govoriti. Domisil pa sem se groze umiranja v Župančičevih .Svetili treh kraljih in v »Pustolovcu«. F. K. V teku zadnjih let so se po vseh javnih kopališčih — pni nas kakor v inozemstvu — razpasle razmere, v katerih ni več nobene sledi sramežljivosti in krgčunske nravnosti. Du mora to pogubno vplivati ua nravui čut nc samo kopalcev sumih, marveč celokupuc okolice in nnj-šir&ili ljudskih slojev, je za vsakega razvidno. Nemški škofje so že leta 1925 izdali »katoliške smernice in navodila«, po katerih sc morajo ravnati katoličani, letos je pa kolinski nadškof, kardinal Schulte, izdal novo okrožnico, v kateri opozarja no heminljivo veljavnost krščanskih nravnih načel. Uvodoma pravi kardinal, da so kopališke razvade zanesle zmedo nravnih pojmov že tudi med verne iu celo vodilne katoliške kroge. Tembolj je dolžnost vseh vestnih katoličanov, in posebno tistih, ki so člani ljudskih zastopov, da porabijo ves svoj vpliv v to, da sc razmere po kopališčih uredc po nravnih načelih, prepove skupno kopanje obeh spolov in uvede zopet dostojna kopalna obleka. Zlasti pa naj se brezpogojno prepove, da bi kopalci v kopalni obleki zapuščali obalo in hodili po javnih potih in lokalih. Vsak dober katoličan mora podpirati boj proti propadanju nravnih načel med narodom, še nedavno so vplivni zastopniki trgovine in obrti v Ifolandski jroslali odgovornim mestom v Porenju odprto pismo, v katerem jiih / globoko resnostjo pozivajo, nuj slednjič odločno nastopijo proti nesramnim kopališkim običajem na Reni, ki vzbujajo stud in zaradi katerih nimajo več veselja v poletnih mesecih prihajati ua lleno. Sramota je zu Nemce, pravi kardinal, da jih morajo dolgoletni inozemski gostjo in prijatelji pozivati, nuj uveljavijo uravna načelu po kopališčih. Za tc pogumne, jasne besede, ki zahtevajo dostojnost iu dobre, krščanske običaje, jc nadškof Bogu hvaležen. Mnoge, drugače dobromisleče ljudi, so skupna ali družinska kopališča izprva zavedla, du so se podvrgli mnenju tistih, ki so tako razmere zahtevali in opravičevali, češ. du v tem ni nič slabega. Danes pa noben vesten ku-toličan ne more več mirne duše gledati, kako sc po kopališčih teptu krščanska nravnost. Kdor zuu čituti znamenje časa — pomislimo lo nu propagando za nenravuost v Rusiji! — 110 bo dvomil, da ga smernice in navodila, ki so jih izdali škofje, vežejo v vesti: katoličani ne smejo slediti tistim krogom, ki jim je sanjo na tem, du zadoste svojim osebnim željam in pri tem nc pomislijo in se ne menijo zu nevarnosti, ki jih s svojijn ravnanjem povzročajo zn ljudsko nravnost. Katoličuni nikdar ne sinejo posnemati tistih, ki ničesar več ne vedo o krščanski nravnosti in sramežljivosti in posebne o pristni ženski pluhosti in nežnosti občutja. Tu si stojita krščanski in novopoganski nazor nespruvljivo nasproti. Gotovo mora biti vso ljudstvo deležno blugodati vode, zraka in soln-ca v prid splošnemu zdravju, todu nikdar ne nu račun naivnega ljudskega zdravja. Slednjič poziva kardinal vso vestno katoličane, prav posebno pu člane katoliških organizacij, poklicnih in stanovskih društev, katoliške učitelje in učiteljico vseh šol, katoliške ljudske zastopnike iu zastopnike časništva in javnega mnenja, nuj ucglede na vse nasprotne napade delajo z vsemi silami na to, da se bodo razmere po kopališčih povsodi uredile v zmislu krščanskih nravnih načel. To je prava katoliška akcija, da katoličani z lastnim življenjem in načelnim delom, če treba za ceno žrtev, izpovedujejo neizpremculjivi krščanski nravui zakon. Te besede gorečega nemškega nadpastirja, tičoče sc razmer po javnih kopališčih, odkrivajo nevarno rano v n ravnem življenju narodov, ki se jc globoko zajedla /e tudi pri nas. Scliul-tejevc besede veljajo tudi uuui. Ljubljani veljajo slednjič še Zvvitterjcv članek o »Prebivalstvu Ljubljane po poklicu« in pa zanimiva antiteza: Prometne smeri v stari Ljubljani« (Zvvitter) ter Vozovni promet na glavnih dovodnih žilah v Ljubljani« (ing.Mač-kovšek). Bogat obzornik, ki prinaša razna drobna poročila i/, geografije in sorodnih strok ter ocene novejših geografskih knjig in časopisov zaključujejo Vcstnik. Na zadnjih dveh straneh, ki jih bo marsikdo prezrl, se nahaja zelo poučen seznam publikacij, ki jih dobiva Geografsko društvo v zameno za svoj časopis. Nič manj kot 92 naslovov navaja ta seznam iz vseh koncev sveta; od Kairu do Kjobcuhavnu in Leningrada ter od Nc>vyorku do Peipinga in Tokya vedo cenili strokovnjaki naše znanstveno prizadevanje, pri Geografskem društvu sc pu zbira na ta način dragocena knjižnica, ki bi si jc Ljubljana si-cer nikdar ne mogla nabaviti. S. K. Prof. dr. K. Svoboda — pel desetletnih Slovenski romarji na Velehrad, dalje izletniki na Orlovski izlet v Pragi, pev. društvo »Ljubljana1: iu druga slov. društva, se gotovo spominjajo na prisrčen sprejem in slovansko gostoljubnost praškega podžupana univ. prof. dr. K. Svobode. Dne 3. maja je pu ta za katoliško in slovansko stvar velezaslužni delavec praznovul petdesetletnico. Dr. Svoboda jo redni profesor praške tehnike eden izmed čelnih kal. politikov, sijajni komunalni delavec in organizator, predsednik kluba lid. stranke v praškem zastopništvu, priznan strokovnjak v nar. gospodarstvu itd. S posebno ljubeznijo se je posvetil socijal-nim in dobrodelnim organizacijam in ustanovil zadrugo »Charitas . Pred nekaj mesecev jo po komunistu dr. Vacku prevzel zanemarjen urad predsednika praških vodovodov. Za svojo delavnost na polju krščanske kulture je bi! od sv. Očeta že dvakrat odlikovan z zaslužnimi kolajnami. Za nas Slovence je razen prijaznih sprejemov in svoje gostoljubnosti posebno še važno dejstvo, da je liho brez vednosti javnosti in korporaeij podpiral uebroj revnih in vrednih visokošoicev in je mnogim tudi omogoči' dobro eksistenco. Blagemu prijatelju in jdemeni-temu dobrolniku kličemo na mnoga leta:! J. V. M. Kamnik Drevi ob 8 uprizori ljubljanski Ljudski oder v »Kamniškem domu« Maks Ifalbe-jcvo dramo v treh dejanjih »Reka«. Ta drama je bila uprizorjena že na vseli večjih odrih in je vsled močno in napete vsebine dosegla povsod dober uspeli. Cenjeno občinstvo opozarjamo, naj nc zamudi prilike si to uprizoritev ogledati. P r odprodaj a vstopnic v trafiki Bremšak na šutni. V nedeljo It. maja pa uprizori Ljudski oder v Mekinjah v društvenem domu ob pol 4 popoldne znano Nestroy-evo veseloigro s petjem v treh dejanjih »Utopljenca«. Igra je vseskozi tuko zabavna in prepletena s takimi komičnimi zapletijaji, du jo je res vredno pogledati. Torej pridite, du se boste zopet enkrat od srca nasmejali. Predpreduja vstopnic za to igro v trgovini Hočevar nu Šutni. Slovenska Bistrica Tukajšnja sirotišnica šolskih sester pri red:' v nedeljo U. t. 111. ob 3 popoldan v dvorani okrajne hranilnice Materinski dun. Spored; deklumaciju. petje, igra v štirih dejanjih »D\c materi« in onodejunka »Vesela nujemnica«. Vabimo vse prijatelje tc lepe prireditve, osobito gospe mamicc, da s tem lepše praznujejo svo, edini praznik. Ker je čisti dobiček namenjen v pri«! sirotišnice pridite prav vsi. Rogaška slatina Od danes naprej pa do vključno 12. f. m. < prlerdi Prosvetno zveza v Maril>oni v tukajšnjem kinu znani film »Ki ulj kraljev«. Pred-stave: dane* zn domačo šolo ob 12. uri; jutri zn odrasle ob poldesetih. 15. in 18. uri; v j>ono« deliek /u okoliške šollc ob 14. uri. „AItorcf" za maj Prav zmlroin, ko zalistani v novorazrezani r.vezek »Akorda«, sem povsem uverjen, da najdem v njem vsaj toliko in tako dobrega čtiva kakor mi ga lahko nudi la ali ona beJetristična knjiga. In še kaj več: saj so taki-lo č-noplsi prav za prav najvernejša podoba bitje in žitja doioče-nega kroga ljudi, ki se zgrinjajo okoii lista, v katerem z besedo klešejo za življenje nova pola in poslavljajo nove cilje. Te dni je izšla majska številka »Akorda . ki ga letos tretje leto izdaja praški založnik Ladislav Kuncff v redakciji Jaroslava Durycha iu njegovega glavnega sodelavca Josefa Dostala. Revija očituje izredno odločno, mestoma kar borbeno religiozno noto. S tega religioznega zrelišča motri Jist dogodke v literarnem, umetniškem življenju ter vobče kulturna vprašanja češkega sveta in obenem seznanja češke bravce z ustvarjanjem in ivipenjein velikih tujih narodov. Dva letnika, ki jih ima »Akord.- za seboj, šo priča mnogostranskega prizadevanja katoliško usmerjenega dela čeških kulturnih delavcev. Najvidnejši pečat daje »Akordu : Jnroslav Durycli. Vidi se jasno njegovo hotenje, da vzgoji literarno generacijo, ki ji umetnostno delo ne bo zgolj bleščeč luksus, temveč živa potreba. Umetnost naj bi našla neko formo, ki bi omogočala propagiranje določene ideologije. Durycha moramo občudovati. V teh kratkih letih, ki so prešla, odkar se je bil pojavil na književnem torišču, je dal v svet vsega skupaj nad dvajset leposlovnih del Že zavoljo njegove vsestranske delavnosti ga lahko postavimo ob stran največjim češkim ljudem, ki dajejo izve-sten žig sodobnemu duhovnemu življenju. Dury-cliovo literarno delo je na moč innog»stransko: sezite po katerikoli pomenljivejši češki reviji, pa se namerite na Durycha zmirom i znova: on je poet, jo kritik, je polemik — karkoli — in vse to mimo svoje vsakodnevne službe vojaškega zdravnika. V pričujoči številki »Akorda« bo posebno presenetil uvodni članek, v katerem Durveh graja izrabljanje verskih nazorov T. G Masaryka kot sredstvo v borbi zoper kaiolištvo. Članek, ki je pisan z resnimi in tehtnimi zahtevami, končuje z željo, da bi prezident Masaryk definitivno 111 avtentično podal svojemu narodu svoje današnje naziranje o katolištvu, ki da bo vsekakor precej drugačno nego ono, kalero je jiovedal še pred ustanovitvijo češke republike v mnogih svojih filozo-fičnih spisih. Iz Durjchovega peresa poteka tudi obsežna versko-filozofična študija: 'Nadeja kato-llštva v čeških deželah, ki se še nadaljuje in bo, kakor kaže, nedvomno mnogo doprinesla k razjasnitvi češke duhovne strukture. K nekaterim Iz primorske književnosti (Napisal Ante Petravič, izdal Geca Kon, Belgrad, cir„ str. 171, 20 Din.) Ante Petravič je znan kot hrvatski kritik iitarejse generacije. Na pragu našega stoletja se je udejstvoval ludi v lepi književnosti. Vendar hrbtenico njegovega književnega dela in uspeha tvorijo štiri knjige »Študij in portretov (Zagreb 1905, Osijek 1010, Split 1917 in 1923) in pa pričujoča knjiga. Vidi se, da je avtor kot dalmatinski Primorec že vnaprej predispouiran za razpravljanje o pisateljih in pesnikih iz obmorskih krajev. To iiajnazorneje dokazuje ta zadnja njegova knjiga literarnih študij. Poudarili moram dejstvo, da lelo za letom več hrvatskih pisateljev tiska posamezne svoje knjige v Belgradu in v cirilici. Na drugi strani pa dela srbskih avtorjev izhajajo v latinici. I11 ravno Geca Kon je založnik, ki se trudi, da potom knjižnih mostov seznanja Srbe s Hrvati in Hrvate s Srbi. Eden zagrebških dnevnikov je pred tedni ostro napadel avtorja in fzdajatelja knjige: »Iz primorske književnosti«. Sicer pa naslov res ni neoporečen. V knjigi »Iz primorske književnosti je Petravič strnil deset svojih krltično-esejlstičnih odlomkov o posameznih delili oziroma njihovih pisateljih. Najdaljši časovni interval med nastankom posameznih kritik je sedemnajst let. ltadi t«ga knjiga precej izgubi nn enotnosti v stilu kakor tudi ua gledanju na posamezna manj bitna literarna vprašanja. Prvi napis o Hanibalu Luciču z otoka livarn (iz 16. stoletja) in narodni pesmi je medel in kratek. O približno isti temi jo pisal ludi A. Guvri-lovič. Petravič dosledno ugotavlja ogromen vpliv, ki ga je imela dalmatinska narodna pesem nn Lu-cicevo'erotično liriko. — Mnogo zanimivejša in obsežnejša jo študija o drugem livarskem pesniku Ivanu Fran ju Riondiju (* 1574.1, ki je pa pisal v italijanščini. Bil je diplomatsko izobražen, svetovno znan pisatelj v 'oni dobi in dober zgodovinar. Na njenim zaključkom so še povrnemo, ko bomo imeli pred seboj popolen tekst. Izmed ostalih prispevkov naj poleg razprav: »Fizični in psihični svet (napisal dr. M. llabanj O. P.), »Luther ali nastop »Jaza- od Jakoba Maritaina in: »O pesimizmu v mladosti: izpod peresa srbskega filozofa N. Velimiroviča, v prvi vrsti omenim Nemca Pavla Eisnerja razsežno studijo z naslovom: »Nemški pesnik in češka žena. Pol stoletja erotične sim-biozer. Eisnpr se je tu polotil težkega dela, obdelati nadvse zanimiv pojav, ki se opaža posebej v novejši produkciji onih nemških pisateljev, ki so rojeni na Češkem, namreč pojav, kako vpliva češka žena na nemškega pesnika, posebno na pesnika arijske in židovske krvi s svojim žitjein in ne-hanjem, dejal bi, naravnost eksotično. Zategadelj jim je hvaležna postava za umetniške stvaritve. Za pojasnitvenim uvodom prilaga Eisner skrbno izbran demonstracijski material, vzet iz književne tvorbe poslednjega polstoletja. Študija se nadaljuje. Predelano in izpopolnjeno še s prikazi iz nemške lirike jo namerava avtor obelodaniti v knjižni obliki. Še dve stvarci naj omeuini. So to Jana Sira-koša misli ob branju Durychove manjše valdštajn-ske trilogije: »Rekviem . 111 dveh Nezvalovih najnovejših knjig. Prvo poročilo končuje: »Rekviem je klasično delo .ki kliče po prevodu v svetovne jezike. Zakaj šele tujina nam mora povedati, kdo je prav za prav Jaroslav Durych.c V opombi k Nezvelu podčrtava Slrakoš velik pomen njegove pesniške knjige: »Snfdane v travč« (Zajtrk v travi) in drame: »Strach . V Nezvalu čuti, da jo poezija predvsem osvoboditev iz jelnišnice časa in dobe, osvoboditev od tendenc in ideologij. Ocenjevavec završuje s konstanlacijo, da so Čehi malokatereniu svojemu pesniku dolžni toliko žive pažnje kakor ravno Vitčzslavu Nezvalu. Razen Pavla Eisnerja prepesnitve četrte Ril-kejeve pesmi iz zbirke: »Elegije z Dirlna«, ki izidejo ta mesec v posebni knjigi, v češki besedi, ne prinaša majski zvezek »Akorda . drugega leposlovja. »Akordu« je priložena četrta številka »Kun-cifovih uovin . lista kulturne informacije, ki ga urejuje BFetislav Štonn. V glavnem je to glasilo Kuncffove založbe reklamnega značaja. Morebiti bo nase bravce zanimala že opazka, da je urednik v drugi številki tega lista med drugiuii ponatisnil tudi poročilo o l)uryehovem romanu: »Bloudčni . ki ga je objavil »Slovenec v številki z dne 4: decembra 1929. (Celoletna naročnina za »Akord znaša 35 Kč. Naslov: L. Kunci F, Praha II, VoršilskA 3.) VI. Zorzul. angleškem dvoru je začel obriežno delo »Storia del-le guerre civili fra le čase di Jorck e di Lanea-stro«. Poznan je kot predstavnik lierojskogalant-nega romana po romanski trilogiji: L'eromena, La Donzella Desterrada, 11 Coralbo. Petravič je s podajanjem naivne vsebine posameznih romanov esej prisiljeno raztegnil do liezanimivosti na nekaterih straneh — Žalostno-tragična je zgodba o Hrvatu Sijvio PelHco, ki je bil Hrvat iz Senja in se je po rodu pisal Mateša Kuhačevič, ki so ga pel in dvajset let vlačili po vseh mogočih ječah takratne Avstrije. Leta 1750. so ga vrgli v zloglasni Spillberg, ki ga je Pellico tako človeško opisal v »Le mle prlgionk. V poslanicah (v verzih) je opisal svojo notranjo bol. — Na dvanajstih straneh razpravlja Pelranid o povesti iz boseuskega življenja 7/ naslovom »Raja«, ki jo je napisal po vzoru Mnnzouijevih »Zaročencev« Ka-Štelanec Antuu Bakotič. — Zelo zadeto je podal Jurja Carica (* 1854.), ki je umrl pred tremi leti in je eden naših boljših potopiscev in s folklo-ristiko natrpan hrvatski pisatelj. — V nadaljnjih razpravah Petravič obširno piše o realističnem prozaistu Nikoli šimiču, o mističnem pesniku Ma-rinu Sublču (t 1922.), dalje o Ante Tresič-Pavi-čiču, kjer pa govori samo o pesniški strani njegovi, o Milanu Begoviču hi kmečkem pripovedniku Dinku šimonoviču. Anle Petravič je stilistično slab in starinski. Jezik mu je lokalen z mnogimi manj razumljivimi besedami in pogosto okoren. E110 stvar moram podčrtali. Petravič je dobro verziran v italijanski književnosti. Zato pa še ni bilo treba na vsak korak jemati primere Iz nje in posamezno njeno predstavnike po delih vedno 111 verno vsporejati z našimi književniki.. Da so posamezni hrvatski pisatelji iz Dalmacije več ali manj podvrženi vplivu od slrani Italijanskih, jo razumljivo In res Vendar bi bil moral Petravič tu in tam pnirlednli tudi v drugo stran. Ker posamezniki so glodali ludi na sever in ne samo nn jugozahod. In še to: Italijanska literatura niti od daleč ni vodilna v Evropi po umetniških smeroh. Knjiga »Iz primorske književnosti« nI visoko Geografski Vestnih V.—VI. letnik, 1929—50. Časopis zu geografijo in sorodne vede. Uredil dr. Anton Melik. Izdaja iu zalaga Geografsko društvo v Ljubljani. Posvečen III. kongresu slovanskih geogru-fo\ in etnografov, ki je bit preteklo nedeljo slovesno otvorjen v Belgrndu in ki v bližnjih dneh obišče tudi Ljubljano, je te dni izšel Geografski Vcstnik kot dvojni letnik, s čimer jo slednjič zumašena vrzel, ki se jc vlekla žc od I. letnika naprej. Njegova vsebina je zelo bogata in po večini tudi zu nestrokovnjaka zanimiva. Na prvem mestu prinaša dve morfološki razpravi: A. Melik opisuje sledove diluvijulnili ledenikov v Blejsko-radovljiški kotlini ter v Bohinju in v marsičem spopolnjuje. oziroma popravlja rezultate svoječasnih Briicknerjevih raziskovanj. I. Rakovec razlaga postanek zanimive skupine osamelih vrhov sredi Ljubljanske kotline, kot so Sinledniški hrib, šmurua gorn. Rašica, Soteski hrib, v zvezi z razvojem vodovja v pretekli dobi. O. Reya popisuje nato tri tipe »Letnega teka padavin nu Slovenskem« ter jih ponazoruje s tabelami in pregledno karto. Zanimiv prispevek k rastlinski geografiji Slovenije je G.Tomažičev sestavek »0 druženju rastlin in lesovju«. Pretežni del Vestnikn zavzemajo razprave untropogeografske vsebine. J. Rus priobčuje tretjo svojih »historijsko-geografskih črtic« pod naslovom »Triglav«, kjer utemeljuje presenetljivo dejstvo, da Valvuzor ni poznal Triglava z njegovim pravim imenom. Kot otrok IT. stoletja in še Dolenjec po vrhu pač ni imel zmisla za gore in Triglavska skupina je tako obsežna in nepregledna, du njenemu vrhuncu nikdar ni prišel dovolj blizu. Naslednja razprava je posvečena -Protestantom v Prekniurju«, kjer F. Baš razlaga zemljepisno razširjenost skoro 25.000 prekmurskih protestantov z razdelitvijo dežele med katoliške in protestantske fevdalne gospode v protireformucijski dobi in tej sledečimi selitvami prebivalstva. Priložena karta nazorno kaže, kako jc jugovzhodni, ravni del Prekniurju (Dolenjsko) izrazito katoliški, srednje in vzhodno Goriško pu pretežno protestantsko. Največji del Vestnika pu jc posvečen naši Ljubljani in te razprave bodo brez dvoma vzbudile zanimanje tudi širšega občinstva. A. Melik obširno obravnava »Razvoj Ljubljane« od ueo-litskih mostiščarjev in rimske Emone pa tja v današnjo dobo. Razpravo pojasnjujeta dve karti: talni načrt Ljubljane iz srede 17. stoletja, napravljen zlasti na osnovi slik in načrtov Valvazorjeve Ljubljane, ki jih je objavil lanski Muzejski Glasnik (želeli bi si ga le v nekoliko večjem merilu!) in jja karta o razvoju Ljubljane na posebni prilogi, kjer je predelanega mnogo dragocenega materljala. S tem v zvezi sta šc dve razpravi: Zwitterjeva o »Razvoju ljubl janskega teritorija« in Sv. Ilešičcva o »Prvotnih kmelskih naseljih v območju veliko Ljubljane«. Kosova ruzprava »Sturi trg in sorodna krajevna imena«, ki bo zanimala tudi zgodovinarje in filologc, ugotavlja na številnih primerih, du je pridevek »stari« večinoma izraz antiteze k nekemu kraju v bližini, ki jc po postanku mlajši. Izmed manjših doneskov bi opozorili na »Želcznice v Jugoslaviji« (F. Baš) in na Jezer-škorv sestavek o »Naši povojni prekomorski emigraciji«, ki izzveni v pomenljive stuvke: »Devetsto tisoč naših ljudi živi v emigraciji. Na vsakega enajstega Jugoslovana pride en izseljenec. Okroglo eno milijardo dinarjev pošljejo oni vsako leto v staro domovino, zlasti v njeno pasivne kraje, kar pa nc znaša niti štiri odstotke njihovega vsakoletnega zaslužku.« — kritične vrednosti. Vendar jc v osvetlitev posameznikov in določenega časovnega razdobja v mnogih odlomkih književnemu zgodovinarju j>otrebna. S čisto tehnične slrani pa bi pripomnil, da naj bi drugič, posebej še, kadar se posamezna dela preti-skavajo iz latinice v cirilico, izostale tako očitno in tako pogoste tiskovno pomole. Belgrad, dne 8. majn 1930. Tono Potokar. Reorganizacija srednjih šol v Rusiji Alzir 100 lel francoski. Leta 1830. je radi razžalitve njenega konzula poslala Francija svoje vojaške čete v Alžir, ki so po dolgoletnih srditih bojih osvojile deželo in s tem pridobile Franciji dragoceno kolonijo, oporišče njene afriške kolonijalne posesti. Med izgubljenimi dušami Dopisnik pariškega lista Correspondant« je obiskal kaznilniškcga kaplana v ženski kaznilnici S. Lazzare, ki mu jc povedal pretresljive podrobnosti iz svojih izkušenj. Prvo svoje veliko veselje sem doživel, je rekel stari, častitljivi duhovnik, ko sem imel svoj prvi govor za nesrečne kaznjenke. Seveda ni bil to nikak izbran in učen govor, ampak skromne, priproste besede, primerne za njihovo dušo. Rekel sem med drugim, kako se po zahvalni pesmi, ki se poje stoje, kleče moli ta-le ganljiva molitev: »Prosimo te, o Gospod, da se usmiliš svojih otrok, ki si jih odrešil s svojo dragoceno krvjo.« Gospod pa, ljube hčerke, tako sem dejal, ni imel posebne vrste krvi za bogate in za reveže, za velike in za male. Tmcl je za vse samo eno in isto kri. In zato vas ljubim kot svoje hčere.« V očeh sem bral začudenje in zmedo njihovih src, tako malo vajenih krotkosti; dodal sem: »Imenujem vas svoje drage hčerke, toda vse niste tudi moje dobre hčerke, a ravno zato, da take postanete, sem prišel med vas.« Tedaj je ena izmed njih z obupanim glasom zavpila: Toda mc smo izgubljene duše!« Odgovoril sem smehljaje: »Izgubljene stvari se iščejo: prišel sem vas iskat, da vas vrnem Bogu, čegar hčere ste.« Nato je stari apostol ganjen pripovedoval o nekaterih glasovitih kaznjenkah: Ko sem prvič obiskal gospo Steinheil v njeni celici, sem opazil na mizi sveto pismo (Steinheil jc bila protestantinja) in takoj mi je prišlo na misel, da bi ji svetoval čitati psalme. — Obiskal sem jo še večkrat, in da bi se mi zahvalila, mi je rekla nekega dne: »Gospod opat, ali imate kako knjigo, ki vam je draga?« — Da, sem odgovoril, in sicer je to >Hoja za Kristusom«. Prosila je, naj ji knjigo prinesem, in ko mi jo je kasneje vrnila, sem jo našel v vezanih platnicah, v njej pa te-le lastnoročno pisane vrstice: »Vaše besede, o dobri Bog, so prodrle v moje zakrknjeno srce; objokovala sem svoje zmote in jih še vsak dan objokujem, bodite blagoslovljeni! Našla sem pogum v molitvi.« — S tem jc mislila psalme, ki so ganili njeno srce: bili so spokorni psalmi, ki so obenem pesem tolažbe. Dalje se je sivi kaznilniški duhovnik spomnil druge glasovite kaznjenke: rdeče plesalke Mata-Hari, ki je bila radi špijonaže ustreljena v Vircennesu 1. 1917. Čudna in srdita duša, ki je prinesla pogibelj vsem, ki jih je ljubila in ki so jo ljubili, je bila polna najhujših predsodkov proti veri. Po rojstvu je bila holandska državljanka in oče jo je hotel dati takoj krstiti, toda mati, ki je pripadala drugi verski sekti, je hotela, da se krsti še-le tedaj, ko bo dopolnila 18 let. Rano je zapustila dom in se napotila kri-žemsvet. Najprej ie šla na Javo. Njena miselnost je bila miselnost vrhovne indijske kaste, značilna po globokem zaničevanju in mrzenju vseh nižjih slojev. Ena najbolj divjih njenih protiverskih zmot je bilo mnenje, da so usmiljene sestre, ki vrše junaško službo jetniških strežnic, bivše kaznjenke. Strahovito jih je sovražila in zaničevala. Ko jc bila obsojena na smrt, jc zvečer izrazila željo, da bi je zjutraj nc zbudile sestre. Prednica, globoko izobražena žena, je dala v to določeni sestri naslednje navodilo: »Bodite nasproti temu nesrečnemu bitju kar najbolj ljubeznivi, kar najnežneje obzirni; ne govorite in ne vprašujte je ničesar, marveč se omejite na to, da odgovorite na njena vprašanja.« Vse to zato, da nc bi sc žalila čustva Mata Hari, ki je po indijskem običaju mislila, Ja nižji ljudje nimajo pravice govoriti, marveč le dolžnost na vprašanja odgovarjati. Ko se jc približal tragični trenutek, so sc jeli polagoma tajati njeni verski in socialni predsodki. Slišali so jo peti Gounodovo pesem »Nebo jc obiskalo zemljo« in molitev opata Perreyvc-a. Ko je zapuščala celico, da odide na morišče, jc z najnežnejšim glasom in solznih oči izgovorila naslednje presenetljive besede: »Zahvaljujem se dragim sestram, ki zame niso bile paznice, marveč družabne dame.t — Preje nekoč, ko jc še mislila, da bo po-miloščcna, je dejala: Ko odidem od tu, bom postala katoličanka; kar me najbolj vleče v katoliško cerkev, jc spoved.« Ta izjava v ustih te tragične žene ima visoko vrednost. Pojmila je, da odgovarja ta zakrament globoki potrebi človeške narave in kako veliko tolažbo najdejo v njem iskrene duše. 70 komunističnih agitatorjev aretiranih Na ozemlju Male Poljske in posebno med ukrajinskim prebivalstvom je že dalj časa večje število komunističnih agitatorjev vršilo tajno propagando. Oblasti so že dalj časa vodile energično preiskavo, da bi odkrile glavno leglo boljševiške propagande, ki je vznemirjala celo deželo. Kakor pa poročajo sedaj varšavski listi, je policija razpustila oblastni odbor komunistične stranke zapadne Ukrajine v Drohobiču, dalje tri mestne odbore in pet komunističnih krožkov. Pri tej priliki je policija aretirala 73 oseb, pri katerih je ob priliki preiskave našla bogat dokazilni materijal, kakor komunistične pozive, proglase, stroje za razmnoževanje letakov itd. Aretiranci pripadajo raznim poklicem in so med njimi tudi ljudje, ki so bili že kaznovani radi zločinov proti varnosti države. - PEUE - odstrani lakoj In brez sleda „Cremn OriJKol" Doblvu so v lekarnah, drogerijah in pnrfuinerijnli. Zatona: »Cosmochemia. /nsrreh Smif-iklasovo i'l. Telefon t:i-!i!i Solna vojna v Indiji. Slika pridobivanja soli na morskem obrežju, s katerim so začeli indijski nacionalisti na povelje svojega voditelja Gandija kot znak, dn nočejo . banke 84.12—85. Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Ka-tolička 34 den., Poljo 58 den.. Kreditna 96—100, llnion 196—197, Jugo 80-81 (80), Lj. kred. 120 d., Medjunarodna 60 den., Narodna 8550—8600 (8550), Obrtna 36 den., Praštediona 900—910, Srbska 179— 182, Zemaljska 145—149. Industrijske delnice: Nar. šum. 24 den., Guttinapn 178 bi., Slaveks 70—74. Slavonija 200—205, Našice 1300—1390 Danica 112 —120, Pivara Sar 155—180, Drava 267—317, Šeče-rana Osjek 370—374, Nar. ml. 20 den., Osj. Ljev. 171 den., Brod. vag. 110 den., Union 120—150, Vevče 125 den., Isis 38 den., Ragusea 440 den.. Oceania 205 bi., Jadr. plov, 505—515, Trboveljska 440— 443 (442). Belgrad, Narodna banka zaključki po 8600— 8650 (20), agrari 54.50—55, vojna škoda prompt 435.50—436 (100), 6. 440 bi., 8% Bler. jx>s 98—98.50 (98.50, 98.25), 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 86.25 (2000 dol.). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 94.15, Wiener Bankvereiu 18.50, Creditanstalt 51, Escomptegesel. 179.75, Živno 91 75. Guttmann 20.80, Alpine 31. Trboveljska 58.75, Kranj. ind. 40, Levkam 5, Rima Murany 89.10. Les Nn ljubljanski borzi Je bilo zaključeno: 1 va> gon oglja in I vagon bukovih drv. Tendenca neiz premenjena. Eksekiitlvno pa Je bil prodan 1 vagor (14 m") hrastovih podnic 48 mm 2.65 m, 19.28 cm 900 Din, Povpraševanje Je za rdeči uli črni boi 74X220 in 74X270 nun. 4-8 m, za večjo množino lejiega oglja (kurlovške provouieuce) in za 1 vagon bukovih letvic, vezanih v svežnje, 50 cm dolge. Žito Danes je bil položaj za koruzo nekoliko sln-bejši i n so se pojavile za spoznanju nižje ceno. V pšenici pa ni opaziti velike izpremembe. Promet se je nekoliko poslabšal, tendenca pa Je uelzpre-inenjena. Pšenica gornjebačka velja 200 —202.50 koruza pa 95—97.50-vojvodinska naklad, jiostaja. V Ljubljani so notacije iieizpirrnenjenu Novi Sad, Notacije so neizpremenjene. Promet: 9 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 65 vagonov koruze, 5 vagonov moke. Tendenca noizpre-menjenn Sombur. Pšenica bač. Tisa šlep 197.50—202.50. 77 kg 190—195, ban. Bega kanal 190—195, bač. 7t-kg 1(55-200. sr., shiv. 172.50-177.50, ban. Dunav, Bega Slej. 185-190, rž bač. 120—130, koruza bač. zrna 87.50—92,50, maj 90—95, junij, julij 95—100. moka bač. Ogg 325—385, Og 320 -330, št. 2 290-300, št. 5 225-235, št. 0 100—170, št. 7 115—125 št. 8 85—90. Vse ostalo neizpreinenjeno. Tendenca slaba. Promet 170J4 vagona. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet miren, Pšenica maj 20.15—20.17, zaklj. 20.17—20.18, jun. 20.89, zaklj. 20.40—20.42, okt. 19.17—19.27, zaklj 19.28—19.24, rž maj 10.23. zaklj. 10.23—1025, okt. 12.20—12.25, zaklj. 12.23—12.24, koruza maj 11.65 -11.70, zaklj. 11.70-11.74, jul. 11.60-11.09, zaklj. 11.62—11.64, tranzit maj 10.75, zaklj. 10.73—10.75. Živina Mariborski svinjski sojem dne 9. maja. Pripeljanih jo bilo 357 svinj in 6 kozličkov. Cene: mali prašički 5—6 tednov 120—180, 7—9 tednov 160— 200, 3—4 mesece 350—550, 5—7 mesecev 600—700, 8—10 mesecev 800—950. 1 leto 1050—1280 Din, 1 kg žive teže 12—13.50, 1 kg mrtve teže 17—18.50 Din. Prodanih je bilo 342 svinj in 4 kozlički. Kiiji-čija je bila zelo živahna, posebno radi tega, ker ljudje ne morejo prodali krompirja, pa kupujejo male prašičke, da jih krmijo s krompirjem. Semena Trave. Cena vsem vrstam je stalno trdna in je ista, kakor je bila pred mesecem dni. Krmilna pesa. Kljub visokim cenam so bile vse vrste razprodane razen malenkostne množine mamut rdeče, ki notira prej ko slej Din 21. Jesenska repa bela. Nasadi repe, določene za seme, pripravljajo že cvet, vendar ne bo seme jiopolnoma zrelo in zadostno suho še pred tremi meseci. Sveže seme tudi ni lako sposobno in vzdržno kakor ono iz preteklega leta. Mi imamo v zalogi Se nekaj slarega semena iu notiramo za isto Din 24. Nemci in Danci zahtevajo danes za svoje blago Din 85. Poljska semena. Važna predmeta sta konoplja zu seine, ki stane Din 6.50 in grahora letna, za katero notiramo Din 3.15. Prišel je tudi čas za semenski fižol nizke in visoke vrste, ki je v ceni zopet nekoliko popustil. Smrčki ali nmvrohi v suhem stanju niso prihajali do zadnjih let na trg. Z vztrajno proj>agan-do in visoko ceno pa se je doseglo v tem kratkem času toliko uspeha, da smo z njimi zelo zadovoljni. Cena Din 80—90, ki jo plačujemo za 1 kg suhih smrčkov, jo zelo vabljiva. Rafijski lik. Plima Mnjungn Din 14; Extris-sinia Majunga Din 15- Morska trava (lepe. sveže barve) Extrlssima Din 3.90, Extrafin Din 3.65, Fin 3. Cena je znova popustila. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Sobota. 10 maja: KONEC POTI Red C. Nedelja, 11. maja: PUSTOLOVEC PRED VRATI. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12. maja: VIHAR. Red E, Opora: Začetek ob pol 20 zvečer. Sobota, 10. maja: MAMZELLE NITOUCIIE. Gostuje gdč. Marica Lubejeva iz Zagreba. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 11. maja: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT FLORJANSKI. Premijera. Izven. Ponedeljek, 12. maja: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 10. maja ob 20: RIGOLETTO Gostovanje gospe Tinke VVesel-Polla. Navadne operno cene. Kuponi. Zadnjič. Nedelja. 11. maja ob 16: MATERINSKI DAN, prireditev slovenskega ženskega društva. — Zvečer ob 20: CARIČ1NE AMAZONKE pri znižanih cenah. Kuponi. •s >š>' 4 " tis rr> - in 3§N«Q „„ igs SP»Ko 3 I- O C/J - O Al Maurice Constantin Weyer: 26 o S °° ■co j.Sij a ..ca . C/3 M oj H (J.2J o -OS . tom »-iSt' * ..3« so a-arj .. 5> č SN-gS« ■o« > „; S I1N » p. o >■ n . * O O . I <~ % 1 g is« o o^iS s J N CO •i 3 Š Si s ^ n >N O N ! Q $! S-S^S" Q I Q • K? o , rvj <Č . a "> H I o —i t jho 2 v-™. »O t> -o" tQSS S» ag<5 g« ' l Človek se sktania čez svojo preteklost . • • Ko sva se lako pitala cele štiri dni, sva imela le eno samo skrb — da se drživa južnozapadne smeri. Vodila je v civilizacijo. A do tja je bilo še daleč in morala sva biti vsak hip pripravljena, da naju doletijo najbolj sitna presenečenja — novi viharji, ali — kar je skoraj prav tako bridko — južno vreme. Tako sva torej priganjala pse, ki so se dobro zredili in sva držala prilično hiter tempo. Raztegnil sem vsakdanjo pot tako, da sva se pred jutranjim svitanjem odšla in se šele pozno v noči ustavila. Kajti prava pravcata dnevna svetloba je bila izredno kratka. Zvečer pri ognju me je Paul rad zabaval z Madge. Tako je bila prenesena 0'Mollcyeva kmetija s I K) močjo čara besede za stotine milj daleč na sever, v deželo, koder ne bo nikoli žitnih skladišč in rnle-karen. Nevede so mi prihajale ob Paulovem pripovedovanju prijazne slike pestrobarvnih krav na um. Slišal sem cingljanje konj, in rdeče-belega pastirskega psa sem videl, ki jih je gnal v staje... Tn Hannah, prav tako oblečena, kakor sem jo prvič videl, je hodila po dvorišču ter prenašala škafe z mlekom. Smešno je, če pomislim, da bi baš O* Molloyeva kmetija smela uživati predpravico večne pomladi. A vendar se nama jc zdelo tako. Videla sva jo »redi strašne snežne puščave, kako jo .vzcvetela, brez brige za mrzlo severno svetlobo, v nespremenljivi, večno zeleni krasoti. 0, kako mora biti zdaj lepo tam doli!... Tako je Hannah poživljala mojo samoto. Ona, in dobri dečko, ki je sanjaril o Madgi. * Tako so potekali dnevi, dokler ni prišla zla usoda nad naju. Seve, lahko bi si bil mislil - - • Paul se je vlekel že nekaj dni ter pokašljeval po malem, suho, a časih je le mukoma in hreščeče dihal... A kolikokrat sem že izkusil, da je mraz pri 40 do 50 stopinjah ozdravil prehlajenje v prvem početku... Kakšno prehlajenje — za vraga — je to moglo neki biti, da ga še ta grobi, a zanesljivi zdravnik ni mogel odpraviti?... Strela, to tiči v pljučih! No, ta je pa dobra!... Pokazala se je kaplja krvi v snegu, ko je pljunil... Kaj je tu storiti?... Tn najprej: ali se je svojega stanja zavedal? Ko sem se ustavil, se je zgrudil kakor vreča in se je branil jesti. Nato se je zgodilo, da se mu je pri kašljanju — upadla lica so se mu pordečila — poce-dila ozka proga krvi iz ust. Obrisal se je z rokavom. Potlej se je nenadoma okrenil v stran in skril svoj obraz v dlani. Videl sem njegove rame, ki so se pre-gibale v brezglasnem ihtenju... razumel je... i/1 * Njegov obup ni trajal dolgo. Na videz sc je celo pogumno smehljal, ko sem se obrnil k njemu, ter dejal: »Nihče ni tega kriv... A poveš ji vsaj lahko, da sem mislil nanjo.. Poskusil sem sc nasmehniti, a nisem sc znal. »Kdo bi mislil na smrt?« Kakor da se hoče česa ubraniti, je dvignil ramena. A to je bil le povod drugemu izbruhu kašlja. »Misliš ii, da za svoj položaj nc vem?,.. Pre-neumno, da nimava nikake priprave za pisanje, da bi naredil svojo oporoko... Ne preostane nič drugega, ko da ji sporočiš... a prosim te, stori to previdno ... počasi... razloži ji, da utegne postati srečna tudi ž drugim možem ... z drugim, ne le z menoj.. Kajne?... Spet ga je popadel kašelj, in s tako šilo, da sem ga moral podpirati. Nato je nadaljeval: Moja živina jo njena, prav tako moj delež na kožah ... Zemljišče? Tu žal ni kaj storiti — formalnosti niso opravljene. Kože ji pa zagotovo daš, kajne?« Saj ne boš še umrl. Izbij si vendar to misel iz glave!« Tedaj je postal nestrpen. Meniš, da jaz ne znam prav tako dobro umreti, kakor kdo drugi?« * Ni lahka in prijetna naloga, bdeti poleg umirajočega človeka. Toda ta sestanek s smrtjo v sneženi samoti je šel preko vsake mere. Upal sem, da mi bo lažje ponoči, ko mi bo prihranjen pogled trpečega obličja in njega tragične borbe. A iz tega upanja ni bilo nič. Ko se je spuščal mrak, sem mu moral obljubiti, da ne ostavim njegovega truplu tu, marveč da ga popeljem^ seboj, tla mu napravim pošten krščanski pogreb. Z ozirom na okoliščine je bila la zahteva popolnoma blazna. A tolik je vpliv umirajočega človeka na živega, da sem kljub vsemu obljubil. To ga je pomirilo in molčal ie. AVali < Vsako beseda 50 par ali prostordrobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viŠ/e.Zaogla*e .strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20i'r?. Na jmanjši znesek lODin.Pristojbina za $ifro2Din.V5akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.c!ek.račutt Ljubljanaia3ti9.TeBt.E?-2« Državna razred, loterija Kolektura ANTONA GOLEŽA v Mariboru, Aleksandrova c. 42, poroča izid žrebanja 1. dne, t. j. 8. maja 1930, 19. kola V. razreda. — Žrcbanc so bile sledeče srečke (za event. tisk. pogreške ne odgovarjam): 100.000 Din št. 87772. - 50.000 Din št. 93505. - 40.000 Din št. 96320. - 20.000 Din št. 77663. -10.000 Din št. 8068, 38156, 44763, 77968, 93789. -1.000 Din št. 19165, 21592, 22458, 47237, 13380, 25358, 69380, 72270, 99676. - 2000 Din št. 2192, 2355, 2386, 7208, 11594, 15725. 18050, 18336, 22717, >2782, 27955, 30533 , 31848 34508, 35292, 35319, 4204*. 42798, 43519, 44455. 46&31, 46259, 47149, 18061, 56706, 56999, 57268 . 60781, 60796, 61337, 51624, 72003, 73481, 74928, 75156, 75390, 76972, 78529, 79211, 80219, 82216, 83602, 85379, 85971, 86391, 86946, 87075, 87548. 89390, 93050, 94495, 96152. 96599. 97892, 99723. prihodnje žrebanje dne 9. maja 1930. Pleskar, pomočnike več dobrih, za deželo, sprejme takoj Ivan Stro-jan, pleskarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 65. Pouk II tlužbodobe Knjigovodja za takojšnji vstop sc akceptira pri Ed. Sup-p a n z , Pristava. Več natakaric potrebujem za nedeljo. -Posredovalnica O g r i n c , Miklošičeva cesta 28. Učenca za, trgovino z mešanim blagom, zdravega, ter s primerno šolsko izobrazbo, z dežele, sprejme takoj Ivan Fatur, Unec pri Rakeku. Učenec pošten in zdrav, se takoj sprejme za medičarsko in slaščičarsko obrt. Dopise na Franc Šink, Kranj. Vajenca krepkega, sprejmem takoj za kovaško obrt. Hrana, stanovanje v hiši. Jožef Flander, kovaški mojster, Železniki. Vajcnca za trgovino z mešanim blagom v mestu sc sprejme takoj. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 5401. Šoferska šola I. oblast, konc.. Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. Stanovanja Dosmrtno stanovanje na deželi. 70 metrov od ceste, oddam starejši osebi za 18.000 Din. Na željo tudi košček vrta. Ponudbe na upravo pod »Dosmrtno stanovanje« št. 5369. Sostanovalko sprejme takoj Ana Plesec, Sv. Petra cesta 49. Razpis županstvo mesta Brežice razpisuje službo mestnega stražnika Prošnje jc vlagati pismeno pri županstvu do 28. V. t. 1. Prošnji je priložiti nravstveno spričevalo, domovnico, kratek življenjepis in druge listine, ki jih poseduje prosilec. Plača po dogovoru. Županstvo mesta Brežice. Župan: Supan 1. r. Pcrfcktno kuharico k zakoncema brez otrok v sredi mesta Ljubljane -sprejmem. Plača dobra, nastop takoj. - Ponudbe pod: »Samostojna«, upravi. Čevljarsk. pomočnika mlajšega, za lepo delo (fremano) sprejme takoj Franc Dolir.ar, Puštal, pošta Škofja Loka. Prazna soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda eni osebi 1. junija. Naslov se izve v upravi »Slovenca* pod št. 5404. Duhovnik išče v sredini ! mesta za takoj ali pozneje stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi pritiklinami. • Cenj. ponudbe na upravo • Slov.« pod šifro »Kompletno stanovanje«. Pomočnike soboslikarske in pleskarske sprejme v stalno delo Tone Malgaj, d. z o. z. Ljubljana VII, Knezova 22. Šofer prost vojaščine, za osebni in tovor. avto. Trezen, stalna služba. Poizve se v podružnici »Slovenca« na Jesenicah. Snažilca za jedilno orodje, krepkega fanta, išče hotel Štrukelj v Ljubljani. Delavko izurjeno šivanja vreč na stroj sprejme takoj Mlakar, Ljubljana, Slomškova ulica 11. Zglasiti se je od 10 naprej. Ratol je odlikovan z zlato svetinjo, ker se je pred oblastjo dokazalo, da je sigurno sredstvo proti podganam in mišim, da pa je sicer popolnoma nekvarljiv. Enako zanesljivo deluje Gamadin proti ščurkom. Stenol proti stenicam, Arvicin proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Velika tovarna opeke z moderno urejenim strojnim obratom na električni pogon z letno kapaciteto tri milijone zidne in strešne opeke - sprejme družabnika v svrho razširjenja obrata. Potreben kapital ca. en milijon dinarjev. Ponudbe pod: »Zajamčena rentabilnost« št. 5281 na upravo »Slovenca«. Objave Preklic Podpisani K a 1 a n Janez, posestnik, Zgornja Besnica, preklicujem besede o Janezu in Francetu Maziju iz Zabukov-ja, češ, da sta mi ukradla dežnik, ker jima ne mo-| rem ničesar nepoštenega očitati. — Kalan Janez. širite »Slovenca«! Naznanjava cenj. občinstvu, da sva prevzela v Rimskih Toplicah hotel Jovo Pošto" ter bova imela v nedeljo 11. maja otvoritev. - Točila bova pristna štajerska vina in dolenjski cviček. Na razpolago bodo gorka in mrzla jedila. — — Se toplo priporočata Ant. in Alojz Bradač Zahvala Za vsa iskrena sočuvstvovanja o priliki smrti naše rajnke matere, soproge, lete, gospe Marije izrekamo tem polom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo domači preč. duhovščini, domačemu pevskemu društvu Savski vab za ganljivo petje, vsem od blizu in daleč, ki so jo v obilnem številu spremili na zadnji poti. Vsem, ki so nam pismeno izrekli sožalje, naj Bog »totero poplača! Jarše pri Ljubljani, dne 9. maja 1930. Žalujoča rodbina Dimnik. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c.12 v oblekah in površnikih najcenejši. inssBa Mlin navadni ali umetni, za kmečko mletev, na prometnem kraju, iščem v najem ali na račun. Ponudbe je poslati pod »Najemnina« štev. 5231 na oglasni oddelek »Slovenca« v Ljubljani. Posestva Iščem vilo v okolici Bleda in eno v okolici Rogaške Slatine s potrebno opremo za tri sobe in ostale pritikline. Javiti treba na naslov: »Publicitas« d. d., Beograd, Kralja Milana št. 58 pod »Vila«. I Obrt Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. —■ Entlanje, ažuriranje, predtiskanje tako). Enonadstropna vila lepem kraju Slovenije, z 9 sobami, vrtom, parkom, gozdom, zemljiščem, se ugodno proda. Pojasnila daje g. Grosek, gostilničar, Hoče pri Mariboru Kupimo Lokcmobilo 50—80 HP kupim takoj. Franc Jerko, Črnuče. Suhe smrčke (mavrohe) - vsako, tudi najmanjšo množino - kupuje po 90 Din za 1 kg franko Ljubljana Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. rmmrn Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, — tel. 28—20. Auto štirisedežni, limuzina — ugodno prodam ali zamenjam za motorno kolo dobre znamke. M. Ma-rušič, Dol. Logatec. Ure za birmo nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred škofijo št. 15. pre< Pak »Schaffhausen« recizne žepne ure. Ivan iž — Ljubljana, Pred škofijo št. 15. Čebelarji! Nekoliko plemenjakov in rojev prodam. I. Hronek, Slomškova ulica 6/1. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 200 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. OGLAŠimt v SLOVENCI Jnserati v -Slovencu- imajo največji uspeh: »AIPEK0« trg.-Ind drulba z o. z. LJUBLJANA nudi po dnevnih cenah I a Portland cement svetovnoznanih znamk "SALONA« (TOUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT Salonit azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij. Proizvod: SPLIT « A. D. ZA CEMENT PORTLAND Oves ln koruzo kupile najceneje pri tvrdki A. VOLK, LJUBLJANA Resljevn cest« 24. Veletrgovina z žitom. Harfa oCesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN